: j prireditve ob občinskem prazniku ... str. 3 krajevni praznik v zidanem mostu ... str. 8 pravljični svet - perkmandeljc ... str. 11 t. dnevi evropske kulturne dediščine ... str. 13 v ^ , zgodovinski uspeh laških mažoret ... str. 24 intervju z gorazdom setino ... str. 25 Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor: Jasmina Štorman - glavna urednica, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten - Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Jasmina Štorman Oblikovanje in grafična priprava: Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana Naklada: 5.000 izvodov Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Boris Vrabec Naslednja številka izide 15. decembra 2012. Prispevke in oglase je treba oddati do 1. decembra 2012 na e-naslov bilten@lasko.si. SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI, SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! Razgibanost, barvitost in pestrost nam v Občini Laško dajejo odlične možnosti za razvoj turizma, vendar obenem prinašajo vsem, ki tu delamo in živimo, tudi mnogo težav. Temu se ne more izogniti niti občinska uprava z županom na čelu, ki se spopada z nenehnim vzdrževanjem in gradnjo številnih kilometrov cest in vodovoda, sanacijo plazov, sanacijo škode po pogostih poplavah, popravilom ali gradnjo številnih podružničnih šol in stroški javnega prevoza otrok v šolo, ki so med najvišjimi v Sloveniji. Za češnjo na vrhu torte lahko dodamo še vse težave, povezane z ravnanjem s komunalnimi odpadki in odpadnimi vodami. Sredi septembra leta 2010 so nas tako prizadele zadnje poplave, zato vsi z veseljem opazujemo preurejanje marijagraškega ovinka, ki bo zmanjšal poplavno ogroženost Laškega. Teden dni pred usodnimi poplavami smo se lahko veselili odprtja stavbe nadomestne podružnične osnovne šole Šentrupert, ki je otrokom omogočila zdrave, varne in kvalitetne pogoje za njihovo rast in razvoj. To sta le dva primera, da znamo v Občini Laško kljub težkim razmeram in trenutni krizi reševati še tako velike težave, čeprav se to Sizifovo delo najbrž ne bo nikoli končalo. Ob okroglem jubileju želim vse občanke in občane posebej seznaniti s prostorsko problematiko OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, kjer 2. septembra niso praznovali 40. obletnice izgradnje nove stavbe. Razlog je jasen vsem, ki razmere dobro poznajo. So edina osnovna šola na Celjskem in ena redkih v Sloveniji, ki še nima urejenih ustreznih prostorskih pogojev za izvajanje devetletke v drugi in tretji triadi. Knjižnica deluje na bornih 42 m2 površine, učilnica za gospodinjstvo na 18 m2, sanitarije za skoraj 40 zaposlenih znašajo cele 3 m2, športna dvorana bi morala biti za normalno izvajanje pouka športne vzgoje dvakrat večja itd. Razloge in krivce za nevzdržne razmere lahko vedno iščemo in najdemo povsod, kjer želimo, vendar menim, da to ni prava pot. Prepričan sem, da se je Občina Laško trudila in se bo trudila zagotoviti kar se da kvalitetne pogoje poučevanja in učenja tudi v Rimskih Toplicah. Pridobljeno gradbeno dovoljenje za prizidek in novo telovadnico je dokaz, da občinski svet in občinska uprava poznata neprimerne in neenake pogoje, v katerih se šolajo otroci Rimskih Toplic in okolice. Želim si, da vsi občanke in občani s svojim mnenjem, znanjem, dejanji in zmožnostmi iskreno podpremo prizadevanja Občine Laško in Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice, da bo naslednji investicijski projekt naše občine gradnja prepotrebnega prizidka in v drugi fazi tudi gradnja telovadnice. Naj vam jesensko obarvani Laški bilten prinese obilo barv, veselja, zadovoljstva, upanja in zaupanja v ljudi okoli vas, ki ga v našem času, še posebej v medijih, tako primanjkuje. Miha Gartner, član uredniškega odbora ^občina tpltlna (nforrna t*)» k * leik^ ] RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radiocelje.com. Ne zamudite naslednje oddaje, ki bo 3. decembra 2012. OBČINSKA BLAGAJNA Občinska blagajna deluje v okviru občinske uprave, namenjena pa je plačevanju položnic naših občanov brez provizije. Nahaja se v pritličju občinske zgradbe, uradne ure so ob sredah od 11.00 do 16.00 in petkih od 9.00 do 12.00. Na občinski blagajni je mogoče gotovinsko plačevanje položnic Občine Laško in naslednjih javnih zavodov in podjetij: Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice, Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Glasbena šola Laško - Radeče, Vrtec Laško, Javno podjetje Komunala Laško, Elektro Celje Energija, d. o. o., in JZ Stik. 2 občinska uprava PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINA LAŠKO Nedelja, 4. november - ob 10.30, Hotel Hum Laško: Tradicionalno druženje vseh krajanov KS Laško z 80 in več leti (Krajevna organizacija RK Laško, KS Laško, Društvo upokojencev Laško) - ob 11.00, Vrh nad Laškim, pri cerkvi: 12. blagoslov konj (Ko-njerejsko društvo Vrh nad Laškim) Ponedeljek, 5. november_ - ob 18.00, Kulturni center Laško: 80 let kulturnega življenja na Vrhu nad Laškim (KD Vrh nad Laškim) Sreda, 7. november_ - ob 18.00, Kulturni center Laško: Proslava ob občinskem prazniku (Občina Laško, STIK, JSKD OI Laško) Četrtek, 8. november_ - ob 17.00, Aškerčev dom na Senožetah: Območno srečanje ljubiteljskih literarnih ustvarjalcev (JSKD OI Laško, KD Anton Aškerc Rimske Toplice) - ob 20.00, Thermana, Zdravilišče Laško, Zlata dvorana: Laško praznik svoj slavi (MePZ Jesen DU Laško in male vokalne skupine) Petek, 9. november_ - ob 8.00, Knjižnica Laško: 16. Martinovo v Laškem - dr. Boris Kuhar: Štajerske martinove praznične jedi (Knjižnica Laško) - ob 21.00, prostori Društva Šmocl: Rock koncert Earth Shock (Društvo Šmocl) Sobota, 10. november_ - ob 18.00, start: TIC Laško: 16. Martinovo v Laškem - 14. tradicionalni pohod po nekdanjih trških mejah Laškega (Planinsko društvo Laško) - ob 19.00, Kulturni center Laško: 16. Martinovo v Laškem -V gospodarjevi kleti, večer s pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž iz laške okolice ter prikaz Ko je mošt vino postal (STIK, Etno odbor Jureta Krašovca Možnar, JSKD OI Laško) Nedelja, 11. november_ - od 8.00 dalje, Aškerčev trg: 16. Martinovo v Laškem - Martinov sejem (STIK, TD Laško) - ob 10.30, farna cerkev sv. Martina: 16. Martinovo v Laškem - praznična sveta maša (Župnija Laško) - ob 11.30, Aškerčev trg: 16. Martinovo v Laškem - Martinova nedelja ob farnem prazniku z godbeniki, pevci in godci (Etno odbor Jureta Krašovca Možnar, STIK, TD Laško) Občina Laško Vljudno vas vabim, da se udeležite osrednje proslave ob občinskem prazniku, ki bo v sredo, 7. novembra 2012, ob 18.00, v Kulturnem centru Laško. Ob tej priložnosti bodo podeljena priznanja v okviru tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna ter najvišja občinska priznanja. V kulturnem programu bodo nastopili: Ljudske pevke Barbare - KUD Lipa Rečica, Folklorna skupina Anton Tanc Marija Gradec, Vokalna skupina Vodomke, plesni oddelek Glasbene šole Laško - Radeče in Max Trio. Župan Občine Laško Franc Zdolšek občinska uprava INVESTICIJE OBČINE LAŠKO Poglobitev podvoza v Radobljah Podvoz v Radobljah je bil že vrsto let prenizek za prevoz večjega tovora in celo za tovornjak za smeti ali gasilsko vozilo. Da bi prišli do svojega cilja, so morali vozniki opraviti zelo dolgo pot čez Rimske Toplice, Globoko, Povčeno in Plazovje. Vse te omejitve so zdaj pozabljene, saj se je avgusta in septembra letos podvoz po- globil za dobrega pol metra, še donedav-nega nerešljiv problem prečkanja potoka pod podvozom pa je rešen. V sam podvoz je nameščena tudi javna razsvetljava. Pri tem projektu se je ponovno izkazalo dolgoletno dobro sodelovanje med lokalno skupnostjo, Slovenskimi železnicami in Elektrom Celje, d. d. Vrednost del je znašala dobrih 55.000 evrov. Vodovod Vrh-Radoblje-Globoko in položitev kanalizacije Radoblje V strategiji javne vodooskrbe, ki jo je občinski svet sprejel v letu 2007, sta bila poleg drugih manjših vodovodov za izgradnjo predvidena tudi dva velika in zahtevna projekta, in sicer Vrh-Tevče-Reka-Trojno in Vrh-Radoblje-Globoko, katerega izgradnja se zaključuje. Skupaj se je v zadnjem obdobju zgradilo več kot 100 kilometrov novih javnih vodovodov. V zaključni fazi so dela za dokončanje največjega vodovoda v Občini Laško nasploh. Na novo bodo s kvalitetno vodoo-skrbo preskrbljena območja Stopc, Har-ja, Vrha nad Laškim, Žigona, Brodnic, Dola pri Laškem, Sela, Lažiš, Konca, Za-breža, Povčena, Globokega, Zg. Strenske-ga, Modriča, Plazovja in Radobelj. Dela opravljata podjetji Gorenje projekt, d. o. o., in Gradbena mehanizacija Darko Terbovc. V skupni končni dolžini bo ob koncu zgrajenih dobrih 42 kilometrov vodovoda s pripadajočimi 16 objekti (rezervoarji, raztežilniki, črpališči), nanj bo priključenih 240 gospodinjstev, v naselju Radoblje pa je na novo zgrajenih tudi 1.300 metrov kanalizacijskih vodov. Za projekt, vreden dobra dva milijona evrov, občinska uprava smo uspeli pridobiti 700.000 evrov nepovratnih evropskih sredstev. Tehnični pre gledi za zgrajeno infrastrukturo so bili že izvedeni. Kolesarska in pešpot Celje-Laško Občina Laško je skupaj z Občino Celje leta 2007 naročila idejne zasnove kolesarske in peš povezave med Laškim in Celjem vzdolž reke Savinje. Omenjena povezava je v skladu z državnimi izhodišči opredeljena kot del glavne kolesarske povezave G17 med Celjem in Brežicami. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Različica 1 Različica 3 je v letu 2010 nadgradilo pridobljeno projektno dokumentacijo z idejnim projektom. Tako kolesarska pot med Celjem in Laškim na odseku Celje-ČN Celje poteka po obstoječih prometnih površinah po levem bregu Savinje, v Tremarjah prečka Savinjo, nadalje poteka po viso-kovodnem nasipu desnega brega Savinje do višine lovske preže. V Rifengozdu je predvidena brv, ki bo povezala desni in levi breg Savinje ter bo potekala nadalje ob levem bregu Savinje do jagoškega mostu. Občina ima za brv za kolesarje in pešce v Rifengozdu podpisano pogodbo s podjetjem Ponting, d. o. o., za pripravo PGD dokumentacije in gradbenega dovoljenja. Hkrati pa je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pripravilo projektno nalogo za izdelavo PGD in PZI dokumentacije za potek poti od mostu v Tremarjah do Rifengozda in od Rifengozda do Jagoč. Trenutno potekajo usklajevanja za pripravo in odkup zemljišč v Rifengozdu za potrebe izgradnje brvi. Lokalna skupnost, kakor tudi ministrstvo predvidevata, da bo po pridobitvi gradbenega dovoljenja celoten objekt prijavljen na javne razpise za pridobitev sredstev EU. Kanalizacija Rimske Toplice_ V poletnih mesecih so se vzpostavili pogoji za delovanje že zgrajenega kanalizacijskega omrežja v Rimskih Toplicah in tlačna kolektorska povezava Rimske Toplice-Čistilna naprava Laško. Zdravilišče Rimske Terme, d. o. o., svoje odpadne vode že vodi na čistilno napravo, na omrežje pa se že priklapljajo tudi gospodinjstva, ki so jim bile izdane odločbe o komunalnem prispevku. V uporabo je bilo danih sedem kilometrov gravitacij -skih in tlačnih vodov s šestimi črpališči. Luka Picej USPEŠNO ZAKLJUČENA TUDI III. FAZA REKONSTRUKCIJE LOKALNE CESTE BRSTOVNICA-LAŽIŠE Po letih 2010 in 2011, ko smo izvedli I. in II. fazo rekonstrukcije lokalne ceste Brstovnica-Lažiše (v skupni dolžini 2.000 metrov in vrednosti dobrih 325.000 evrov), smo v sredini avgusta pričeli s III. fazo. Obnovili smo 1.400 metrov voziščne konstrukcije skupaj s spodnjim ustrojem, odvodnja-vanjem, bankinami in sanacijami plazovitih predelov, ki so ogrožali cesto. Vrednost vseh del je 245.000 evrov z DDV--jem, dela pa smo končali v začetku oktobra. Vsem uporabnikom želimo prijetno in varno vožnjo! Aljaž Krpič 5 občinska uprava KONČANA OBNOVA DELA JAVNE POTI ZALIPNO-PLEŠ Septembra smo pričeli obnavljati 330-metrski odsek na javni poti Zali-pno-Pleš, ki vodi do štirih stanovanjskih hiš v zaselku Zalipno na skrajnem jugu naše občine. Aktivnosti za omenjeni projekt smo pričeli že v letu 2011 in v tem obdobju pridobili vsa soglasja - posebnost je bila predvsem istočasna vključenost tako Slovenskih železnic kot DRSC-ja. Poleg tega so bila dela izjemno zahtevna, saj je bil dostop zelo otežen - na eni strani zaradi nizkega podvoza pod železniško progo ter na drugi strani izjemno strmega odseka na Plešu. A kljub temu smo do konca septembra uspešno zaključili obnovo, ki je zajemala ureditev spodnjega ustroja z drenažami, maksimalne možne poglobitve podvoza (ki sedaj dovoljuje prevoznost vozil do svetle višine 2,8 m), enoslojno asfaltiranje zgornje- ga ustroja ter postavitev varovalnih odbojnih ograj z vertikalno signalizacijo. Vrednost vseh gradbenih del je 44.100 evrov z DDV-jem. Vsem uporabnikom želimo varno vožnjo! Aljaž Krpič SANACIJA PREDORA NA JAVNI POTI IZBIRA-PODŠMIHEL KONČANA Oktobra smo po dobrem letu dni, odkar je bil predor zaradi nevarnega odpadanja kamenja zaprt, končali sanacijska dela za varen promet skozi njega. Dela so potekala po celotnem predoru - dolg je 54 metrov - njihova vrednost pa je znašala 171.400 evrov z DDV-jem. V sklopu teh del smo opravili naslednja sanacijska dela: oblikovanje ostenja predora tako, da je konstrukcija stabilna, ter prilagoditev predora na zahtevane gabarite (širina vozišča 3 metre in višina 4,5 metra), ki omogočajo hkratni enosmerni promet skozi predor vseh vozil; zaščita ostenja predora pred dotoki vode z hidroizolacijo; izvedba izravnalnega obrizga brizganega betona z naknadnim armiranjem in končnim slojem brizganega betona; ureditev drenažnega in odvodnjevalnega sistema ter regulirano odvajanje vode zunaj območja predora; ureditev območji portalov ter preprečitev padanja kamenja na cesto; obnova vozišča; predpriprava novega voda za javni vodovod in osvetlitev predora. Tako smo v ponedeljek, 8. oktobra, predali v uporabo obnovljen predor, ki je v naši občini tudi edini. S tem dnem je začela veljati tudi nova prometna ureditev na tej javni poti, po kateri je sedaj dovoljena vožnja v smeri Laškega samo do avtoservisa Brance, medtem ko ostaja režim vožnje v smeri Rečice nespremenjen. No, na koncu pa naj uporabim rudarski (saj je bilo pri tem projektu tudi veliko del prav rudarskega značaja) pozdrav »Srečno!« vsem uporabnikom. Aljaž Krpič občinski svet/upravna enota Prodaja in oddaja nepremičnin Občina Laško obvešča zainteresirane občane, da lahko na spletnih straneh www.lasko.si pod rubriko Nepremičnine in na občinski oglasni deski spremljajo aktualne objave za prodajo nepremičnin in oddajo stanovanj, poslovnih prostorov ter zemljišč. V času te objave poteka objava druge javne dražbe za prvi sklop nepremičnin v Mrzlem Polju. V novembru načrtujemo ponovne javne dražbe in povabila k oddajanju ponudb za prodajo: objekta stare zdravstvene postaje v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah, objekta nekdanje podružnične šole v Lokavcu, dveh stavbnih zemljišč v Belovem, drugega in tretjega sklopa nepremičnin v Mrzlem Polju ter poslovnega prostora na Aškerčevi cesti v Rimskih Toplicah. Pod rubriko Nepremičnine je objavljeno zbiranje ponudb za oddajo pisarniškega poslovnega prostora na Ulici XIV. divizije 8 in poslovnega prostora zobne tehnike na Aškerčevi cesti 4 v Rimskih Toplicah. Dodatne informacije in pojasnila v zvezi z nepremičninami, ki so predmet objave, lahko interesenti dobijo na tel.: 03 7338 700, 03 7338 712 ali e-naslovu: obcina@lasko.si oziroma stanka.jost@ lasko.si. Po prehodnem dogovoru je mogoč tudi ogled posameznih nepremičnin. Stanka Jošt OBČINSKI SVET LAŠKO 13. redna seja_ Občinski svet Laško se je sestal 3. oktobra v Zdravilišču Laško. Svetniki so potrdili zaključno poročilo JZ Zdravstveni dom Laško za leto 2011, sprejeli Odlok o jubilejnih listinah ter Sklep o določitvi cene programov vrtca v JZ Vrtec Laško, ki prinaša znižanje cen programov predšolske vzgoje. Občinski svet je sprejel Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Laško, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o varnosti v cestnem prometu v naseljih Občine Laško in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o komunalni ureditvi in zunanjem videzu naselij v Občini Laško. Podal je soglasje k nakupu zemljišča za rekonstrukcijo žalnice Laško, sprejel Sklep o odpravi posledic naravnih nesreč v Občini Laško na zasebnih objektih in zemljiščih ter se seznanil z informacijo o urejanju razmerja med Občino Laško in WTE GmbH ter Storitvenim podjetjem Laško, d. o. o. Na finančnem področju so bili sprejeti Poročilo o realizaciji proračuna Občine Laško za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2012 z oceno realizacije za leto 2012, Sklep o prerazporeditvi sredstev proračuna Občine Laško za leto 2012 ter Sklep o spremembah in dopolnitvah Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Laško v letu 2012 - II. dopolnitev. Sprejet je bil tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu za leto 2013. Občinski svet je potrdil predlog Komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja, da se v letošnjem letu podelijo naslednja občinska priznanja: zlati grb Čebelarskemu društvu, srebrni grb Antonu Škorji za dolgoletno vztrajno in prizadevno delo v Avto moto društvu Laško in Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Maksimiljani Pihler za ustanovitev Centra starejših - Hiše generacij in za dolgoletno uspešno vodenje Centra za socialno delo Laško ter Francu Lesičarju za dolgoletno prizadevno in požrtvovalno delo na področju napredka in razvoja krajevne skupnosti, bronasti grb pa Andreju Mavriju za aktivno delovanje na družbenem področju ter za trud in prizadevanja na področju ohranjanja zgodovine naših krajev. Občinska priznanja bodo podeljena na proslavi ob občinskem prazniku. Občinski svet je podal pozitivno mnenje k imenovanju Polonce Teršek za direktorico Centra za socialno delo Laško, za v. d. direktorja JZ Stik Laško pa je imenoval Tomaža Majcna. Na seji so bili za elektorje - lokalne predstavnike v volilnih telesih za volitve članov državnega sveta - izvoljeni Milan Kleno-všek, Janko Cesar in Danijel Lapornik. Gradiva za seje občinskega sveta so dostopna na občinski spletni strani www.lasko.si. Tanja Grabrijan UPRAVNA ENOTA Obvestilo o novostih pri odmeri odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča_ V Uradnem listu RS, št. 58/2012, z dne 31. 7. 2012 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-D), ki je začel veljati 15. 8. 2012. Navedeni zakon bistveno spreminja določila v zvezi z obračunom odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, in sicer: odškodnina se ne obračuna za zemljišča, ki imajo boniteto nižjo od 51; znižuje se višina odškodnine; odškodnina se obračuna le od tlorisne površine objekta (za stavbe: tlorisna površina stavbe na stiku z zemljiščem; za gradbeno inženirske objekte: tlorisna površina objekta, ki leži na kmetijskem zemljišču). Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se ne odmeri za: rekonstrukcijo ali odstranitev objektov; gradnjo nezahtevnih objektov; spremembo namembnosti objektov; nadzidavo objektov; gradnjo kmetijskih objektov (nesta-novanjske kmetijske stavbe) in gradnjo cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov. Vračilo plačane odškodnine_ Investitor, ki je plačal odškodnino na podlagi ZKZ-C, ima pravico do: vračila plačane odškodnine, če na podlagi tega zakona (ZKZ-D) ne bi bil zavezan za plačilo odškodnine; vračila razlike med plačano odškodnino in odškodnino na podlagi tega zakona (ZKZ-D), če bi bil na podlagi tega zakona (ZKZ-D) zavezan za plačilo odškodnine v nižjem znesku. Pri izračunu vračila se upoštevata boniteta in dejanska raba na dan izdaje odločbe o odmeri odškodnine po ZKZ-C. Zahtevo za vračilo odškodnine lahko investitor vloži v roku šestih mesecev od uveljavitve ZKZ-D (do 15. 2. 2013) pri organu, ki je izdal odločbo o odmeri odškodnine po ZKZ-C. Antonija Pinter krajevne skupnosti KS LAŠKO Otvoritev ceste na Ojstrem_ V sredo, 19. septembra, je bila otvoritev asfaltirane ceste od središča vasi Oj-stro do domačije Kačičevih v dolžini približno 400 metrov. Otvoritev so izvedli Olga Deželak, župan Franc Zdolšek in Rudi Kačič, ki mu gre posebna zahvala za vztrajnost. Krajani so ob tej priložnosti pripravili prijeten zaključek, ki so ga popestrili še domači glasbeniki. Za vse se vam v imenu Krajevne skupnosti Laško lepo zahvaljujem. Predsednik sveta KS Laško Martin Kokotec Na Požnici dočakali novo cesto Star slovenski pregovor pravi »Kdor čaka, dočaka«. In tudi mi, krajani Požni-ce, smo dočakali težko pričakovani dan, da smo se popeljali po novi, asfaltirani cesti v dolžini 2.860 metrov. Požnica je sicer majhen zaselek v laški občini, vendar ne nepomemben. To se pokaže zlasti ob poplavah in prireditvi Pivo in cvetje, ko čez našo vas poteka kar precejšen promet. Nenazadnje moram omeniti tudi mnogoštevilne kolesarje, ki so tu odkrili ta lepi kotiček laške občine. Prvi pomemben mejnik za ta zaselek je bil leta 1958, ko je v vasi zasvetila elektrika, in življenje je takoj postalo lažje. Drugi mejnik je leto 1987, ko smo krajani, seveda z delno pomočjo Krajevne skupnosti Laško, stopili skupaj in z velikimi napori napeljali vodovod. Nič več ni bilo treba nositi težkih posod iz raznih zajetij in vodnjakov. V letu 1993 se je napeljalo telefonsko omrežje in povezava s svetom je bila kar naenkrat enostavna. Vseskozi je bila naša velika želja, da dobimo asfalt, kajti cesta, po kateri smo se vozili, ni bila vredna tega imena. Kljub mnogim sestankom s prejšnjim županom in delnim obljubam ni bilo posluha za naše želje. Ko pa je mesto župana prevzel g. Franci Zdolšek, so se stvari premaknile. Naš krajevni odbor in nekdanji direktor Komunale Laško g. Salobir smo g. Zdolšku na nekaj sestankih predstavili problem in obljubil je, da se bo maksimalno potrudil, da bodo zadeve stekle v pravo smer. In tako smo leta 2010 dobili prvi kilometer, naslednje leto še en kilometer in letos poleti še preostalih 866 asfaltne prevleke. Po dobrem mesecu dni od otvoritve se je promet po tej cesti kar precej povečal, kar dokazuje, da je bila preplastitev resnično potrebna. Ob tej priložnosti bi se jaz osebno in vsi krajani Požnice prisrčno zahvalili vsem, ki so kakorkoli pomagali, da smo dobili lep in varen odsek ceste, še posebej županu Franciju Zdolšku, g. Marjanu Salobirju in vsem zaposlenim na Upravni enoti Laško, ki so kakorkoli pomagali pri uresničitvi izvedbe del. Olga Seme KRAJEVNA SKUPNOST ZIDANI MOST Krajevni praznik v Zidanem Mostu Krajani Zidanega Mosta so tretji teden v septembru praznovali svoj krajevni praznik. Začel se je z osrednjo prireditvijo, ki je bila v nedeljo, 16. septembra, na njej pa so nastopili otroci iz vrtca in šole v Zidanem Mostu, MePZ Spev Zidani Most, KUD Svoboda Zidani Most in posebni gostje: Brusači iz Radeč. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Avgust Aškerc iz Rimskih Toplic, KS Zidani Most pa je ob tej priložnosti podelila priznanje za * i * f i + J ) f » Se * hm uspešno delo pri razvoju kraja, ki je šlo v roke Miru Strelu. Celotedensko praznovanje so popestrile številne športne prireditve: tekmovanje v balinanju za Rudijev memorial, odprto prvenstvo v kegljanju na vrvici in memorial Marjana Ojstrška, ki ga je organiziralo društvo Sever, gasilci domačega društva pa so pripravili dan odprtih vrat. Zaključek krajevnega praznika je bil - tako kot njegov začetek - kulturno obarvan. MePZ Spev je skupaj z JSKD organiziral koncert pevskih zborov Od Drave do Save, krajani pa so se na zadnji dan, v ponedeljek, 24. septembra, zbrali še na literarnem bralnem večeru v Domu svobode. J. Š. 8 ekologija in komunala ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA LEPO OBISKANA Junija je bilo objavljeno, da bo pričela delovati Energetsko svetovalna pisarna, ki je v tem obdobju kar lepo zaživela. Po nasvete so pričeli prihajati prvi zainteresirani, ki nameravajo zamenjati obstoječe sisteme ogrevanja ali želijo varčevati z energijo. Nekajkrat smo prosilcem pomagali tudi pri prijavljanju na razpise Eko sklada. Povpraševanje po sredstvih za nepovratne finančne spodbude občanom je bilo sicer tako veliko, da je bil 31. avgusta 2012 objavljen zaključek javnega poziva 12SUB-OB12. Vsi ostali razpisi, ki so bili objavljeni v tem letu, ostajajo odprti. Eko sklad priporoča vsem, ki niso uspeli pravočasno oddati vlog, da počakajo do novega javnega razpisa, ki bo objavljen v pričetku novega leta. Približuje se nova kurilna sezona, zato priporočam vsem, ki imajo lastna kurišča, da še pred rednim ogrevanjem pregledajo svoje kurilne naprave. Vsak proizvajalec kurilne naprave, torej peči, v svojih navodilih za obratovanje naroča uporabniku način in roke rednega vzdrževanja. Priporočam, da čim prej, če tega niste že storili, pogledate, kdaj ste naredili servisni pregled kurilne naprave in inštalacij. Vsem nam je jasno, da le redno vzdrževanje zagotavlja kvalitetno ogrevanje. S tem se bomo v veliki meri izognili nevšečnostim, ki jih lahko povzroči okvara na ogrevnem sistemu. Ta se že tako in tako rada pojavi v najbolj nemogočem času, sredi najhujšega mraza. Še enkrat priporočam "kurjačem", ki še imajo starejše peči na trda goriva, da preverijo, kaj vržejo na ogenj namesto v kanto za smeti. Imam sicer občutek, da je ločeno zbiranje odpadkov vedno uspešnejše in da bo sčasoma, ko bodo postavljeni še kakšni novi otoki za karton in steklo, kar veliko doseženega. Čim lepšo in ne preveč mrzlo zimo želim vsem. Energetsko svetovalna pisarna Laško KOMUNALA ^ LAŠKO Težave ali izzivi na področju ravnanja z odpadki_ Junija letos smo prejeli odločbo Inšpektorata za okolje in naravo, s katero nam je bilo naloženo, da prenehamo odlagati odpadke na odlagališču nenevarnih odpadkov Strensko, na katero smo se pritožili. Septembra smo od Inšpektorata prejeli odločitev, s katero je bila prvotna odločba potrjena. V zvezi s tem na različnih sodnih instancah potekajo še drugi pravni postopki, tako da zgodba z odlagališčem še ni dokončna. Na osnovi te odločbe na odlagališču nenevarnih odpadkov Strensko odpadkov več ne odlagamo. Skladno s programom prilagoditve odlagališča po zaprtju že dalj časa izvajamo aktivnosti zmanjševanja aktivnega dela odlagališča z namenom, da bi zmanjšali obseg končnih zapiralnih del, v okviru katerih bo do konca naslednjega leta treba izvesti izravnavo območja deponije ter izdelavo drenažnih in pre-krivnih slojev. Za razliko od deponije, kjer odlaganje ne bo več mogoče, pa lahko na zbirnem centru za obdobje do enega leta skladiščimo preostanke mešanih komunalnih odpadkov, ki jih predhodno obdelamo po postopku sortiranja, pri čemer moramo zagotoviti, da ti preostanki odpadkov nimajo negativnih vplivov na okolje. Zaprtje deponije ima za posledico spremembo logistike pri izvajanju deponiranja preostankov odpadkov, saj jih bo treba po preteku obdobja skladiščenja ali tudi že prej voziti na regijsko odlagališče. Da bi zmanjšali količino odpadkov za odlaganje, smo že pred časom uvedli dodatno individualno posodo za embalažo z rumenim pokrovom. Rezultati kažejo, da se trenutno odlaga 50 % vseh zbranih odpadkov, kar je spodbudno v primerjavi s preteklim obdobjem. Naš cilj je približati se 20 %, kar pomeni, da želimo na odlagališču odložiti le 20 % vseh zbranih odpadkov. Po uvedbi rumene posode za ločeno zbiranje embalaže so količine zbrane embalaže v velikem porastu v primerjavi s prejšnjim sistemom zbiranja embalaže na ekoloških otokih. Celotno frakcijo iz rumene posode prevzemajo družbe za ravnanje z embalažo. Mešani komunalni odpadki, ki so se zaradi uvedbe posod za embalažo volumsko zmanjšali za 50 %, se obdelajo na sortirni liniji, kjer se izločata biološki del, ki služi kot biofilter pri zapiralnih delih, in preostanek mešanih komunalnih odpadkov, ki se bo odlagal na regijskem odlagališču. Uvedba individualne rumene posode za embalažo bo v prihodnosti povzročila tudi ukinjanje zabojnikov za embalažo na ekoloških otokih, tako da bodo ekološke otoke v prihodnosti sestavljali le zabojniki za steklo in papir. Trudimo se, da bomo v najkrajšem možnem času v sistem odvoza odpadkov vključili še vsa tista gospodinjstva, ki so locirana ob naših linijah odvoza. V nadaljevanju si bomo prizadevali še, da bomo vsem občanom zagotovili najbolj ustrezen način ravna- nja z odpadki. Za vse nevšečnosti in težave, ki jih prinaša nov sistem ravnanja z odpadki, se vsem iskreno opravičujemo. Že v letu 2010 smo pričeli postopek za povišanje cen komunalnih storitev na področju ravnanja z odpadki, s čimer sta soglašala tudi Občinski svet Laško in takrat pristojno Ministrstvo za okolje, ki je v zvezi s tem izdalo tudi pozitivno mnenje k predlaganemu 55-odstotnemu povišanju cen za ravnanje z odpadki po zaprtju deponije. Avgusta letos je bila ponovno sprejeta uredba o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev in z njo so bile cene storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja določene kot najvišje. Uredba velja do konca leta oziroma dokler ne bo sprejeta nova uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Z ozirom na novo nastalo situacijo glede zapiranja deponije bo sedanjo ceno za ravnanje z odpadki treba nadgraditi še z delom, ki se nanaša na deponiranje na regijskem odlagališču in s tem povezanimi transportnimi stroški. Na osnovi ustrezne organiziranosti, racionalizacije in optimizacije procesov bomo stremeli k temu, da se s povišanjem cene za ravnanje z odpadki ne bomo preveč približali maksimalni dovoljeni ceni. Licenca za opravljanje energetske dejavnosti_ Skladno z veljavno zakonodajo se daljinsko ogrevanje lahko izvaja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba ali kot tržna dejavnost oskrbe končnih odjemalcev. Daljinsko ogrevanje ali hlajenje 9 komunala je distribucija toplote v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz centralnega proizvodnega vira prek omrežja do več zgradb ali lokacij za namene ogrevanja ali hlajenja prostorov. Za opravljanje energetske dejavnosti proizvodnje toplote, ki je namenjena nadaljnji prodaji, je za daljinsko ogrevanje s skupno toplotno močjo nad 1 MW in za distribucijo toplote za daljinsko ogrevanje treba pridobiti licenco za opravljanje energetske dejavnosti. Licenco izdaja Javna agencija Republike Slovenije za energijo na podlagi Energetskega zakona in Uredbe o pogojih in postopku za izdajo ter odvzem licence za opravljanje energetske dejavnosti za dobo petih let. Po preteku tega obdobja mora imetnik licence za opravljanje energetske dejavnosti pridobiti novo licenco. Javna agencija RS za energijo v zvezi s tem vodi register izdanih in odvzetih licenc, ki je dostopen na spletni povezavi http://www.agen-rs.si/porocila/ novelicence.aspx. Komunala Laško je za opravljanje energetske dejavnosti v septembru pridobila licenco št. 1104-16139/005/12 za obdobje petih let. V tem obdobju si bomo prizadevali zagotoviti ustrezne finančne spodbude, s katerimi bi lahko pristopili k obnovi ogrevalnih sistemov v posameznih objektih ali skupini objektov v Občini Laško. Direktor JP Komunala Laško Tomaž Novak Upravljanje večstanovanjskih objektov_ Kot upravnik večstanovanjskih objektov v Občini Laško etažne lastnike nenehno spodbujamo k obnovi objektov s ciljem učinkovite rabe energije in uporabi obnovljivih virov energije ter s tem k večji energetski učinkovitosti. Vsako leto se vedno več etažnih lastnikov odloča za toplotno izolacijo podstrešja, kleti in fasad. V zadnjih treh letih smo s pomočjo pridobljenih nepovratnih sredstev Eko sklada Republike Slovenije izpeljali že kar nekaj investicij, med katerimi velja omeniti tiste v naselju Debro, Laškem in Rimskih Toplicah. Primer dobre prakse se je pričel na Rimski cesti v Laškem s toplotno izolacijo fasad. V prihodnje bomo naše občane še bolj spodbujali k učinkoviti rabi energije in uporabi obnovljivih virov energije tako pri vgradnji naprav za centralno ogrevanje kot tudi na vseh drugih področjih. Dragica Levstik, stanovanjsko področje 10 Izvedba priključkov na javno kanalizacijsko omrežje_ Občina Laško je na podlagi Odloka o programu opremljanja zemljišč s kanalizacijsko infrastrukturo zavezala vse lastnike objektov ali dela stavb, ki so v območju, predvidenem za priključitev, da se morajo obvezno priključiti na kanalizacijsko omrežje v določenem roku. Vse občane obveščamo, da Komunala Laško kot izvajalec lokalne gospodarske javne službe kanalizacijskega omrežja fe. f izvaja tudi priključke na javno kanalizacijsko omrežje. Na željo lastnika objekta predhodno pripravimo popis in predračun za posamezni priključek. Pred pri-četkom del izpraznimo greznico, in ko je priključek izveden, istočasno pripravimo primopredajni zapisnik o priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje, ki ga podpišeta lastnik objekta in izvajalec službe in ki ga posredujemo Občini Laško. Bojana Mastnak, področje kanalizacije Zimska služba v Občini Laško_ Po zakonodaji je sezona izvajanja zimske službe predvidena od 15. novembra do 15. marca. Na več kot 400 kilometrih občinskih cest zimsko službo izvajajo krajevne skupnosti in Komunala Laško. Komunala izvaja službo na vseh lokalnih cestah in pomembnejših javnih poteh, ulicah in hodnikih za pešce, parkiriščih in drugih utrjenih javnih površinah v Laškem in Rimskih Toplicah. Zimsko službo na preostalih javnih poteh pa izvajajo krajevne skupnosti, na območju katerih potekajo te poti. Dela, ki se izvajajo skladno s planom, ki ga v ta namen pripravijo vsi izvajalci (KS in komunala), zagotavljajo vremenskim razmeram optimalno prevoznost cest in varnost cestnega prometa na občinskih cestah v zimskih razmerah. Upoštevajoč gostoto prometa so ceste razdeljene v dve prioriteti pri pluženju, pri posipanju poledice pa prioritet ni. Sestavni del planov zimske službe izvajalcev je tudi natančen razpored pluženja in posipavanja posameznih odsekov cest z izvajalci ter odgovornimi osebami in dežurnimi, ki po potrebi aktivirajo zimsko službo. V primerjavi s prejšnjo sezono v prihajajoči sezoni ni predvidenih bistvenih sprememb. Vsakdo ima možnost vpogleda v plane zimske službe krajevnih skupnosti med uradnimi urami posameznih KS. Prav tako pa tudi v plan zimske službe Komunale Laško na sedežu podjetja, Podšmihel 1e, Laško, ali po telefonu 03 734 44 00. Plan je vsakič objavljen tudi na spletnih straneh Komunale Laško http://www.komunala-lasko. si/ in na nekaterih krajevnih skupnosti. Letošnji plan bo objavljen po sprejetju predvidoma novembra letos. Marjan Salobir, vodja operativno tehničnega sektorja etMK STIK - CENTER ZA SPORT,TURIZEM. INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO Nova sezona prireditev v Kulturnem centru Laško_ V Kulturnem centru Laško smo že pričeli s prireditvami v sezoni 2012/13. Tudi letos smo za vas izbrali vrhunske koncerte in gledališke predstave, ki so namenjene abonentom in za izven. 1. oktobra je dvorano do zadnjega sedeža napolnil Janez Hočevar - Rifle in v vlogi »Starga fotra« občinstvo nasmejal do solz. Več o prireditvah najdete v programski brošuri Program prireditev v Laškem v sezoni 2012/13, ki jo dobite v TlC-u Laško. Po želji vam jo pošljemo tudi na dom. Še več o samih prireditvah najdete na naši spletni strani www.stik-lasko.si. Želite redno prejemati obvestila o prireditvah v Občini Laško? Pokličite TIC Laško na 03 733 89 50 ali pišite na elektronski naslov tic@stik-la-sko.si ter se naročite na redno brezplačno poštno ali elektronsko obveščanje. Vabimo vas tudi na ogled spletne strani www.stik-lasko.si, kjer najdete več informacij o prireditvah, kulturnem, turističnem, športnem dogajanju in še mnogo več. Nova promocijska brošura Občine Laško_ Septembra je bila izdana nova brošura, namenjena predstavitvi in promociji turistične ponudbe Občine Laško. Na 45 straneh poleg glavnih naravnih in kulturnih zanimivosti predstavlja še ponudbo za sprostitev in oddih ter namige za izlete in aktivno preživljanje počitniških dni v Laškem in okoliških krajih. Prav tako zajema ponudnike na podeželju, turistične prireditve in ponudbo za poslovna srečanja. Zloženka je brezplačna in je poleg slovenščine na voljo še v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Dobite jo v TIC-u Laško, najdete pa jo tudi na spletni strani www.stik-lasko.si. Metka Mavri, Stik Promocijske aktivnosti v okviru destinacije Dežela Celjska oežeia ceusKa MAVRICA DOŽIVETIJ» Turistična ponudba 21-ih občin savinjske regije (Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Prebold, Polzela, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec) se že drugo leto zapored združuje in predstavlja pod imenom destinacija Dežela Celjska. Del projekta je financiran iz evropskih sredstev, drugo pa prispevajo občine in turistično gospodarstvo. Po pripravljeni strategiji trženja in integralnih turističnih produktih destinacije je bila izdelana tudi celostna grafična podoba destinacije. Ta je bila predstavljena že na več promocijskih dogodkih in sejmih doma (Primorski sejem, MOS, Sladka Istra, Narava in zdravje) ter v tujini (Srbija, Azerbajdžan, Francija). Za promocijo je bil izdan destinacijski katalog, vzpostavljena je bila spletna stran, posnet pa je bil tudi promocijski film. V sodelovanju z In your pocket Slovenia je bil pripravljen tudi žepni vodnik Dežela Celjska In your pocket v slovenskem in angleškem jeziku. Aktivnosti se bodo nadaljevale še do oktobra 2013, ko se projekt zaključi. Metka Mavri, Stik Foto: Stik, arhiv 10. motivacijsko srečanje za skrbnike portala www.slovenia.info Slovenska turistična organizacija vsako leto organizira srečanje za skrbnike uradnega slovenskega turističnega portala, da predstavi novosti na portalu in trende v e-turizmu ter nagradi najbolj vestne skrbnike. Letos je srečanje potekalo 4. in 5. oktobra v evropski destinaciji odličnosti, na Solčavskem. Urejanje zapisov na portalu www.slo-venia.info po vzoru tujih nacionalnih turističnih organizacij temelji na široki skrbniški mreži, kjer okoli 200 lokalnih skrbnikov (lokalne organizacije za promocijo lokalne turistične ponudbe) skrbi za ažurnost podatkov lokalne turistične ponudbe na slovenskem turističnem portalu. STO s tem namenom redno izvaja programe usposabljanja skrbnikov portala in letno organizira motivacijska srečanja, namenjena izobraževanju, ter podeli priznanja najbolj vzornim skrbnikom portala za prizadevno in kakovostno urejanje lokalne turistične ponudbe na portalu. Na letošnjem srečanju smo tako prejeli tudi priznanje za 2. najbolj vzornega skrbnika uradnega portala. Stik PRAVLJIČNI SVET OBMOČJA LAS - PERKMANDELJC Rudarski škrat Perkmandeljc je naredil prve korake. Projekt, ki ga v Stiku Laško izvajamo v partnerstvu z Občino Laško, že kaže prve rezultate. Konec preteklega meseca se je na ogledni kmetiji Slapšak v Padežu pri Laškem zbrala skupina zvedavih otrok iz četrtih razredov Osnovne šole Primoža Trubarja Laško in podružnične šole Debro. Z malico v nahrbtniku in polno glavo takšnih in drugačnih vprašanj so se podali na sprehod po gozdni poti v nastajanju in upali, da bodo za kakšnim grmom ali pa v skritem rudniškem rovu zagledali majhnega nagajivega škrata. Organizatorji in izvajalci projekta Perkmandeljc smo pripravili animacijsko delavnico, katere namen je bil pre- izkusiti uspešnost do sedaj opravljenega dela in navdušiti učence osnovnih šol za aktivno sodelovanje v projektu in spodbuditi učiteljice k poučevanju naravoslovnih vsebin v neposrednem stiku z naravo na primernih tematskih učnih poteh. Učenke in učenci so bili razdeljeni v tri skupine in v dobrih treh šolskih urah so spoznali čudesa narave v okolici • lila Imiši 111 stik Padeža. Sprehodili so se po delu gozdne poti in spoznali različne vrste iglavcev. Prepoznati so jih poskušali po obliki kro-šenj, vzorcih lubja, razporejenosti iglic in obliki storžev. Iskali so bele kamenčke, s katerimi so poskušali praskati steklo in izvedeli, da je to mineral kremen, ki se imenuje tudi kresilni kamen. In ja, Perkmandeljc si z njim prižiga svojo svetilko. Na travniku so nabirali zdravilne rastline, se pogovarjali o njihovi uporabi in zdravilnih učinkih. V starem rudniku svinca in srebra so se seznanili z načinom rudarjenja pred več kot štiristo leti, občudovali so kapnike in druge kraške oblike, ki so se začele tvoriti v opuščenih rovih. Otroci so v vseh treh delavnicah aktivno in z velikim navdušenjem sodelovali, na koncu pa so se lotili še reševanja delovnih listov, na katerih so bile zanimive, šaljive in poučne naloge. Mladi obiskovalci gozdne učne poti Perkmandeljc so po končani animacijski delavnici zadovoljni in polni vtisov zdrveli v dolino, kjer jih je čakal avtobus, ki jih je odpeljal nazaj v šolo. Organiza- torji in izvajalci pa smo dobili potrdilo, da naše delo na projektu Pravljični svet območja LAS - Perkmandeljc, ki je v skladu z razvojnimi cilji Lokalne razvojne strategije občin Celje, Laško, Štore in Vojnik 2007-2012 upravičen do nepovratnih sredstev ukrepov iz osi PRP RS 2007-2013 po pristopu Leader in sredstev Društva Raznolikost podeželja, poteka v pravo smer. Tomaž Majcen Stik Laško Naš prvi naravoslovni dan Za naš prvi naravoslovni dan smo šli na kmetijo Slapšak. Na kmetiji smo šli v Polhovo jamo. V jami smo si nadeli čelade. En mineralni kapnik mi je bil še posebej všeč. Videli smo celo enega netopirja. Na travniku smo videli male koze in oslička, ki smo ga lahko pobožali. Fantje so skakali po trampolinu. Vse skupaj mi je bil zelo všeč. Ko smo odhajali, smo sproti nabrali kostanj in nekateri tudi gobe. Pred odhodom smo šli na travnik. Tam nam je učiteljica predstavila zdravilno rastlino materino dušico. Nabrali smo si nekaj zdravilnih rastlin. Toda mi nismo vedeli, če so vse rastline, ki smo jih imeli v rokah, tudi zdravilne. Ker učiteljica ni poznala ene rastline, nam je rekla, naj jo vzamemo domov in se posvetujemo s starši. Tako se je končal naš ogled narave. Odšli smo k avtobusu in se odpeljali nazaj v šolo. V razredu smo reševali učne liste, ki nam jih je pripravil učitelj Tomaž. Jaz sem končala prva, zato se morala malo počakati. A prav takrat je zobna asistentka prinesla zobne ščetke in bilo je konec naravoslovnega dne. Želim si, da bi ga kmalu spet imeli in si ogledali še kakšno zanimivost. Julia Likar Kresse, 4. b VPadežu V četrtek smo s sošolci in učiteljico Dragico odšli na ogled Polhove jame v Padež. Ko smo prišli na kmetijo Slapšakovih, smo se odpravili peš v hrib proti jami. Na poti do jame smo si ogledovali različne kamnine. Med njimi smo videli tudi kremenov kamen. Ko smo nadaljevali pot, smo prišli do roba gozda, kjer sem videl praprot. Našel sem tudi gobo dežnikarico in kostanj. Ko smo prišli do Polhove jame, ki je nastala iz opuščenega rudnika, so nam opisali zgodovino in kako je nastala ta jama. Pri ogledu jame smo videli kapnike, tu in tam pa tudi kakšnega netopirja. Iz stropa je kapljala voda, videli pa smo tudi škratovo vino. Ko smo si ogledali jamo, smo na travniku videli materino dušico in trpotec. Vrnili smo se na kmetijo, kjer smo videli oslička. Videli smo tudi ribnik, v katerem so bili zeleni lokvanji. Po lepem in poučnem dnevu pri Slapšakovih smo se z avtobusom odpeljali nazaj proti šoli. David Horjak, 4. b VPadežu_ S šolo smo se 27. 9. ob 7.35 odpravili v Padež. Z avtobusom smo se peljali do Reke, naprej pa smo šli peš. Na poti smo videli gobe in kostanj. Ko smo prišli, smo videli koze in osla. Potem smo šli v gozd. Tam smo se učili o drevesih iglavcih. Učili smo se o storžih smreke, jelke, bora in macesna. Iskali pa smo tudi kremenove kamne. Ko smo prišli iz gozda, smo šli v jamo, znano tudi kot Polhova jama. Tam prebiva škrat Perkmandeljc, ki najde v rudniku tudi srebro in svinec. V rudniku smo videli tudi kapnike in netopirja, ki tam živi. Ko smo prišli iz jame, smo imeli čas za malico. Ko smo se najedli, smo šli na travnik. Tam smo nabirali zelišča ter občudovali in spoznavali naravo. Potem pa smo šli z avtobusom nazaj v Laško. Izlet mi je bil všeč, ker je bil poučen in hkrati zabaven. Brina Klinar, 4. b 12 kultura DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE Dnevi evropske kulturne dediščine v Laškem_ Tako kot že nekaj preteklih let smo se tudi letos v Laškem pridružili evropskemu projektu Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD). Tema DEKD 2012 je imela naslov Izkušnja dediščine. V koordinaciji Stika Laško smo v sodelovanju z Etno odborom Jureta Krašovca Možnar, Čebelarstvom Blagotinšek, galerijo Miha Maleš, Centrom starejših Hiša generacij, Knjižnico Laško, Likovnim društvom Laško, ogledno kmetijo Slapšak v Pade-žu, ekološko kmetijo Terezija v Ločah pri Šmartinskem jezeru, galerijo Piros v Vojniku in Območno izpostavo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Laško pripravili bogat in raznolik program. V Jurkloštru je bila odprta razstava pripomočkov, orodij in fotografij, povezanih s tematiko letnega prikaza Kako raste kruh, ogledali pa smo si tudi film Žetev na Kozjanskem, ki je nastal v produkciji TV Krpan. V Jagočah so si obiskovalci lahko ogledali čebelnjak in vrt medovitih rastlin ter se seznanili z življenjem kranjske sivke. V Zgornji Rečici je bil predstavljen improvizirani atelje Mihe Maleša z barvami, okusi in vonjavami moderne. V Laškem so svoje izdelke na ogled postavile naše babice, v knjižnici smo prisluhnili zgodbam Miloša Rybara in Toneta Kneza. Dvorišče hotela Savinja so v galerijo spremenile zgodbe, zapisane v kamninah. Na Šmihelu smo spoznavali različne restavratorske tehnike. V Padežu smo se spustili v rove srednjeveškega rudnika in prisluhnili zgodbam rudarjev. Godovali so v Ločah pri Šmartinskem jezeru, njihovo praznovanje pa je popestrila razstava papirnatega cvetja. V Šentrupertu so prisluhnili pripovedovalki v narečju, ki počasi izginja. Grafične tehnike smo spoznavali v Vojniku, kjer si je vsak lahko odtisnil svoj spominek. V Zidanem Mostu pa smo prisluhnili ubranemu zborovskemu petju. V naši občini smo bili zadnji teden v septembru deležni res pestre kulturne ponudbe in veselimo se že prihodnjega leta in novih Dnevov evropske kulturne dediščine. Tomaž Majcen, Stik Laško LIKOVNO DRUŠTVO LAŠKO Kamen Od kamna je hiša, vrata kamnita, od kamna je prag in streha pokrita. Povsod je kamenje, kameno znamenje, ožuljene roke, včasih rane globoke. Padeš dol s kamna, ga vržeš čez ramo, na njem sediš, lahko sliko zgradiš. Kamniti so vrhovi v megli, včasih kakšno srce okameni. Vsi vemo, da ljudje smo minljivi kot amen, a kamen je kamnu KAMEN. Dnevi evropske kulturne dediščine so dosegli tudi naše lepo mesto in v tem okviru smo se lotili projekta V kamnu zapisana dediščina. Kamen je kot gradbeni material kulturnih objektov beležil zgodovinska dogajanja. Starejši ljudje se še spomnijo naravnih materialov, ki so jih uporabljali pri zidavi in kje so jih dobivali, kako so jih obdelovali. To svoje vedenje vedno bolj delijo z mlado generacijo. Ohranjene so tudi zgodbe in legende, ki so nastajale ob gradnji sakralnih in posvetnih stavb in so poveza- ne s kamnom. Kje smo likovniki nabirali svoje materiale? Po zelo zanimivem predavanju Tomaža Majcna smo se po kamen seveda napotili v Govce, nekateri pa tudi v Tevče, kjer je danes možno najti razne fosilne ostanke. Te smo vdelali v svoja likovna dela in nastala je zanimiva razstava, ki smo jo predstavili na dvorišču hotela Savinja. Drugi del razstave pa se je imenoval Na smetišču sedanjosti. Uporabili smo razne ostanke, odpadni material in v tehniki kolaž vsak na svoj način prestavili, kaj vse se da narediti iz odpadkov. V zvezi s tem nam je nekaj zanimivih stvari povedal Aljaž Krpič. Seveda smo vključili tudi malo humorja in izkoristili situacijo v državi za zanimive izdelke, vključno z našim oglaševalcem razstave - velikanskim petelinom na kupu smeti. Zahvaljujemo se Občini Laško, laški izpostavi JSKD, DEKD, Pivovarni Laško in vsem ostalim za podporo in sodelovanje, saj brez njih vsega tega ne bi mogli izpeljati, kakor smo. 13 Kamen V starem kamnu, ne glede na obliko, zapisane so zgodbe, kot bi gledali sliko. Govori nam zgodbo, starejšo od časa, kako so včasih živeli, v kaj so verjeli. Zakaj nam je preteklost tako zanimiva? Ker stari kamen v sebi skriva sledi človekove duše, pesmi, solza, nam občutek večnosti da. Nič ni izginilo, se nič izgubilo, kar so ljudje pozabili, vse se je v kamen zlilo. C. Berginc KNJIŽNICA LAŠKO Prireditvi ob Dnevih evropske kulturne dediščine_ Letos smo se v knjižnici vključili v dogodke, ki so ob DEKD potekali po vsej Sloveniji, in pripravili zanimivi prireditvi za naše obiskovalce. Na ''lepo nedeljo'' smo v Šentrupertu - v telovadnici podružnične šole, kjer je tudi naše izpo-sojevališče - predstavili dva prispevka, objavljena v Laškem zborniku 2007, ki obravnavata Šentrupert, a kraj nanju še ni bil opozorjen. Najprej je Vlado Marot ob fotografijah spregovoril o zidanicah v Gori pod Šentrupertom. Drugo temo, šentrupertski govor, pa je pred leti za zbornik raziskala akademičarka, jezi-koslovka dr. Zinka Zorko. Takrat smo tudi posneli pogovor zelo dobrih govorcev tega narečja, Faniko Zajc in Ivana Tuhtarja. V živo smo jima prisluhnili tudi tokrat, zanimiva pa ni bila le narečna oblika, ampak tudi vsebina. Spomini na njuno otroštvo med vojno in kmalu po njej, obiskovanje šole, opravljanje kmečkih opravil, obvezno oddajo in še kaj so pomemben del naše dediščine. Prijeten dogodek, ki se ga je udeležilo veliko krajanov, so zaključili ljudski pevci iz Curnovca. Na torkovem večeru v Laškem pa smo dediščino izkusili s pomočjo sodobnih tehnologij. Digitalizirali smo namreč zvočne posnetke domoznanskih večerov, ki so se v knjižnici začeli pred 20 leti. Prisluhnili smo izbranim odlomkom predavanj pokojnih arheologa Toneta Kneza ter zgodovinarja in bibliotekarskega strokovnjaka prof. Miloša Rybara. Predavanje prvega o najstarejši zgodovini Laškega prek arheoloških najdb smo dopolnili z informacijami o sodobnih dejavnostih na tem področju. Rybarev prispevek o zgodovini šolstva pa je še vedno zanimiv, predvsem ker je bogat s spomini starih Laščanov z začetka 20. stoletja. Sicer sva vsebino predavanj povzela s kolegico Gabrijelo Pirš. Z opisanima dogodkoma smo v knjižnici poskusili obeležiti izkušnjo kulturne dediščine na izviren način. Dober odziv obiskovalcev je za nas spodbuda, da tudi v prihodnje ob ostalih dejavnostih naš trud in ustvarjalnost namenjamo ohranjanju in predstavljanju kulturne dediščine. Matej Jazbinšek 14 kultura Dnevi evropske kulturne dediščine v Čebelarstvu Blagotinšek_ Nastanek Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD) sega v leto 1984, ko so v Franciji prvič organizirali Dneve odprtih vrat in s tem omogočili ogled kulturnih spomenikov, ki so bili sicer težje dostopni javnosti. Pozneje so pobudo sprejele tudi druge evropske države. V letu 1991 je pod okriljem Sveta Evrope in ob podpori Evropske komisije pobuda prerasla v Dneve evropske kulturne dediščine, ki potekajo vsako leto v zadnjem tednu septembra. Med prvimi državami jih je organizirala tudi Slovenija. Vsako leto dogodke, povezane z DEKD, na nacionalni oz. regionalni rav- ni povezuje skupna tema. Letošnji temi Izkušnja dediščine se je Čebelarstvo Blagotinšek pridružilo v soboto, 22. septembra, s prireditvijo Po čebeli se vižej, ki je bila organizirana v okviru projekta Ustvarjajmo (katerega nosilec je Občina Laško, partnerji pa Občina Vojnik, Občina Štore, Stik in galerija Maleš) kot dan odprtih vrat Čebelarstva Blagotinšek. Poezija kmetijstva, kakor so nekoč imenovali čebelarstvo, je ena najplemenitejših in na kožo slovenskega človeka pisanih tradicionalnih dejavnosti. Čebelarstvo Blagotinšek že leta skrbi za prenos tega znanja na mlajše rodove, zato so bile v okviru letošnjih DEKD v sodelovanju z enoto Debro Vrtca Laško v goste povabljene družine s predšolskimi otroki. Spoznavanje bogate naravne in kulturne dediščine čebelarstva so udeleženci dneva odprtih vrat pod vodstvom Jožeta Bla-gotinška pričeli z ogledom čebelnjaka, bogato okrašenega s panjskimi končnicami, ki predstavljajo pravo etnografsko zakladnico Slovenije, in vrtom medovi-tih rastlin. Spoznali so življenje kranjske sivke, avtohtone slovenske čebelje pasme, poznane po vsem svetu po svoji marljivosti, odlični orientiranosti in mirnosti, se seznanili z njenimi družinskimi člani in njihovimi vlogami ter z blagodejnostjo čebeljih pridelkov za človekovo zdravje BH E K ,R P Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje in dobro počutje. O slednjem so se prepričali ob degustaciji medenih dobrot: čebelarjeva žena Zdenka je spekla svež polnozrnat kruh, na katerega je namazala slasten domači med, prav tako pa so bile ves čas za pokušino na voljo različne vrste medu in okrepčilna medena limonada. Prav posebno doživetje je bil ogled notranjosti čebelnjaka in panjev ter prisluškovanje brenčanju čebel ob vonju blagodejnega aerosola. Za spomin na druženje so si otroci s pomočjo čebelarja izdelali knjižno kazalko s čebelico, vlito iz čebeljega voska. Tudi spoznavanja pregovorov o čebelah ni manjkalo. Dogodek se je izvedel v sklopu projekta Ustvarjajmo, ki je delno sofinanciran iz sredstev EU: § BABIČINA ROKA ZA PRIHODNOST OTROKA »Babičina roka si želi, da vsi njeni otroci bi bili in o lepi prihodnosti sanjali. Da bi doživeli vse lepo, kar jim življenje namenilo bo. Ker babice že imamo kakšen siv las in obilo gubic za okras.« Tako je zapisala naša prostovoljka Terezija Škoberne, ko smo v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine med 24. in 28. septembrom pripravili razstavo, ki je odražala našo preteklost. Razstavljene so bile vezenine, pletenine, stare fotografije in knjige, posoda, jedilni pribor, pisarski in kozmetični pripomočki ... Vsak predmet je nosil svojo zgodbo in vsaka zgodba je v posamezniku pustila močan čustven pečat. Nekdo bi te izdelke označil kot kramo, pobrano s podstrešja, spet drugi kot dobro robo za prodajo na nedeljskem bolšjaku starin, a naša Hiša generacij je z razstavo želela prenesti bogato kulturno dediščino iz rok v ročice, iz roda v rod. In uspelo nam je, skupaj s kitaristom Lukom Rožejem, citrarko Moniko Rožej in pevsko zasedbo Martini, ki so nam z glasbo in pesmijo polepšali otvoritveni večer, ki ga je na koncu začinila kulinarika naših babic. Petra Šuster, koordinatorka aktivnosti v Centru starejših - Hiši generacij Laško 15 SREČANJE PEVSKIH ZBOROV IN MALIH VOKALNIH SKUPIN OD DRAVE DO SAVE V sklopu letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, katerih tema je bila izkušnja dediščine, je v Zidanem Mostu v soboto, 22. septembra, potekalo srečanje pevskih zborov Od Drave do Save. Na tem srečanju so se predstavili zborovodje s svojimi zbori, ki so pred osmimi leti obiskovali zborovodsko šolo v Laškem, katere organizator je bil JSKD OI Laško. Odločili so se, da bodo svoje znanje, izkušnje in strast prenesli na pevce, ki se jim bodo pridružili v iskanju glasbene popolnosti. Glasba, pesem je tista, ki lahko izboljša človeški um s tem, da ga gane in s tem spremeni človeške navade. Rilke pravi, da pesem ni občutek, temveč spoznanje. Spoznali smo pesem skozi ubrane glasove zborov. Vlogo gostitelja je prevzel MePZ Spev Zidani Most in prav njihova prva zborovodkinja Alenka Štigl je bila tudi ena od udeležencev te zborovodske šole. Ponosni smo, da je bila tudi pobudnica in ustanoviteljica pevskega zbora Spev, znala je združiti veselje, dobro voljo, pogum in vse to prenesla v ubrano petje starejše in mlajše generacije. Zato je bil MePZ Spev del nastopajočih pevcev, ki so se predstavili na srečanju Od Drave do Save v Zidanem Mostu pod vodstvom sedanje zborovodkinje Jasne Kapun. Da je to srečanje res imelo prizvok dediščine, so poskrbeli sami pevci, saj so se srečanja udeležili zbori od otroškega pa vse do upokojenskega. Nastopili so: Otroški pevski zbor Trubadurčki Laško (zborovodkinja Tanja Bezgovšek), Vokalna skupina Smo, kar smo (zborovodkinja Cecilija Piko), MoPZ Radlje ob Dravi (zborovodja Silvo Brezovnik), KD 2000 MePZ Štore (zborovodkinja Radojka Kragelj), MoPZ Radomlje (zborovodkinja Olga Kuzmich), ŽPZ KUD Svoboda Bistrica ob Dravi (zborovodkinja Damijana Arlati), MoPZ DU Duplek (zborovodkinja Jasna Cigler), MoPZ Prod gradom Celje (zborovodja Robert Vo-dušek), MePZ Don Bosko Celje (zborovodja Matjaž Železnik). S to prireditvijo smo tudi zaključili krajevni praznik v Zidanem Mostu. Pričel se je s kulturno prireditvijo v nedeljo, 16. septembra, ves teden pa so potekali športne igre, tekmovanja in predstavitve društev. Vsi člani MePZ Spev smo ponosni, da smo bili gostitelji srečanja Od Drave do Save in da je bilo to ravno v času krajevnega praznika. Da je prireditev tako uspela, se moramo zahvaliti Območni izpostavi JSKD Laško, Občini Laško, Krajevni skupnosti Zidani Most in članom PGD Zidani Most. Predsednica društva MePZ Spev Zidani Most Damjana Ključevšek V JURKLOSTRU SE PRIREDITEV KAKO RASTE KRUH? Letošnjim Dnevom evropske kulturne dediščine, ki so potekali med 22. in 29. septembrom po Evropi, Sloveniji in z več prireditvami tudi v laški občini smo pridali svoj prispevek tudi v Etno odboru Jureta Krašovca Možnar skupaj s Kulturnim društvom Preži-hovega Voranca Jurklošter. Znova smo se podali v Jurklo-šter s pomenljivo preteklostjo, kjer nas je iz prikaza v stolpu Jurkloštrski stražar še počakala razstava orodij, pripomočkov in fotografij. Naši prireditvi smo dali naslov Kako raste kruh? in na njej najprej pripravili delavnico, na kateri so obiskovalci prisluhnili zgodbam Marije Sa- Obiskovalci lobir, Ivana Jelenca in Vilijema Videca iz njihovega doživljanja opravil in šeg, na zaključku pa smo si v tamkajšnji šoli ogledali še dokumentarni film Žetev na Kozjanskem. Posneli smo ga predlani na domačiji Gračnerjevih v Curnovcu na Kozjanskem s TV Krpan. Za zaključek smo okusili še nekaj dobrot, ki sta jih so z zanimanjem spremljali Zgodbo o kruhu Lekežinatova, kakor se po domače reče kmetiji, kjer je potekalo snemanje, pripravila ponavadi in tudi tokrat za »likof žetve«. Prireditve se je udeležilo veliko obiskovalcev, še zlasti iz drugih krajev, med njimi pa je bila tudi večina žanjic in vezačev, ki so sodelovali pri nastajanju filma. S prireditvijo smo želeli pokazati, da je pot do našega vsakdanjega bogastva - kruha dolga, naporna, prežeta z znojem. Vsi koraki na tej dolgi poti nas vodijo k nastajanju kruha. Prireditev so obogatili pevci iz Jurkloštra in mladi folklorniki Osnovne šole Primoža Trubarja Laško pod vodstvom Brigite Kovač, ki so predstavili Zgodbo o kruhu. Za uprizoritev jo je pred leti napisala dolgoletna ustvarjalna članica Etno odbora Irena Mulej in namenili smo jo njenemu spominu. Vlado Marot 16 Zakaj izginja kulturna dediščina?_ Ne bom pisal eseja o izginjanju kulturne dediščine. Zastavil sem si le vprašanje, ki ga ponujam tudi vam, občanke in občani. Fotografiji sta bili posneti v razmiku manj kot enega leta. Na kultura/knjižnica obeh je domačija začetnika umetnostne zgodovine na Slovenskem dr. Avguština Stegenška, biser kozjanske arhitekturne dediščine ... Ja, človek ostane brez besed. Tomaž Majcen Ko se odprejo šolska vrata ..._ Z začetkom pouka v septembru se tudi delovni utrip knjižnice precej spremeni. Poletno čtivo se vrača na police in z njim spomini na prijetne dopustniške dni. Kje vse so spremljale knjige naše bralce in kako so jim zaznamovale počitnice . Spet smo odprli knjižnico v Laškem tudi ob petkih popoldne in ob sobotah dopoldne, knjižnico v Rimskih Toplicah poleg ponedeljka in petka še v sredo, za- čenjajo pa se tudi knjižnične prireditve, domača branja, različne bralne značke, študijsko leto itd. Knjižničarji se spet bolj poglobimo v naš knjižni trg, da bomo do januarja kupili vso načrtovano, pomembnejšo knjižno bero tega leta in to speljali z razpoložljivimi sredstvi. Srečamo se tudi z vodstvi šol, naredimo načrte za skupne aktivnosti, kar včasih zaradi zapletenih učnih programov in prevozov otrok ni lahko. Vozači nas težko obiščejo tudi posamično. Zato se na različne načine trudimo, da bi se vsi učenci lahko seznanili s splošno knjižnico v kraju in se navadili nanjo, saj naj bi jo obiskovali vse življenje. Želimo, da se navadijo na branje, na knjigo kot prijateljico, ki nas bogati, razvedri, za mlade pa je še prav posebej pomembno, da jih lahko pomiri in nudi priložnost za globlje doživljanje v tem površnem času. V knjižnici učence seznanjamo tudi s primernimi informacijskimi viri, vabimo jih na prireditve in druženja. Pri tem prosimo tudi vas, starše za pomoč svojim otrokom, da bodo nekako le prišli do knjižnice. Vabilo pa prav tako velja vsem odraslim, da v vedno daljših jesenskih večerih posežete po knjigi, seveda, če tega še ne počnete. Spomnite se, če ste letos že obiskali knjižnico, če ste še naši člani. Po naši zakonodaji moramo člana, ki nas ne obišče vsaj enkrat v letu, izbrisati iz evidenc, kar je zamudno in povsem nekoristno delo. Večina izbrisanih članov se vas po enem letu ali več vrne v knjižnico in se morate ponovno vpisati, kar spet vzame vam in nam določen čas, z novimi izkaznicami pa nastopijo še dodatni stroški. Zato vas vse tiste, ki nas obiskujete bolj poredko, prosimo, da enkrat letno le pridete k nam in ne prekinete članstva. Obeta se sprememba zakonodaje, a dokler je tako, vas prosimo za razumevanje. Metka Kovačič 17 Nikoli ni prezgodaj, nikoli ni prepozno in vsak čas je ravno pravi za branje_ V knjižnici oktobra začenjamo predšolsko bralno značko, sodelujejo otroci iz vrtcev Laško, Debro, Rimske Toplice, Zidani Most, Sedraž, letos pa tudi iz Šentruperta. Veseli smo sodelovanja z vrtci, starši in otroki, ob osmih izbranih slikanicah pa naša mini bralna druženja že tečejo. Nadaljujemo s pripovedovanjem v tujih jezikih z Alenko Erjavec, ki nam že drugo leto prijazno stopa naproti s približevanjem tujega jezika na drugačen način. Urice so namenjene otrokom od 8. leta dalje, poimenovali pa smo jih Povejmo po ... Pričenjamo tudi s pravljičnimi in igralnimi uricami v popoldanskem času vsak tretji četrtek v mesecu, pripovedovali bomo pravljice, risali in odkrivali našo zbirko igrač. Vabljeni vsi veliki in mali otroci! © Martina Ajdnik Osrednji dogodek bralne značke z Alenko Rebula_ Alenka Rebula, tržaška Slovenka, nekaterim bolj znana kot hči pisatelja Alojza Rebule, je priznana psihologinja in predavateljica. Svoja znanja, ki strokovnost presegajo z življenjsko izkušenostjo, modrostjo in milino, širi na različne načine - s predavanji, delavnicami, članki, seminarji, na spletni strani ... Med drugim jih je strnila v dveh psiholoških knjigah, ki sta resnično vredni branja - Globine, ki so nas rodile in Blagor ženskam. Letos smo na seznam Bralne značke za odrasle uvrstili njeno knjigo meditativnih razmišljanj Sto obrazov notranje moči, ljubitelji poezije pa jo poznajo tudi po njeni nežni poeziji V naročju. Tudi naša gostja v knjižnici je že bila; nagovorila nas je dvakrat: prvič z izredno doživetim predavanjem o štirih obdobjih odraščanja, drugič z razmišljanji o komunikaciji kot osnovnem orodju naših medosebnih odnosov. Kdor jo je kdaj poslušal, si jo gotovo želi slišati spet. Tokrat bo nastopila na osrednjem dogodku Bralne značke za odrasle 25. oktobra ob 19. uri v Kulturnem centru s predavanjem z naslovom V zagovor branju in knjigi; iz različnih zornih kotov nam bo osvetlila pomen branja za človekov osebnostni razvoj. Morda bo prav ta večer, obogaten z glasbo, prava pobuda, da se nam pridružite pri sodelovanju za 5. Bralno značko, zato vas lepo vabimo v knjižnico in k rezervaciji vstopnic za prireditev. Barbara Rančigaj Prisluhnili smo zgodovini o rudniku v Padežu_ Na povabilo dddr. Jožeta Mačka smo se v soboto, 22. septembra, zbrali v Padežu skoraj vsi sodelujoči Laščani pri zadnjem laškem zborniku, si ogledali tamkajšnji opusteli rudnik svinca in prisluhnili predavanju o njegovi zgodovini. To je bilo že objavljeno v Laškem zborniku leta 2007, le da nam je dddr. Maček povedal še nekaj novih dejstev, do katerih je prišel po objavi članka. Ker je bil zelo lep dan, smo si privoščili tudi nekaj časa za uživanje v lepi naravi, na soncu, pri prijazni družini Slapša-kovih. Potem pa nas je dddr. Jože Maček povabil še na svoj dom, lepo obnovljeno domačijo na Njivicah, kjer nas je v prijetni, topli kmečki izbi pričakala njegova hči z različnimi dobrotami. Dogodka nismo uvrstili v program Dnevov evropske kulturne dediščine z letošnjim naslovom Izkušnja dediščine. Smo pa dediščino na različne načine zelo dobro izkusili, za kar se najlepše zahvaljujemo dddr. Jožetu Mačku in njegovi hčeri Mateji. Metka Kovačič Srečanje Društva bibliotekarjev Celje v Mozirju_ Knjižničarji in bibliotekarji se na Celjskem povezujemo v Društvo bibliotekarjev Celje, na državni ravni pa v Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije. V regiji se poleg pestrega sodelovanja vsako leto enkrat tudi srečamo v eni od osrednjih knjižnic, se seznanimo z njenimi novostmi, kot tudi s krajem njenega delovanja. Letos je bila gostiteljica Knjižnica Mozirje, ki ima svoje enote v vseh krajih Zgornje Savinjske doline, v njenem okviru pa delujeta tudi muzejska zbirka in galerija. Po ogledu knjižnice in zbirke so nam pokazali knjižnico v samostanu Nazarje, ki hrani raritete, med njimi tudi nekaj biblij iz 16. stoletja. Nato smo se sprehodili po Solčavi in si ogledali tu-ristično-informacijski center Rinka z večnamensko dvorano za multimedijske predstavitve, razstavo in obiskali gostišče, kjer so nam ponudili tradicionalne jedi. Prisluhnili smo tudi gledališki skupini, ki nam je v narečju predstavila življenjski utrip tamkajšnjih ljudi v preteklosti. Drugo leto bo srečanje pri nas in to že četrtič, saj tradicija letnih srečanj poteka že od začetka 80. let. Seveda že intenzivno razmišljamo, kako se bomo predstavili oz. kaj novega bomo pokazali našim kolegom. Gabrijela Pirš 18 turistična in kulturna društva LIKOVNO DRUŠTVO LAŠKO Sejem bil je živ_ Tako smo se zadnje čase počutili člani likovnega društva, še bolj pa verjetno naša predsednica Nevenka. A kjer je volja, tam je pot! Tako nam je še vedno uspelo izpeljati načrte. V Tevčah smo ob prazniku Konjerejskega društva Vrh nad Laškim tudi mi dodali majhen delček vzdušja z odprtjem razstave o konjih. Konji v diru, na paši, v vpregi in še in še. Občudovali smo spretne jahalce in na koncu tudi podelitev nagrad. Seveda so nam bili še posebno všeč konji, tako elegantni, da jih je veselje gledati. Pri Rajhovih_ No, še en dogodek, malo manj uraden, moram omeniti. Gostili so nas v prelepi vasi v okolici Laškega, v Tevčah, kjer smo pri Rajhovih pobarvali in porisali večme-trsko kamnito ograjo. Zrasle so vse vrste travniških rož, čopiči so se vrteli in končni učinek je bil prav dober, travnik, ki je sicer vsepovsod okrog njih, se je podaljšal skoraj do hiše in je viden tudi s ceste. Upamo, da so z našim delom zadovoljni, in se jim iskreno zahvaljujemo za gostoljubje in pogostitev. C. Berginc INTARZIJE MIRKA HOJNIKA Intarzijo (arab. Tarsi - vlaganje, vce-pljanje) prištevamo k slikarskim tehnikam, čeprav ni čista slikarska zvrst. Poznali so jo že v antiki, razvijala se je skozi ves srednji vek. Najbolj je bila razširjena v islamski umetnosti in umetnoobrtnih izdelkih arijskih ljudstev. Med renesanso je dobivala vse večji pomen v sakralni in profani umetnosti (Firence, Certose di Pavia, Vatikan, Urbino). Iz Italije je prodrla v Švico, Nemčijo, Avstrijo, plodna tla pa našla tudi na slovenskem ozemlju (vpliv renesanse in islamske umetnosti). Če je intarzirani okras, komponiran v geometrijske in stilizirane rastlinske in figuralne motive, odmrl s funkcionalizmom in serijsko industrijsko proizvodnjo, pa se v novejšem času pojavlja intarzija kot slika s tonskim komponira-njem raznovrstnih furnirjev. Motivi so čestokrat idealizirano izražene figuralne kompozicije, pejsaž ali arhitektura (na Hrvaškem Ante Zupan) ali pa iskanje svobodnega izraza v prečiščeni likovni formi in strukturi materiala. Oboje najdemo v delih Mirka Hojnika, ki se je pred petintridesetimi leti posvetil tej delno pozabljeni, včasih pa po krivici zapostavljeni slikarski tehniki (čeprav je lepljenka sodobna slikarska tehnika, pa ji načeloma nihče ne odreka umetniške Razstavo intarzij gospoda Mirka Hojnika si lahko od sobote, 22. septembra, do sobote, 27. oktobra, ogledate v glavni recepciji wellnessa Thermane Laško. vrednosti). Razvoj gre od nekaterih po-ustvaritev po predlogah, kar je značilno za intarzijo kot tako - preko občutenega podoživljanja in upodabljanja narave in človeka v njej, do kompozicij, ko ga zanima samo še struktura in prvobitnost materiala. Sam o svojem delu pravi tako: »Čudovit je občutek, ko iz 'mrtvih' kosov furnirja, ki že nikomur nič več ne pomenijo, naredim nekaj, kar oživi ali pomaga drugemu, da živi.« Razstavljena dela dovolj zgovorno govore o poštenem in občutenem odnosu do materiala in motiva, ki ga uporablja. Jože Majcen 19 turistična in kulturna društva DAN ODPRTIH VRAT GALERIJE MALEŠ Pravi, resničen, dosleden umetnik ne more mimo sveta religioznosti. »Čista umetnina je že religiozna sama po sebi, tudi če predstavlja zgolj tihožitje, krajino ali karkoli ... Velik umetnik je svečenik, spoved in molitev je njegovo življenje,« je zapisal Maleš. Akademskega slikarja in grafika, »slikajočega pesnika«, pa tudi ilustratorja, publicista in zbiratelja na tokratni razstavi z naslovom Čista umetnina je že religiozna sama po sebi, ki je bila odprta 29. septembra v okviru projekta Ustvarjajmo kot dan odprtih vrat Galerije Maleš in v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine, spoznavamo kot ustvarjalca sakralnih del. Skozi fotografije je predstavljena Maleševa poslikava dveh cerkva na Hrvaškem (v Cirkveni in Vocinu), ki jo je v 30-ih letih prejšnjega stoletja, ko so dela nastala, lepo sprejela tako domača kot tuja kritika. Žal se dela do danes niso ohranila. Je pa Ma-leš, kot lahko beremo v katalogu Miha Maleš: Sakralna dela, ki ga je v letu 2005 založil Medobčinski muzej Kamnik - Galerija Miha Maleš, s temi poslikavami postal vzor in pojem, kaj je moderno cerkveno slikarstvo. Po razstavi je vodila njegova hči, gospa Travica Maleš Grešak, ki je obiskovalce ob predstavitvi posameznih fotografij, ki poleg dokumentacije stenskih posli-kav predstavljajo tudi študije, po katerih so le-te nastale, seznanila še z zanimivostmi in posebnostmi Maleševega odnosa do tovrstne umetnosti. Razstava bo odprta do konca letošnjega leta. Vljudno vabljeni na ogled po predhodni najavi: Travica Maleš Grešak (041 867 246). V nadaljevanju večera je Petra Rems predstavila osnove restavratorske teorije in prakse ter obiskovalcem pozneje, ko smo se odpeljali na Šmihel, razkrila tudi načrte nadaljnje obnove kapelice svetega Mihaela, ki jo je pričela letošnjo pomlad. Marina Bezgovšek, Stik Dan odprtih vrat Galerije Maleš se je izvedel v sklopu projekta Ustvarjajmo, ki je delno sofinanciran iz sredstev EU: i ffi S ' W Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje KULTURNO DRUŠTVO TROBNI DOL Območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Trobnem Dolu_ V nedeljo, 2. septembra, je bilo v kulturnem domu v Trobnem Dolu v organizaciji Območne izpostave JSKD Laško izvedeno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Prireditve se je udeležilo pet pevskih skupin in en ljudski godec, vsi iz Občine Laško, in sicer: družina Senica, flor-janovci iz Jurkloštra, ljudski pevci iz Šentruperta, pevci z Vrha nad Laškim, ljudski pevci iz Trobnega Dola in harmonikar Jože Rezec. Nastopajoči so se predstavili s po dvema ali tremi starimi ljudskimi pesmimi, prav tako godec s starima vižama, vsi nastopi pa so bili tudi strokovno ocenjeni, saj je srečanje veljalo kot predhodni izbor za nadaljnje regijsko srečanje tovrstnega ljudskega petja in igranja. Program je prijetno dopolnila in popestrila tudi Vaška godba Vrh nad Laškim. Kakor kaže, se zadnje čase zanimanje za ljudsko petje in melodije vsemu navkljub zadovoljivo krepi, saj je bilo to srečanje eno od dveh izborov na laškem območju. Pohvalno je, da JSKD OI Laško to zvrst ljubiteljske kulture podpira in spodbuja, razveseljivo pa je tudi, da pri tem sodeluje vse več mladih, tako da ljudski napevi in stare domače viže za zdaj še ne bodo utonili v pozabo. Pevske skupine imajo pester repertoar večgla-snih ljudskih pesmi, ki so neprecenljiv vir narodnega izročila in bogat prispevek v slovensko zakladnico ljudske pete besede. Take prireditve pa ohranjajo in povzdigujejo našo domačo ljudsko pesem, ki ji kot zgodovinskemu simbolu nacionalne identitete upravičeno pripada častno mesto v slovenski kulturi. Že dalj časa pa si je kulturno društvo v Trobnem Dolu prizadevalo tudi za asfaltiranje dvorišča pred kulturnim domom, kar je omenjeno, že vnaprej napovedano pevsko srečanje, le še pospešilo. Tako je bilo v začetku avgusta položene malo več kot 200 m2 asfaltne prevleke pred vhodom v zgradbo, ki hkrati služi tudi kot parkirišče za obiskovalce tega hrama kulture. Projekt je finančno podprla Občina Laško, katere predstavnik in župan sta se poleg predsednika matične KS Šentrupert prireditve tudi udeležila. Za vse obiskovalce, poslušalce in nastopajoče sta bila to lep kulturni dogodek in prijetno popoldne, ubrana ljudska pesem pa je ob neformalnem druženju zvenela še pozno v večer. M. Oprešnik Foto: Ivan Medved 20 turistična in kulturna društva 5.SREČANJE JURKLOŠTRSKIH PEVCEV IN GODCEV Na predvečer osrednje prireditve ob krajevnem prazniku smo v Jurkloštru zopet peli in igrali. V petek zvečer, 24. avgusta, se je pod šotorom pri kartuziji zbralo kar veliko nastopajočih. Z velikim veseljem smo pozdravili nekaj rednih udeležencev naših srečanj, bili pa smo veseli tudi novincev. Z igranjem na harmoniko nas je razveselila naša najstarejša nastopajoča, Ladislava Zemljak, ki je poleg igranja tudi zapela. Tudi njen vnuk Nick Čuber se ni izneveril in je vneto raztegoval meh. Vsa leta pa na prireditvi sodeluje Kristijan Nemec, ki je dokaz reku »Kar se Janezek nauči, to Janez zna«. Svoj napredek v igranju harmonike je pokazal tudi najmlajši udeleženec Andrej Pavčnik. Da je pravi virtuoz na harmoniki, smo se prepričali ob igranju Damjana Pečnika. Veseli smo bili, ker se je našemu povabilu odzval priznani glasbenik Jože Bohorč, čigar družinske korenine segajo v Jurklošter, in tako pokazal, da je še vedno »Kloštrčan«. Kot gosta sta se nam pridružila še osnovnošolec Martin Luskar in pa Jože Rezec, ki sta spretno raztegnila meh, gospod Rezec pa kar ni mogel z odra. Z milim, a sproščenim petjem ob igranju kitare nas je obogatila Anja Pertinač, ki je bila z nami drugič. Tudi njen rod deloma izvira iz Jurkloštra. Na prireditvi so se predstavili še pevci Moškega pevskega zbora Jurklošter, ki kljub temu, da nimajo rednega pevovod-je, skrbijo, da petje v Jurkloštru ne izumre. Moči pa sta zopet združila Lenov-ška fanta Janez Brečko in Ivan Špan, ki sta s petjem manj poznanih šaljivih pesmi, Janez pa tudi z igranjem na kitaro, dodobra nasmejala obiskovalce. Večer so s svojim petjem in igranjem na nenavadna glasbila popestrile večno mlade upokojenke iz Rimskih Toplic, združene v skupino Stari časi. Tudi v tej skupini sodeluje naša nekdanja krajanka. Prireditev je kot vsa leta doslej zanimivo povezovala Darja Horjak. Veseli smo, da nam je uspelo že petič zapored spraviti pod streho našo priljubljeno prireditev, ki so jo tudi krajani Jur- kloštra vzeli za svojo in je dobro obiskana. To dokazuje, da se ne trudimo zaman. Lepo je bilo tudi po končanem uradnem delu, ko so harmonikarji zasedli oder in brez predhodne vaje igrali tako, da jih je bilo veselje poslušati. Že pet let se trudimo, da imamo »Kloštrčani« svoj večer. Do sedaj nam je uspevalo in upamo, da bo tudi v prihodnje tako. Zahvaljujemo se vsem, ki prispevate k uspešni izvedbi srečanja, tako nastopajočim, Krajevni skupnosti Jurklošter za šotor, PGD Jurklošter za zadovoljitev naših fizioloških potreb, Alenki Kandolf za dekoracijo, vsem, ki kakorkoli pomagate pri pripravi srečanja, predvsem pa vam, spoštovani obiskovalci, saj ste naša gonilna sila, ker to delamo tako v svoje kot v vaše zadovoljstvo. Vidimo se na 6. srečanju. Vsi, ki še oklevate pred nastopom, pa le zberite pogum, saj vas že zdaj vabimo, da vas naslednje leto vidimo med nastopajočimi. Kulturno društvo Jurklošter MOŠKI POJEJO, ŽENE PEČEJO 18. Srečanje pevskih zborov, ki ga organizira KD Antona Aškerca Rimske Toplice, je letos na domačijo privabilo MoPZ Polšnik. Skupaj z obema zboroma KD so pripravili prijetno pevsko popoldne, ki se je prevesilo v večerno druženje. Še ena od mnogih prireditev, s katero KD obeležuje 100-letnico smrti Antona Aškerca. Maloštevilni poslušalci, ki so prišli poslušat lepo slovensko pesem, so bili lahko zadovoljni. MoPZ KD je pod vodstvom Polone Aškerc Tanšek zapel tri pesmi, ki so odpravile začetno zadrego. ŽPZ Rimljanke so s svojo žensko iskrivostjo razgibale poslušalstvo in pripravile teren za goste. Povezovalec Anton Lokar je predstavil MoPZ, ki je začel delo- vati v septembru 1974, danes pa ga z veliko dobre volje in glasbenega znanja vodi umetniški vodja Žiga Tori. Leta 1996 je MoPZ Polšnik izdal svojo prvo kaseto Smo fantje z vasi, ob 25-letnici delovanja je bil izdan zbornik Postali smo srebrni, ob 30-letnici pa obsežen zbornik z obilico fotografij in zgoščenko z naslovom Pomladni pozdrav. Zbor vsako leto nastopa na številnih prireditvah v domačem kraju in zunaj njega in ima številne izmenjalne koncerte z zbori iz različnih krajev po Sloveniji in iz tujine. Udeležuje se občinskih revij, od leta 1979 tudi skoraj vseh pevskih taborov v Šentvidu pri Stični. MoPZ Polšnik je eden bolj prepoznavnih zborov v Občini Litija. Zapeli so šest pesmi, predvsem ljudske, in na koncu še nekaj dalmatinskih, ki so toplo ogrele predvsem ženska srca. Ob koncu uradnega dela je Matjaž Aškerc prebral Aškerčevo pesem Mi vstajamo, saj je datum srečanja povezan z življenjem Antona Aškerca - 10. septembra 1892 je mladi Aškerc zaključil kratko službovanje v Šmarjeti in odšel iz domačega kraja. Med druženjem so zbori izmenjaje peli, skupaj zapeli marsikatero ljudsko in za slovo še Aškerčevo Kaj bi te vprašal. Še eno druženje se je končalo z obljubami, da se ponovno snidemo. Morda pa bo tokrat res tako, saj so gostje poleg lepe pesmi s seboj prinesli tudi zvrhano košaro sladkih piškotov, ki so jih napekle soproge članov MoPZ Polšnik. M. Suhodolčan 21 turistična in kulturna društva Pod Jurjevim in Podrepšekovim kozolcem smo se družili in ličkali Za člane Društva za razvedrilo Jagoče je konec avgusta navadno najdejavnejši. Zadnjo soboto v avgustu je na sporedu Jagoška noč, ki je letos potekala dvanaj-stič zapovrstjo. Zbralo se je kar nekaj Jagočanov, ki so s sabo prinesli odlične domače dobrote, vendar je treba priznati, da sta napoved slabega vremena in številčnost ostalih prireditev v dobršni meri vplivali na obisk sosedskega srečanja. Marsikaterega vaščana smo pogrešali in ga vabimo, da se nam pridruži prihodnje leto. Pohvaliti pa velja najmlajšo, komaj nekajmesečno Jagočanko Niko, ki na do- godku ni manjkala, četudi ga je polovico prespala. Res nas je bilo manj kot ponavadi, a zato ni bilo prav nič manj veselo. Ob klepetanju, obujanju spominov in prepevanju je minil večer pod Jurjevim kozolcem, nad katerim je nebo razsvetlil tudi tradicionalni ognjemet. Sosedsko druženje smo zaključili z željo, da se prihodnje leto snidemo na istem mestu, v malo večjem številu. Hvala družini Flis za gostoljubje. Upamo, da nam tudi prihodnje leto ne bodo odrekli gostoljubja. Komaj smo Jagoško noč spravili pod streho, že so se začele priprave na prav tako tradicionalno »kožuhanje«. To je že dvanajsto leto potekalo pri Podrepškovih v Brstniku. Široko poznano gostoljubje - ir ; 4P ■T -»Lr-i ft * 1H| 1 Jt^ s * ■ W V. v f Pod Podrepškovim kozolcem se je zbralo več kot 100 „kožuhačev". Na rojstni dan smo presenetili najstarejšo Jagočanko, Marico Kačič, ki šteje kar 94 let. družine Hohkraut je pod njihov kozolec privabilo preko sto »kožuhačev«, širokega starostnega razpona od pet pa vse tja do 85 let. Z združenimi močmi so zlička-li kar sedem traktorskih prikolic koruze. Delo je bilo prijetno, ob pesmi in domačih dobrotah gospodinj Štefke in Rozike nam je šlo hitro od rok. Podrepškov kozolec smo s koruzo obložili v zgolj dobrih dveh urah. A noč je bila še mlada in po opravljenem delu je bil čas za krepko domačo malico, pesem in harmoniko. Tudi Podrepškovim iskrena hvala. Na vaši domačiji je vedno prijetno in zelo radi se vračamo k vam! Pred nekaj tedni smo se člani Društva za razvedrilo Jagoče odpravili v Dom starejših v Celje, kjer je 93. rojstni dan slavila najstarejša Jagočanka Marica Kačič. S pesmijo smo jo presenetili na hodniku, ji podarili cvetlico in ji zaželeli še mnogo trdnega zdravja. Naslednje leto, ko bo slavila že 94 let, se zopet oglasimo. N. P. Foto: Miran in Peter Hohkraut »Kožuhanje« pri Bevčevih_ V soboto, 22. septembra, so nas že drugič na svojem podu gostili Bevčevi z Blatnega Vrha. Pripravili so zajeten kup koruze, nekaj sosedov in članov kulturnega društva pa je vso koruzo zličkalo in zvezalo. Delo smo prekinili z dobro ocvirkovo potico, ki je kljub dokaj pozni uri vsem šla v slast. Med delom ni manjkalo smeha in prijetnih pomenkov, tako da je čas hitro minil. Motivacijo za delo so dvigovale tudi v koruzi skrite »babe« - to so stekleničke z opojnimi pijačami in vrečice z orehi. Zelo zanimiv pa je bil »likof«, na katerem je poleg dobre jedače in pijače razpoloženje dodatno dvigoval harmonikar Srečko Razboršek. Tako smo lahko zaplesali, veliko pa smo tudi peli in tako zaključili čisto »po starem«. Hvaležni smo, da nas Bevčevi sprejmejo pod svojo streho, saj so na našem območju redke domačije, ki še ličkajo ročno in spremenijo to delo v prijetno doživetje. Z veseljem se odzovemo in tako obujamo star običaj. Želimo pa si, da nas bo drugo leto še več in da bo za to delo vse več zanimanja zlasti med mla- dimi. Hvala gostiteljem, družini Bevc, in vsem, ki ste se odzvali povabilu in tako združili prijetno s koristnim. Magda Stopinšek 22 turistična in kulturna društva KULTURNO DRUŠTVO JURKLOŠTER Od setve do kruha V Jurkloštru je bil v soboto, 25. avgusta, občinski prikaz starih ljudskih šeg in delovnih opravil z naslovom Od setve do kruha. Priprave so se začele že mesece prej. Seveda smo morali najprej posebej za to prireditev pripraviti njivo in posejati žito. Takrat nismo niti slutili, da nam bodo miši uničile pridelek. Ker smo želeli naravni pridelek, nismo uporabljali nobenih škropiv, zato smo pšenico opleli. Avgust pa je bil posejan z dogodki ob našem krajevnem prazniku, zato smo se kar malo bali, kako bomo vse zmogli. Vendar smo se kljub pripravam na prikaz lahko udeležili pohoda po poteh Jurkloštra, ki je bil letos na Trojico. Kar nekaj jih je sodelovalo na nogometnem turnirju in tudi na proslavi ob krajevnem prazniku. Že dneve prej smo začeli zbirati stare predmete, ki so jih nekoč uporabljali pri pripravi kruha. Tako so se ljudje odzvali na naš dopis in nam ponudili določene predmete, ki jih razstavljamo v stolpu Jurkloštrski stražar. Nekaj večjih pa smo morali vrniti, ker jih ne moremo varno hraniti. Za vse na razstavi prikazane predmete se vsem prav lepo zahvaljujem, prav tako pa tudi vsem, ki ste pomagali pri zbiranju in pripravi razstave. Razstava bo, po predhodni najavi, na ogled še oktobra. Za prikaz je bila postavljena tudi čisto prava kmečka peč za peko kruha in drugih dobrot, ki je ostala na prizorišču in je namenjena gospodinjam, ki si želijo dobrot iz kmečke peči, da jo uporabijo. Na predvečer prikaza je bil v okviru praznovanja krajevnega praznika izveden tudi večer jurkloštr-skih pevcev in godcev. Seveda pa je bila največji zalogaj soorganizacija in priprava prireditve Od setve do kruha, kjer smo domačini prikazali žetev ter peko kruha in drugih dobrot v krušni peči. V pripravo prostora so se dejavno vključili člani sveta krajevne skupnosti, društvo mladih in člani PGD Jurklošter. Pri pripravi in pospravljanju je sodelovalo veliko ljudi, za kar se vsem, ki ste pomagali, iskreno zahvaljujem. V samem prikazu je na dan prireditve sodelovalo dvajset članov kulturnega društva iz Jurkloštra, PGD pa je poskrbelo za hrano in pijačo, prometno ureditev ter ostalo, kar je bilo potrebno. Prizadevne gospodinje so poskrbele tudi za domač kruh in raznovrstno pecivo. Domačini so darovali tudi pijače za »pušn šank«. Tako smo s skupnimi močmi dokazali, da zmoremo in da zastavljene naloge z vso odgovornostjo izpeljemo. Z razstavo smo se aktivno vključili tudi v dogajanje ob Dnevih evropske kulturne dediščine. V Jurkloštrskem stražarju so v četrtek, 27. septembra, spregovorili stari predmeti z zanimivimi zgodbami. V nadaljevanju pa je bil v šolski telovadnici predvajan film Žetev na Kozjanskem. Prireditev je bila dobro obiskana in tako i ' ^ ~ - Zh 1 ■i.. Ji J ; h I a7:' smo preživeli prijeten večer v dobri družbi, ki smo ga vsi prisotni obogatili z novimi spoznanji. Posebna zahvala velja družini Lekežinatovih za pravi »likof« ob koncu ogleda filma. Tako smo zaključili sklop prireditev in pokazali, da kruh ne zraste na trgovskih policah. Odzivi ljudi na letošnji prikaz so zelo pozitivni, tako da z zadovoljstvom ugotavljamo, da ima naše delo smisel. Glede na to, kako smo si v društvu prikaz zamislili in ga potem skupaj z Etno odborom in vsemi sodelujočimi društvi tudi izpeljali, lahko rečem, da nam je uspelo. Pa še vreme nam je bilo naklonjeno, tako da smo lahko resnično zadovoljni. Vsem, ki ste pomagali pri pripravi, na sam dan prireditve in pri pospravljanju prizorišča, se iskreno zahvaljujem. Hvala vsem, ki smo vas prosili za kakršnokoli pomoč za delo, peko, sodelovanje v prikazu, pri pripravi razstave in telovadnice, da ste se odzvali in pomagali, da smo Jur-kloštrčani pustili pri obiskovalcih dober vtis. Magda Stopinšek VAŠKA GODBA V BOHINJU Vaška godba Vrh se je na osrednjo septembrsko nedeljo s podporniki in člani sveta Krajevne skupnosti Vrh podala na glasbeno potepanje po prelepi Gorenjski. V sončnem jutru so popestrili začetek cerkvenega obredja na Brezju, nakar je sledil nastop na osrednji prireditvi 56. tradicionalnega Kravjega bala - največjega bohinjskega praznika. Godbo je na prireditev povabila godba iz Bo- hinja, v idiličnem Ukancu pa so ob glasbeni spremljavi Vaške godbe zaplesale tudi mažorete Majde Marguč. Zaključne prireditve v Ukancu se je udeležilo okoli 9.000 obiskovalcev, ki so uživali v izbrani domači hrani in pijači. Največja atrakcija so bili tudi letos planšarji in majerji, ki so s planin privedli okrašene trope živine in predstavili vse, kar je potrebno za izdelavo dobrega bohinjskega sira. Nastopu in domači malici je sledil obisk Bleda, prijetno druženje pa so godbeniki vaške godbe, mažorete Majde Marguč in drugi udeleženci zaključili v Linhartovem mestu kulture, Radovljici. Stanka Jošt 23 ZGODOVINSKI USPEH LASKIH MAZORET Mažorete Laško se lahko pohvalijo že z ogromno uspehi. Maja letos so ponovno ubranile naslov državnih prvakinj in tako domov odnesle že osmo zlato medaljo. Uspeh na državnem tekmovanju jim je tudi letos odprl vrata za nastop na že 14. evropskem prvenstvu mažoret, ki je bilo v mestu Mazamet v Franciji. S svojim nastopom niso navdušile samo francoskega občinstva, temveč tudi sodnike in se v domači kraj vrnile s širokimi nasmeški na obrazih. Čemu veselje? Laške mažorete so dosegle zgodovinski uspeh - drugo mesto na evropskem prvenstvu - in se tako ob bok postavile najboljšim ekipam v Evropi. Dekleta že leta upajo na čim boljšo uvrstitev na evropskih tekmovanjih. S pripravami na tovrstno tekmovanje vsako leto pričnejo v začetku avgusta in tudi letošnje leto ni bilo izjema. Poletno vese-ljačenje in uživanje počitnic so za mesec dni postavile na stran in se raje posvetile piljenju koreografij, s katerima so se predstavile že na državnem tekmovanju. Mažorete Laško so se v Franciji s so-tekmovalkami pomerile v kategorijah duo junior, duo senior in senior forma- cije. Katarina Lapornik in Anja Krašek sta si v duo senior priplesali 3. mesto, Maruša Šantej in Katarina Novak 6. mesto, Ana Zabret in Maja Selič pa sta v kategoriji duo junior prav tako zasedli 6. mesto. Vrhunec vsakega tekmovanja so zagotovo nastopi formacij, kjer so se Laščanke s sotekmovalkami pomerile v figurativi in paradi. Po uspešno opravljeni sobotni paradi so polne pozitive in dobrih občutkov uspešno odplesale tudi nedeljsko koreografijo ter z vrhunskim nastopom dokazale, da se lahko merijo z najboljšimi evropskimi ekipami. Sodniki so jim dodelili drugo mesto in s tem titulo evropskih podprvakinj. Čeprav že leta tiho upajo na čim boljšo uvrstitev, so bile nad tako dobrim rezultatom tudi same izjemno presenečene. Solza sreče in navdušenih objemov ni manjkalo. Skupine slovenskih mažoret se na evropskih prvenstvih že vrsto let uvrščajo med najboljših deset. Tudi mažorete iz Laškega niso nobena izjema, saj so se dolga leta v kategoriji senior formacije gibale okoli 6., 5. in 4. mesta, kar so bila do letos najboljša osvojena mesta slovenskih ekip v tej kategoriji. Z osvojenim drugim mestom in naslovom evropskih podprvakinj je mažoretam iz Laškega uspelo premagati ene od najboljših mažoretnih ekip v Evropi in se tesno približati večkratnim in tudi aktualnim evropskim prvakinjam, mažoretam iz Zagreba. Medalja je več kot primerna nagrada za vso vloženo energijo in trud. Želje po uvrstitvi med najboljše ekipe v Evropi so se laškim mažoretam končno uresničile, številna odrekanja in naporni treningi pa so se več kot obrestovali. Kljub izjemnemu dosežku pa Laščanke ne poznajo počitka. Načrtov za prihodnost imajo veliko. Dober rezultat in odlično odplesane koreografije so zagotovo dobra odskočna deska tudi za nadaljne delovanje skupine. Sodelovanje v skupini laških mažoret ima svoj čar, saj vsaka od članic aktivno sodeluje pri ustvarjanju in piljenju koreografij. Med dekleti so se v letih skupnega delovanja spletle tesne prijateljske vezi in zaupanje, ki zagotovo še dodatno pripomorejo k izjemni energiji, ki jo izžarevajo med nastopi. Dekleta so seveda še posebej hvaležna vsem, ki jih podpirajo na vsakem koraku, tako sponzorjem kot tudi staršem, prijateljem, navijačem in samemu kraju. Valerija Jakopič 24 Intervju z Gorazdom Šetino intervju »CILJ GODBE JE BITI IN OSTATI NAJBOLJŠA ŠOV GODBA NA SLOVENSKEM« Leto 2012 je leto Laške pihalne godbe. Mineva namreč 150 let, odkar je Franc Klepej v laškem trgu ustanovil godbo na pihala. Dogodki ob jubileju se vrstijo čez vse leto in za godbeniki sta že državno tekmovanje in otvoritev razstave v Muzeju Laško, pred njimi sta proslava in izdaja biltena, za zaključek pa še božično-novoletni koncert, ki bo posnet v audio in video obliki. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s predsednikom Kulturnega društva Laška pihalna godba Gorazdom Šetino. Kaj pomeni 150 let za godbo v Laškem in v slovenskem prostoru? Laška godba je druga najstarejša godba na Slovenskem, kar pomeni jubilej, vreden spoštovanja. Za tako majhen kraj je to izreden uspeh. 150 let pa pomeni še obvezo za naprej. Cilj godbe je biti in ostati najboljša šov godba na Slovenskem. Potem pa stremeti za tem, da daješ glasbenikom in orkestru možnost, da se razvija in postane eden od štirih najboljših v Sloveniji. Katere prelomnice bi izpostavili v teh letih? Velik udarec je bila ukinitev glasbene šole okoli leta 1958, ko ni bilo podmladka, že pred tem je bila udarec vojna. Nekaj razumevanja je nato pokazala pivovarna, ki je večkrat finančno pomagala, okoli 72. leta je tudi kupila inštrumente. Bilo je krizno obdobje, ko bi lahko godba prenehala delovati. Nekaj starejših godbenikov pa je za pomoč prosilo pivovarno tudi v smislu vodenja godbe. To je bila prelomnica, saj je takrat godba začela rasti in cveteti. Kako ocenjujete uspeh godbenikov na letošnjem državnem tekmovanju v Laškem, kjer so osvojili srebrno plaketo? To je odličen rezultat. Ne moramo pričakovati, da bi se v kvaliteti kosali z novomeško godbo, katere člani so celo svetovni prvaki med amaterskimi godbami. Kvaliteta se je pokazala tudi na lanskem mednarodnem tekmovanju v Splitu, kjer je godba prejela zlato plaketo s pohvalo. To je bila potrditev ne samo orkestra, ampak tudi Gašperja (Salobirja, op. p.), ki je bil kot dirigent z godbo prvič na kakšnem tekmovanju in je tam tudi prejel nagrado za najboljšega dirigenta. Svojo nalogo so opravili tako dobro, da so jih proglasili za daleč najboljše. Tisto je bil zares uspeh. Vidite ta uspeh kot motivacijo za naprej? Laška godba je ena redkih godb, ki ima 60 (in več) nastopov na leto. Največ jih je bilo okoli 96 pred kakšnimi tremi leti. Motivacija vsakega je, da se nekje izkaže. Za godbo je to nastop pred čim večjim občinstvom. To je tisto, kar jih žene. Mislim, da je tudi zaradi tega takšen uspeh godbe. Ne bi bilo toliko zagrizenih godbenikov, če ne bi imeli možnosti, da se nekje pokažejo in zaigrajo tistega, kar znajo. Finančna sredstva verjetno igrajo veliko vlogo pri organizaciji in delovanju društva. Sponzorstvo Pivovarne Laško se je zmanjšalo za polovico. V bistvu tega ne vidim kot donacijo, ampak kot plačilo storitve, ki jo opravi godba za pivovarno. Gre bolj za nekakšen partnerski odnos. Če gremo igrat na Zlato lisico, v Planico, na Ljubljanski maraton, Koprsko noč, Izolske dneve, v Lucijo, Portorož, na Celjski sejem, na Pivo in cvetje - to so nastopi, za katere se je treba pripraviti. Finančno pa pomagata tudi občina in JSKD, nekaj dobimo tudi od upokojencev preko članarine, tu in tam so še kakšna sponzorstva, ampak tega ni veliko. 90 % finančnih sredstev da pivovarna, ostali 10 %. Stroške imamo v Kulturnem centru, velika postavka so avtobusni prevozi na nastope, potem so tu še nastanitve, hrana. Tega denarja ni dovolj, ampak imamo srečo, da je bilo v preteklosti kupljenih dovolj glasbenih inštumentov. Je pa seveda treba vsakih nekaj let kupiti nove. Kako gostovanja v Sloveniji in tujini doprinesejo k prepoznavnosti godbe in Laškega? Godba se potrjuje s kvaliteto, ki raste in je očitna. Prepoznavnost laške godbe med poznavalci slovenskega godbeništva je na zelo visoki ravni. Prepoznavni smo po organizaciji. Mislim, da je tudi med Laščani na visoki ravni, kar dokazujejo koncerti v Treh lilijah, kamor nas pride poslušat 1.500 ljudi. Kako nameravate rešiti prostorsko stisko? Glasbena šola se seli v nove prostore, godba pa ostane v Kulturnem centru. Občino bomo prosili, da nam omogoči povečavo skupnega vadbenega prostora. Prav bi nam prišla učilnica, kjer je imela glasbena šola teoretični pouk, in da bi morda dobili še kakšno učilnico za sek-cijske vaje. Te prostore bi potrebovali. Del društva so tudi mažorete, ki so se pred kratkim z evropskega prvenstva v Franciji vrnile kot podprvaki-nje. Kako gledate na njihov uspeh? Krasen rezultat. Zagrebčanke bi težko premagale, saj imajo tam 5.000 registriranih mažoret. To je zmaga en-tuziazma, želje in ljubezni do te dejavnosti. Omeniti velja še bobnarsko skupi- no. Ta je nastala iz potrebe po šov programu. Bobnarje imajo italijanske godbe, kar je navdušilo tudi laške godbenike. Takrat se jih je nekaj zbralo skupaj in ustanovili so bobnarsko skupino. Prav je, da so mažorete in bobnarji sestavni del godbe. Večkrat se je že izkazalo, da so znali skupaj narediti dober šov. Nika Košak 25 kulturna društva/zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost DRAGI STARSI! Obveščamo vas, da oktobra ponovno začnemo s programom za družine, ponovno se bomo torej srečevali v Skupini za starše, in sicer od OKTOBRA do FEBRUARJA, vsak PRVI in TRETJI TOREK v mesecu, od 19. do 21. ure, v CENTRU STAREJŠIH -Hiši generacij. Savinjsko nabrežje 6, Laško. Skupina je razgibana in namenjena vsem staršem, ki se zavedamo, da je vzgoja eden od naših najtežjih poklicev, saj je včasih težko vedeti, kaj je v odnosu do otroka prav in kaj narobe, kaj bi lahko bilo in kaj ni, kot bi si želeli. Pri naših srečanjih s pomočjo različnih vsebin in lastnih izkušenj pridobivamo različne poglede in znanja, ki nam lahko pomagajo lažje razumeti otrokovo osebnost in njegovo vedenje, njegova čustva ter reakcije na različne življenjske situacije. Na naših srečanjih odkrivamo tudi različne vzgojne »recepte« in si dovolimo, da nam kdaj tudi kaj ne uspe tako, kot smo načrtovali. Skupina deluje na načelu zaupnosti. V letošnjem šolskem letu 2012/13 se bomo srečevali v naslednjih terminih in z naslednjimi vsebinami, ki pa se lahko glede na potrebe skupine tudi spremenijo: Izražanje jeze v družini (16. oktober), Čustvena navezanost otrok (6. november), Razvijanje samozavesti (20. november), Od otrok do najstnikov (4. december), Problematično vedenje (18. december), Družina z najstnikom (8. januar 2013), Kako se pogovarjati z mladostnikom (22. januar 2013), Družina otrok s posebnimi potrebami (5. februar 2013) in Praktični recepti za vzgojo (19. februar 2013). Za dodatna pojasnila lahko pokličete na telefon: 03 734 31 00 ali 041 788 003 ali nam pišete ne e-naslov: gpcsd.lasko@gov.si. V pričakovanju našega snidenja, Polonca Teršek in Urška Gradišnik, strokovni delavki CSD Laško DOMAČNOST V DOMU STAREJŠIH LAŠKO Poslanstvo Doma starejših Laško je zagotavljanje kvalitetne celostne skrbi za starejše prebivalce v obliki institucionalnega varstva. Pri načrtovanju skrbi za uporabnike je naše glavno vodilo individualno načrtovanje kakovostnih storitev za vsakega stanovalca posebej. Naš cilj je nadgradnja koncepta socialne usmeritve institucije, ki narekuje, da medicinska doktrina ne prevladuje nad socialnim življenjem, in zagotavlja, da stanovalci v domu niso le nastanjeni in oskrbovani, temveč sleherni dan preživijo čim bolj v skladu s svojimi lastnimi interesi, sposobnostmi in željami. V domu konstantno spremljamo novosti na področju institucionalnega varstva starejših in jih uvajamo v naše delo. Tako smo že v lanskem letu uvedli princip dela v gospodinjski skupini na oddelku s povečano pozornostjo, ki je namenjen stanovalcem, ki obolevajo za demenco. Letos poleti pa smo uredili pogoje za širitev takšnega načina dela tudi na oddelek, ki je namenjena stanovalcem, ki so delno odvisni od naše pomoči. Uporabnikom želimo s takšnim načinom dela zagotoviti več domačnosti in jim omogočiti, da sami odločajo o svojem poteku dneva in bivanju v domu nasploh. Naš cilj je, da uporabnike opolnomočimo in jim omogočimo, da ohranijo sposobnosti, ki jih še imajo. V gospodinjskih skupinah stanovalci lahko, v skladu s svojimi željami in zmožnostmi, aktivno sodelujejo pri vsakodnevnih gospodinjskih opravilih, kot so načrtovanje jedilnika, priprava mize za obroke, peka sladic, zlaganje perila in drugo. Model gospodinjskih skupin v institucijo prinaša tako imenovano normalizacijo, saj stanovalci aktivno ali pa le kot opazovalci sodelujejo v vsakodnevnih opravilih, ki so jih bili vajeni od doma. Gospodinjske skupine funkcionirajo po principu razširjene družine, za katere so značilne homogenost, solidarnost in medsebojna pomoč ter povezanost. Poleg sodelovanja v gospodinjskih skupinah se lahko stanovalci doma vključijo v številne interesne dejavnosti, kot so skupine za samopomoč, skupina za urjenje spomina, pekovska skupina, pevski zbor, molitvena skupina, ustvarjanje v mizarski delavnici, skupina ročnih del ... Med številnimi drugimi deluje tudi eko krožek, v okviru katerega stanovalci skupaj z zaposlenimi skrbijo za sadovnjak, nekaj vinske trte in zeliščni vrt. Letos so posadili lepo število buč, ki nas sedaj razveseljujejo s svojimi jesenskimi barvami. Cilj aktivnosti, ki jih uporabniki obiskujejo v prostem času, je druženje in medsebojno povezovanje ter ohranjanje že znanega in učenje novega. Izdelke, ki jih stanovalci ustvarjajo, smo ob mednarodnem dnevu starejših s ponosom postavili na ogled. Bogata razstava je dokaz, da je lahko tudi jesen življenja lepa in ustvarjalna. Vodja programa oskrbe starejših Janja Podkoritnik Kamenšek 26 kulturna društva/zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost IZLET STANOVALCEV TDU LOKA PRI ZIDANEM MOSTU NA PRIMORSKO V Trubarjevem domu upokojencev delam kot pripravnica delovne terapije. V domu enkrat letno organizirajo izlet stanovalcev, ki sem se ga udeležila tudi jaz. Na potep po slovenski obali smo se odpravili v petek, 21. septembra, ob 7. uri zjutraj. Ker je bilo septembra kar muhasto vreme, smo z izbiro datuma imeli srečo, saj nas je ves dan grelo toplo sonce. Po dveh urah in pol vožnje smo prispeli v Koper, kjer smo se vkrcali na ladjico. Sledila je panoramska vožnja vzdolž slovenske obale. Za nekatere stanovalce je bilo to posebno doživetje, saj so morje videli in občutili prvič v življenju. Kapitan nam je sproti opisoval znamenitosti obalnih mest, mimo katerih smo se peljali, vmes pa smo se krepčali z malico, ki smo jo imeli s seboj. Mislim, da o številu slik, ki smo jih naredili čez dan za spomin, ni treba govoriti. Po končani vožnji, ki je trajala več kot dve uri, smo se vrnili na kopno, kjer nas je že čakal avtobus. Pot nas je vodila naprej proti Hrastovljam, kjer smo imeli dogovorjeno kosilo, ki je vključevalo istrske specialitete. Ko smo se okrepčali, je direktor doma Robert Potočnik zaigral na harmoniko in priigral sproščeno vzdušje, ob katerem smo zapeli in zaplesali. Ker se vse lepo enkrat tudi konča, smo se tudi mi morali posloviti od slovenske obale in se počasi vrniti proti domu. Sledil je še postanek na počivališču Barje. V dom smo se vrnili okoli 19. ure, vsi prijetno utrujeni in zadovoljni s potekom dneva. Slike pa nam bodo še dolgo budile spomin na ta čudoviti dan. Romana Lončarič, pripravnica delovne terapije DRUŠTVO INVALIDOV OBČINE LAŠKO SE PRIPRAVLJA NA PRAZNOVANJE 40-LETNICE Naše društvo se pripravlja na praznovanje 40-letnice obstoja, ki bo naslednje leto. Zato smo se odločili, da vam na kratko predstavimo naše delovanje. Namen Društva invalidov občine Laško je ugotavljanje, zagovarjanje in zadovoljevanje posebnih potreb delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro ter zastopanje njihovih interesov, delovanje proti diskriminaciji invalidov ter za njihovo večjo gmotno, socialno in pravno varnost, socialno integracijo in dobro zdravstveno počutje. Z organiziranimi oblikami dela in povezovanja članov ima društvo namen omogočati in zagotavljati: uresničevanje ciljev društva v bivalnem in delovnem okolju delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro; motiviranje delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro za opiranje na lastne moči in sposobnosti; vključenost delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro v družbo in sodelovanje v vsakdanjem življenju; ekonomsko, socialno, zdravstveno in pravno varstvo delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro; rekreacijo - letovanje v zdraviliščih in ob morju v hotelih in kapacitetah ZDIS po dostopnih cenah; možnost nakupa kopalnih kart s popustom v Thermani Laško; člani društva so upravičeni plačevanja turistične takse v Sloveniji in ponekod na Hrvaškem; organiziranje avtobusnih izletov z družabnimi srečanji čez vse leto. Fotografiji sta z vseslovenskega srečanja delovnih invalidov Zveze delovnih invalidov Slovenije na Kopah 4. avgusta. Omeniti moramo tudi priprave na podelitev naziva Občina po meri invalidov. Nosilec projekta je občinska uprava, poleg našega društva pa sodelujejo še Thermana Laško, Stik Laško in druge ustanove in šole v Občini Laško ter Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske. Projekt je zahteven, saj je treba poleg odprave arhitektonskih gibalnih ovir omogočiti prijetno okolje za druženje in aktivno rekreacijo vseh invalidov v občini ter njihovo aktivno udejstvovanje v družbi. Lepo bi bilo, če bi uspeli zaključiti aktivnosti v letu 2013, ko praznujemo lep jubilej ustanovitve društva. Pri uresničevanju ciljev društva si prizadevamo prostovoljci - organi društva, člani komisij, poverjeniki in drugi, ki želijo nesebično pomagati. Za delovanje skoraj 700- članskega društva so poleg članarine in sredstev FIHO dobrodošli prispevki in donacije občine, podjetij in posameznikov. Ob tej priložnosti vabimo vse, ki se nam želijo pridružiti, da pridejo na sedež društva v Hiši generacij, Savinjsko nabrežje 6, kjer imamo dežurstvo ob ponedeljkih med 8. in 11. uro ali nas pokličejo: 03 573 06 00 in 041 541 505, faks 03 573 06 00. Svoja mnenja in želje nam lahko sporočite tudi na elektronski naslov: dilasko@volja.net, več informacij o društveni dejavnosti pa lahko preberete na spletnem naslovu www.di-lasko.si. Predsednik društva Mihael Lončar 27 kulturna društva/zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost VADBA FELDENKRAIS ZA BOLJŠE POČUTJE Po več kot 35 letih fizioterapevtskega dela z bolniki v Zdravilišču Laško sem imela možnost, da sem obiskala delavnico Feldenkrais. Za to metodo sem slišala pred desetletji, ko je bilo organizirano predavanje v Dobrni. Obiskala sem že tri delavnice in na vsaki sem presenečena, kako je bil avtor napreden že za današnje, kaj šele za takratne čase. Obiskovala sem tudi delavnice tehnike Friderica Matthia-sa Aleksandra (1869-1955), ki me je prav tako kot tehnika Feldenkrais prevzela in mi dala možnost poglobljene obravnave človeškega telesa. Metodo Feldenkrais je razvil dr. Moshe Feldenkrais (1904-1984), doktor fizike, inženir in znanstvenik. Bil je tudi inštruktor juda. Pri 50. letih si je poškodoval koleno in zdravniki mu niso dajali upanja za popolno ozdravitev, zato se je odločil, da se bo pozdravil sam. Svojemu znanju o borilnih veščinah in jogi je dodal študij anatomije, nevrofiziologije, biokemije in psihologije. Postopno se je razvijala metoda Feldenkrais, ki je uspešno pomagala njemu in mnogim prijateljem. Dr. Moshe Feldankrais Feldenkrais je trdil, da naša telesa potrebujejo temeljito prevzgojo. Da smo si zagotovili biološko in socialno preživetje, smo v svojem otroštvu privzeli določene vzorce obnašanja in gibanja. Te navade so globoko zakoreninjene v našem živčnem sistemu in pogosto postanejo nefunkcionalne in neuporabne. Končni rezultat je vrsta neprimernih, celo travmatičnih gibalnih in čustvenih izkušenj. Posledica so moteni vzorci dihanja, omejena gibčnost sklepov in neprožna hrbtenica. Metoda Felden-krais nas osvobodi privajenih vzorcev in nam omogoči nov način gibanja, mišljenja in samozavedanja. Rezultati vadbe so takoj vidni, občutimo spremembo drže, gibljivosti, koordinacije, zmanjšajo se bolečine, popustijo napetosti v mišicah. Učitelj metode Feldenkrais učencem ne kaže gibov, niti jih ne popravlja, ampak jim daje samo besedna navodila. Vadbe se pričnejo v sproščenem vzdušju, s potovanjem zaznavanja in zavedanja položaja telesa v prostoru. Udeleženci poskušajo izpolniti posamezni gib v svojem časovnem ritmu, kolikor jim dopušča in omogoča telo. Zato je vadba primerna tudi za starejše, saj ne zahteva neke kondicije ali velike razgibanosti. Lekcije so zelo učinkovite, ker zaznamo izboljšanje počutja. Na lahek, nežen in prijeten način se naučimo, kako racionalno uporabljati svoje telo. Obstaja več kot 2000 lekcij, ki usklajujejo vse sklepe in mišice z drugimi funkcijami našega telesa. Z vadbami si pri vzpostavljanje ravnovesja in zmanjšanju bolečin učinkovito pomagajo tako fizično zdravi, športniki, kot osebe s kroničnimi ali akutnimi bolečinami v hrbtu, vratu, ra- Nuša Romih Masnoglav pri individualni obravnavi otroka, ki se radi prepustijo njenemu vodenju. Vsaka obravnava je prilagojena posameznikovim potrebam. Z nežnimi gibi in dotiki odkrije škodljive vzorce gibanja in poskuša spodbuditi enostavnejše in funkcionalne gibe. menih, kolkih, nogah ali gibalno ovirani, ljudje s kroničnimi bolečinami, psihološkimi in nevrološkimi problemi. V Zdravilišču Laško ob petkih, ob. 19 uri, že drugo leto potekajo vadbe Fe-ldenkrais pod vodstvom prve certifici-rane učiteljice metode Feldenkrais Nuše Romih Masnoglav, prof. športne vzgoje, ki ima za širjenje metode Feldenkrais po Sloveniji največ zaslug. Študirala je na Dunaju, kjer je po dveh letih učenja metode za učitelja skupin opravila še štiri leta študija za individualne terapije. V Sloveniji je sicer že šest učiteljev metode z licenco, ki vodijo vadbe na desetih lokacijah v Ljubljani, Rakitni, Tržiču, Pre-sarjih, Kranju, Naklem, Lescah, Mengšu, Grosupljem, Novem mestu, Laškem, Mariboru, Postojni, Kopru in Novi Gorici. Za individualno obravnavo, ki je izredno učinkovita in prijetna, se lahko prijavite ob četrtkih s Petro (031 749 699) in ob petkih z Nušo (031 754 252). Majda Anžin, fizioterapevtka 28 kulturna društva/zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost VESELE NOGICE Ste že slišali za društvo Vesele nogice? Niste? Pa še boste. Smo skupina staršev in otrok, katerih skupen cilj je narediti majhen korak naprej. Kar pomeni: žalost zamenjati za optimizem, predajo za novo energijo ... in nadaljevati. Lahko bi rekli, da imamo otroke s posebnimi potrebami, pa ne bomo. Ker mi imamo posebne otroke. Take, ki so nas naučili ceniti male stvari in ljubiti brezmejno. Naši otroci zmorejo več, kot si lahko predstavljamo. Borili so se za življenje in znajo biti srečni. Zato ne obupujemo, učimo se od njih in jim pomagamo učiti se od nas. Društvo Vesele nogice je društvo za pomoč otrokom z motnjami v razvoju, ustanovljeno v Laškem v prostorih Obrtne zbornice Laško in kot tako prvo v naši okolici. Starši ustanovitelji društva smo starši otrok s cere-bralno paralizo. Za ustanovitev društva smo se odločili, ker v javnem zdravstvu naši otroci žal nimajo zadostnega števila ur fizioterapij, ki pa so v obdobju rasti najbolj pomembne. Vsi mi si želimo, da bodo nekoč tudi naši otroci čim bolj samostojni, kolikor bo njihovo telo zmoglo. Zaradi težkih časov smo edino rešitev za naše otroke našli v samoorganizirano-sti, prostovoljnem delu in nesebični pomoči naših simpatizerjev, donatorjev, s katerimi zaokrožimo celoto in omogočimo našemu društvu normalno delovanje. Na prošnjo društva so se že odzvale tri fizioterapevtke, ki bodo v naših prostorih na Savinjskem nabrežju 2 v Laškem na voljo otrokom. Tam bomo izvajali: nevrofizioterapije, Bownove terapije in najsodobnejšo therasuit terapijo. Naši otroci imajo neizmerno energijo, terapevti znanje, starši optimizem. Tu in tam pa nam zmanjka denarja in pri tem potrebujemo vašo pomoč. Zagotavljamo vam, da bo to vaša najboljša naložba. Vsaka ura terapije pretoči kapljico in razvoj naših otrok gre lažje naprej. Ne glejte jih z usmiljenjem, želimo si, da jih gledate z občudovanjem, ker so to pravi borci za boljše življenje. Želja vseh nas je, da vas, ko srečate otroka na invalidskem vozičku, obdajo prijetni občutki in misel »Morda je prav ta otrok z mojo pomočjo imel danes uro fizioterapije.« Z vašo pomočjo bodo naši otroci zmogli več. Če pa želite videti, kako delamo, telovadimo, se trudimo in se poskušamo postaviti na svoje noge, ste vedno dobrodošli v naših prostorih na Savinjskem nabrežju 2 (za Banko Celje ob Vili Monet). Za vašo pripravljenost pomagati se vam otroci in starši že vnaprej zahvaljujemo. Društvo Vesele nogice Laško Sedež: Celjska cesta 43, 3270 Laško Davčna št.: 98965549 TRR: SI56 0600 0010 0254 067 odprt pri Banki Celje Predsednica društva: Spomenka Valušnik Kontaktna telefonska številka: 041 610 284 Spomenka Valušnik OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA LAŠKO Pri Lapornikovih zraslo novo poslopje_ Dobro leto je minilo od takrat, ko so se nad Lapornikove iz Požnice zgrnili temni oblaki. Udar strele in požar sta jim povsem uničila gospodarsko poslopje in silos. Takrat smo pri Območnem združenju Rdečega križa Laško v sodelovanju s krajevnima organizacijama RK Laško in Marija Gradec na območju dela KS Laško, Marija Gradca in Svetine izpeljali solidarnostno akcijo in s pomočjo 212 darovalcev zbrali 9.273 evrov ter nekaj lesa in sena. Lapornikovi so do zgodnje pomladi pripravili vse potrebno, potem pa zavihali rokave in izgradnja nadomestnega objekta se je s pomočjo marljivih sosedov, znancev in prijateljev pričela. Z njo se je v tem času do zadnjega centa porabil ves namensko zbran denar na našem računu. Zadnjo soboto v septembru smo jih obiskali, jim izročili celotno poročilo, čestitali za uspešno sanacijo ter se jim zahvalili za vzorno in namensko porabo zbranih sredstev. Pomembno je, da je na mestu nekdanjega, uničenega objekta zrasel nov, lepo urejen objekt, ki že služi svojemu namenu. Vanj je vloženega veliko truda domačih in vseh, ki so jim pri tem pomagali. Stanje se je po hudi nesreči znosno uredilo. Menimo, da jim je pri tem širša solidarnost veliko pomenila. Zagotovo je ob hudih trenutkih to iskrica, ki vliva kanček upanja, optimizem in voljo. Ki daje moč za nov začetek. Družini Lapornik je uspelo. Čestitali smo jim in jim v imenu vseh zaželeli veliko uspehov, zdravja in sreče ter da bi jim narava v prihodnje bolj prizanašala. Vsem, ki ste bili kot donatorji del njihove zgodbe, iskrena hvala tudi v našem imenu. Družini Lapornik smo pred novim poslopjem izročili zaključno poročilo 29 kulturna društva/zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost Na krvodajalske akcije letos še decembra v Thermano Tudi letos uspešno potekajo krvodajalske akcije. Na sedmih akcijah in na oddelkih za transfuzijo krvi smo do konca septembra beležili 904 krvodajalcev, kar je za 73 več kot v enakem obdobju lani. Razveseljivo je, da se je v evidenco krvodajalcev na novo vpisalo tudi lepo število novih, mladih krvodajalcev. Vsem se za njihovo prisotnost in darovanje iskreno zahvaljujemo. Do konca leta so ostale še tri akcije, ki jih pripravljamo v Ther-mani, in sicer v srebrni dvorani Zdravilišča Laško. Akcije bodo vsakič ob četrtkih, in sicer 13., 20. in 27. decembra. Tudi nanje ste vljudno vabljeni. Pri naši slavljenki Elizabeti Žafran Zadnje dni septembra je svoj 90. rojstni dan praznovala Elizabeta Žafran, ki že sedmo leto živi v Domu ob Savinji Celje, prej pa je vsa povojna leta živela na Mestni ulici v Laškem nad Železni-no. Z županom, tajnikom KS Laško, predstavnicama Društva invalidov občine Laško ter Rdečega križa smo jo v spremstvu socialne delavke Mateje Škrinjar obiskali z namenom, da jo pozdravimo in ji voščimo za njen visok, okrogel jubilej. Elizabeta se je rodila v Podlehniku v Halozah. Kot mlado dekle je šla najprej služit k dobrim ljudem blizu Hajdine, pozneje v Trbovlje, od koder je morala v Avstrijo. Tam je spoznala bodočega soproga Antona in rodila se jima je hčerka Erika. Po vojni sta se preselila v Laško in se oba zaposlila v Volni. Rodil se jima še sin Boris, ki je sedaj mami v veliko oporo. Hčerka je žal že pokojna. Elizabeti občasno veselje delajo tudi trije vnuki, vnukinja, trije pravnuki in ena pravnukinja. Sicer pa je rada pela in med drugim naredila več kot sto gobelinov, s katerimi je sodelovala na razstavah ob Pivu in cvetju. Z možem sta rada gojila cvetje in nekajkrat prejela priznanje za najlepša okna v mestu. Ob naši slavljenki Elizabeti Žafran Elizabeta je bila vesela našega obiska. »V domu lepo skrbijo zanjo. Nič ji ne manjka, razen zdravja,« je povedal sin Boris in se zahvalil, saj njegovo mamo pogosto obiščejo naši prostovoljci tako iz društva invalidov kakor iz Rdečega križa, s čimer na nek način še ohranja stik z Laškim. Vlado Marot V Marija Gradcu so se srečali krajani in krvodajalci_ Pri Krajevni organizaciji Rdečega križa Marija Gradec smo na prvi jesenski dan, 22. septembra, pripravili srečanje naših krajanov in krvodajalcev. Tradicijo druženja ohranjamo in nadaljujemo že polnih 50 let. Tokrat smo srečanje pripravili v lepi okolici gostišča Čater na Marija Gradcu. Po uvodnih pozdravih organizatorjev in gostov smo prisluhnili še lepemu kulturnemu programu, ki so ga obogatili člani Moškega pevskega zbora Laško pod vodstvom Dejana Jakšiča, Kulturno društvo Ofirovci in koledniki iz Laškega, folklorna skupina učencev OŠ Primoža Trubarja Laško pod mentorstvom Brigite Kovač in ma-žoretki iz velike skupine mažoret Laške pihalne godbe. Ob tej priložnosti smo 40 krvodajalcem podelili priznanja za 5-, 10-, 15-, 20-, 25-, 30-, 35-, 40-, 45- in 60-krat darovano krvi. Med njimi je bilo najvišje, za 60-krat darovano kri podeljeno Jožetu Šrganu iz Marija Gradca. Po kosilu smo slavnostno razreza-li torto v čast najstarejšima prisotnima krajanoma, Neži Maček iz Lahomnega, ki stopa v 92. leto, in Antonu Cirarju iz Gabrnega, ki je prvega junija dopolnil 85 let, pa tudi vsem prisotnim. Druženje se je s petjem in plesom nadaljevalo še kar nekaj časa. Na srečanju v Marija Gradcu se je tudi pelo in plesalo Slavljenca Rajh iz Sopota v Tevčah Kdo ne pozna Sopota v Tevčah? Prepričana sem, da marsikdo ve zanj, saj jih je že veliko slišalo za slap v Tevčah. Le malokdo pa ve, da sta tam doma tudi Rajhova Micka in Franci, kovač in njegova žena. Letos sta oba praznovala 80-le-tnico. Našla sem ju pred domačo hišo, kjer si je teta dala opravka z gobami, stric pa z vrtom. Skoraj vse življenje živita v tem prelepem skalnem kotu, ne tako daleč, vendar odmaknjeno od vsakdanjega hrupa in naglice. Skromno, tiho, prijetno, a tudi težko je bilo njuno življenje. Danes pa, ko sta obdana z otroki in vnuki, je skrbi dosti manj. Le tegobe, ki jih prinašajo leta, jima niso tuje, ampak z mojega zornega kota je njuna pot v jesen življenja skoraj tako idilična kot na fotografiji. V imenu Rdečega križa Marija Gradec jima kličem še na mnoga zdrava leta! Marija in Franci Rajh iz Sopot Marija Zupanc V Rečici je bilo živahno tudi poleti Pri Krajevni organizaciji Rdečega križa Rečica smo v začetku junija naše člane odpeljali na ekskurzijo po Krpanovi deželi. Na poti smo imeli odličnega vodnika Gvida. Od Rakovega Škocjana, preko Dolenjega Jezera, do video ogleda, kako izginja Cerkniško jezero, ter do gradu Snežnik in turistične kmetije T'dolenj. Gvido nam je slikovito in bogato razložil ter pokazal vse najlepše, kar se v tej deželi da videti. Kljub temu, da nas je močil dež, smo spoznali veliko novega, izvedeli za stvari, ki jih drugače nikoli ne bi. Svoj posel pa je na tej poti odlično opravil tudi voznik iz M&M. Spomini na Rakov Ško-cjan, vožnjo z lojtrnikom in prečudovit grad Snežnik so nepozabni. V prvih dneh avgusta smo imeli v Rečici uspešno krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo kar 73 krvodajalcev. Za krvodajalce smo znova pripravili srečelov, na katerem so si sami izžrebali darilo, kar je skromen dar za njihovo humano dejanje. Pri tem so nam z darili pomagali: Monting SK, Final Pasarič, Inoxvrbov-šek, Gradbene izolacije in krovstvo Pavle Urankar, Fragmat TIM, Lekarna Cizej, Lekarna Laško, Pivovarna Laško, Hra- 30 zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost/vzgoja in izobraževanje Zahvala_ Območnemu združenju Rdečega križa Laško, prostovoljcem krajevnih organizacij RK Marija Gradec in Laško, KS Svetina, Občini Laško, sosedom, prijateljem, sorodnikom in vsem ostalim, ki ste nam priskočili na pomoč po požaru gospodarskega poslopja s svojimi prispevki v obliki denarne in materialne pomoči ter pomoči pri samem delu ob izgradnji novega gospodarskega poslopja, se družina Lapornik iskreno zahvaljuje. Prav posebna zahvala je namenjena vsem prostovoljcem Rdečega križa na čelu z g. Vladom Marotom, ki so zbirali sredstva po posameznih naseljih, ter nenazadnje ge. Mihaeli Šolinc in g. Leopoldu Vrbovšku, ki sta vodila akcijo na območju KS Svetina. Hvala vsem in vsakemu posebej! Družina Lapornik stovec Ivan, s. p., Vepro, Tehnika Laško, Frizerski studio Brigita, Čebelarstvo Me-šel in Franc Camloh. Za njihov prispevek iskrena hvala. V juliju in avgustu smo za posameznike in družine, ki so v socialni stiski, delili prehranske pakete. Redno, vsak prvi ponedeljek v mesecu od 8. do 9. ure, deluje postaja RK v sindikalnem domu Huda Jama, kamor vas vljudno vabimo. V tem času smo obiskali in obdarili naše člane, ki so praznovali okrogle jubileje. To so bili: Miha Krašek, Frančiška Košič in Antonija Lah. Izročili smo jim skromna darila in jim zaželeli še veliko zdravja in dobre volje. Vsak od njih je na svoj način preživel 2. svetovno vojno, vsem pa je bilo težko. Antonija Lah je pripovedovala, kako so družino s šestimi otroci izgnali, ko so se vrnili domov, pa je bil dom požgan. Kljub vsemu hudemu so ohranili trdno voljo in premagali vse. Ohranili pa so tudi dobro voljo in so še vedno polni energije. Pripravljamo se na jesenske delavnice ročnih spretnosti. Na njih bomo izdelovali novoletne čestitke, umetno cvetje, adventne venčke. Vabljeni v našo družbo! Marija Šmauc Zdrava hrana - lepi zobje_ V novem šolskem letu 2012/13 je v našem oddelku Sonce v vrtcu Debro začelo žvrgoleti 19 malčkov različne predšolske starosti. Počasi zaključujemo z uvajalnim obdobjem, kar pomeni, da smo se že vsi dobro spoznali med seboj. Otroci so sprejeli nov način življenja, ki ga ponujamo v vrtcu. Prek igre bomo otroke spoznavale z najrazličnejšimi vsebinami, ki so jim bolj ali manj znane. Poleg tega smo se letos odločili, da si bomo pridno umivali zobe in tako sodelovali z zobno asistentko, ki nas je že obiskala in pokaza- la, kako jih pravilno čistimo. Čez vso šolsko leto bomo pridno vključevali vsebine in metode iz našega projekta z naslovom Zdrava hrana - lepi zobje. Vsakodnevno uživanje sadja in zelenjave ter pridno umivanje zobkov bosta velik prispevek v naš projekt. Brali bomo zgodbice, se naučili novih pesmic, listali slikanice in poučne knjige o zdravi prehrani. Naredili bomo skupen plakat na to temo in vključili tudi starše, da bodo skupaj z otroki prelistali in izrezali ter prinesli v vrtec sličice o sadju, zelenjavi, zobeh in zdravju nasploh. Namen našega projekta je seznanjanje otrok o zdravi prehrani, pomenu uživanja sadja in zelenjave in skrbi za naše zobe. Če bo na koncu šolskega leta vsak otrok odnesel vsaj nekaj koristnih nasvetov s seboj in jih tudi pridno izvajal, bo naš projekt uspešno zaključen. Brigita Lončar in Tanja Paumgartner 31 vzgoja in izobraževanje/mladi Uvajalno obdobje v skupini Polžkov Napočil je 3. september 2012, dan, ki je bil za marsikoga prelomen v smislu novih doživetij. V našo polžjo družino je prikorakalo štirinajst novih polžkov, starih od enajst mesecev do dveh let. Prvih štirinajst dni smo se predvsem navajali drug na drugega, tako otroci, starši kot midve. Otroci so raziskali, spoznali in si dodobra ogledali novo igralnico ter vse igrače, ki so čakale nanje. Bili so zelo težki in malo manj težki trenutki. Pretekla je marsikatera solzica, vendar se je tudi hitro posušila. Zdaj, ko spoznavamo, da je lahko v vrtcu zelo lepo in zanimivo, se večkrat igramo na terasi, ki je za nas zelo velikega pomena, saj še ne moremo na sprehod. V igralnici imamo tobogan, po katerem se spuščamo, velik bazen z raznobarvnimi žogicami pa tudi takšen čisto poseben tunel v obliki polža. Zelo zanimivo se nam zdi gibalno ustvarjanje ob glasbi. Preizkusili smo tudi že, kakšna je na dotik in okus prstna barva. Lepo nam je in še veliko novih izkušenj nas čaka. Vzgojiteljici Polona in Bea Z vlakom v muzej Otroci oddelka Zajčki, Milena in Katja, smo bili v preteklem šolskem letu vključeni v projekt Dobimo se na postaji. Osnovni cilj projekta je krepitev zavesti o javnem potniškem prometu kot pomembni alternativi avtomobilskemu prevozu in spodbuditev spreminjanja potovalnih navad v smeri njegove večje uporabe znotraj ciljnih skupin. Da bi sledili cilju, smo se za naše majsko sobotno srečanje, ki ga v vrtcu pripravimo ob dnevu družine in dnevu gibanja, odločili za izvedbo izleta z javnim prevozom. Avtomobile smo pustili doma in se na potep odpravili z vlakom. Nekaj dni pred odhodom smo obiskali železniško postajo, si ogledali vozni red in kupili vozovnice. Vsi smo se veselili in nestrpno pričakovali vožnjo z vlakom. Peljali smo se do Celja in med vožnjo uživali v opazovanju notranjosti vlaka in okolja, ki je hitelo mimo nas. V Celju smo se peš odpravili v center mesta in tam obiskali muzej Hermanov brlog. Ogledali smo si dve stalni razstavi (Moj rojstni dan in Živeti v Celju), se okrepčali v Hermanovi slašči- čarni, risali, barvali in »delali« kot pravi bančni uslužbenci v Hermanovi banki. Obiskal nas je še sam Herman lisjak, se z nami pogovarjal in zapel. Najbolj pogumni so mu segli v šapo, drugi pa šteli ostre kremplje in brke na smrčku. Lisjak je pač kosmat in nikoli ne veš ...! V Laško smo se vrnili z drugačnim vlakom in spet smo kazali veliko zanimanja za notranjost, potnike in tudi okolico. Vsi smo varno prispeli nazaj v Laško, kjer smo nasmejani in polni novih vtisov zapuščali železniško postajo. Otroci oddelka Zajčki, Milena in Katja Prvo spoznavno srečanje v Rečici V petek, 28. septembra, smo na igrišču pri šoli dočakali prvo srečanje otrok, staršev in vzgojiteljic skupine Gosenice, podružnične enote Vrtca Laško Rečica v rečiški šoli. Vreme je bilo kot nalašč za prijetno druženje na športnem igrišču. Otroci so nastopali, podarili staršem svoje izdelke in se veselo igrali vse do mraka, starši pa smo čas izkoristili za medsebojne pogovore, izmenjavo mnenj in seveda ponosno opazovali svoje malčke, ki pod okriljem obeh zelo prijaznih, odprtih in strokovnih vzgojiteljic pridobivajo vedno nova znanja, nas presenečajo z različnimi pesmicami in deklamacijami ter z načinom, kako prav vsi, od malčkov do otrok, ki so leto pred vstopom v šolo, vzpostavljajo zelo prijateljske in tudi pokroviteljske odnose do drugih. Srečanje nam je bilo v veliko veselje, zato upamo, da bo postalo »tradicionalno«, da bomo zraven vključili še šolarje in njihove učiteljice ter seveda našo Jožico, ki skrbi za lačne trebuščke in jim kuha dobrote. Tako bi se na začetku vsakega šolskega leta med seboj spoznali in se dogovorili za sodelovanje pri raznih srečanjih, kar bi še bolj obogatilo odnose v tej naši mali skupnosti. Starši otrok skupine Gosenice 32 vzgoja in izobraževanje/mladi Pikin festival Učenci od 1. do 5. razreda osnovne šole iz Rimskih Toplic in vseh podružničnih šol smo se tudi letos odpravili v Velenje na obisk k Piki Nogavički. Da smo se vsi zvrstili, smo potrebovali kar štiri dni. V Velenju nas je pričakalo kar nekaj Pik, ki so nas vodile skozi Pikino dogajanje. Največ časa smo porabili za izdelovanje različnih izdelkov, saj je bil to pravi tehniški dan. Vsi učenci so ob pomoči Pik pridno ustvarjali in tako večinoma izdelali dogovorjeno število izdelkov. Veseli nas, da je ponudba idej za ustvarjanje tako pestra, da prizadevnim organizatorjem ne zmanjka idej. Zato je obisk vedno znova zanimiv tudi za učence, ki se festivala lahko udeležijo večkrat. Poleg samega izdelovanja pa je zanimivo tudi sprehajanje po Pikinem mestu, seveda tudi nakupovanje in tako nekateri učenci pridobivajo prve spretnosti samostojnega obiskovanja trgovin in ravnanja z denarjem. Zanimiva je tudi skrb učencev, da pazijo na svoje stvari in se znajo vesti in znajti v gneči ter tako pridobivajo, nekateri celo svoje prve izkušnje na poti k samostojnosti. Pikino dogajanje je vsekakor zanimivo in vsako leto znova ugotavljamo, da se vračamo iz Velenja polni novih vtisov in doživetij, hkrati pa se med seboj spoznavajo in družijo učenci podružničnih in centralne šole. Pika nas vsako leto znova nagovori k humanitarnosti in tako smo tudi letos odhajali v Velenje otovorjeni z vrečami zamaškov. Veseli smo, da smo generacijam otrok omogočili obisk Pikinega festivala, in si hkrati želimo, da bi se tudi v prihodnje našel denar za kritje stroškov. Vodja TD Magda Stopinšek Noč branja - ko beremo, nismo sami_ V noči s petka, 28. septembra, na soboto, 29. septembra, je 39 učencev OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice v okviru 5. tabora Skriti zaklad ob soju baterijskih svetilk in sveč prebiralo svoje najljubše knjige v telovadnici šole. Vstopnica za sodelovanje je bila prebrana knjiga v tem šolskem letu. Glavni temi letošnjega dvodnevega tabora sta bili odraščanje in branje. Nadarjeni učenci so se v petek popoldne na sprehodu po Ruski stezi in obisku krajevne knjižnice pripravljali na vodenje sobo- tnih delavnic. Pri literarnem ustvarjanju so pod vodstvom mentoric pisali ljubezenske SMS-e v slovenščini in pesmice v angleškem jeziku. Pri gospodinjstvu so poskrbeli za prehrano in peko ljubezenskih grižljajčkov, pri učiteljici biologije pa so raziskovali, kako poteka razvoj dojenčka od zanositve do poroda. O odnosu med fantom in dekletom so razpravljali s šolsko psihologinjo, pri plesni delavnici pa so si izmislili nov ples dvojic. V večernih urah so si ogledali film o odraščanju. In potem je nastopila težko pričakovana noč branja - Ko beremo, nismo sami. Noč branja bi morali izvesti v knjižnici v zavetju knjig. Žal pa je knjižnica premajhna in nima multimedijske učilnice, ki bi nudila kvalitetno preživljanje časa. Časa, ki ga je treba nameniti knjižnici, ki je središče informacij za vse učence in učitelje. Tako pa so učenci v prav tako neprimerni telovadnici na blazinah v družbi skrivnostnih lučk in dišečih svečk brali skupaj. Niso bili sami. Bili so v družbi različnih junakov, s katerimi se lahko poistovetijo, tokrat pa so bili učenci tudi v družbi sošolcev. Kar je bilo vznemirljivo. Vzne-mirljivost pa se je še povečala, saj se je malo pred polnočjo prikazal bralni škrat, ki je prebral zgodbico Kuža Luža. Skrivni pogovori, ki so izzvali hihitanje, so prerasli v splošno hahljanje, ki ga je bilo kar težko zaustaviti. Pa je bilo vseeno, ali pa prav zato - nepozabno. In starejših bralcev: Nuše Ocvirk, Francija Brečka, Veronike Kovačič in Milene Suhodolčan to prav nič ni motilo. Tudi njih se je prijelo malo te razposajenosti in zato je bila tudi zanje to vznemirljiva, predvsem pa zelo drugačna noč. Sobotno dopoldne so učenci preživeli po delavnicah, ki so jih tudi vodili učenci. Zaključna prireditev pa je bila prikaz vsega, kar se je dogajalo v dveh dneh, začinjena z izdelki, plakati in sladkimi ljubezenskimi grižljajčki za vse. In pika na i: nastop Nuške Golobič in Adija Smo-larja. Čeprav je zapel pesem Jaz ne grem v šolo, je marsikateri učenec dejal, da v takšno šolo, kakršna je bila ta dva dneva, prav rad pride. Projektni tim 5. tabora Skriti zaklad 33 vzgoja in izobraževanje/mladi Kako sem brala v temi Prijavila sem se na tabor Skriti zaklad in v noči s petka, 28. septembra, na soboto, 29. septembra, prespala v telovadnici OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. Na noči branja sem se imela super. Po ogledu filma smo se pripravili na spanje, še prej pa na branje v temi. Brali naj bi do polnoči, potem pa bi morali zaspati. Mislite si! Moram priznati, da ni mogoče najbolj zbrano brati v družbi 38 sošolcev in štirih učiteljev. Na sredini šolske telovadnice so bile svečke, okrog in okrog pa so se videle lučke, ki so migotale v temi. V branje svoje knjige sem se res zatopila, vmes pa me je motilo le čebljanje sosedov, pa še trda in mrzla blazina v telovadnici ni bila najbolj udobna. Veliko raje bi brala v veliki, topli knjižnici, kjer bi bila obkrožena s knjigami, slikanicami in mirom. Raje bi bila tudi v šolski knjižnici, ki bi bila lahko manjša od krajevne, le da bi bila prijetna in bi nudila ogromno knjig. Brati v njej pa bi bil pravi užitek! Žal pa je naša šolska knjižnica premajhna, v njej ni prostora za spalne vreče, saj so po tleh naložene škatle s knjigami za odpis. Vseeno je bilo super prespati v šoli v družbi sošolcev in prijateljev. Malo pred polnočjo nas je obiskal tudi bralni palček, ki nam je prebral pravljico za lahko noč. Tudi ko je palček odšel, smo še kar nadaljevali tako z branjem kot tudi s šepetanji. Spala sem dobro, čeprav ne udobno. Bila pa sem utrujena, saj so me popoldanski pohod, delo v delavnici, gledanje filma, priprava na spanje in branje dlje kot do polnoči dodobra izmučili. Odločila sem se, da bom naslednje leto več brala ter manj klepetala in spala. Morda v novi šolski knjižnici? Vem pa tudi, da si bom za dolgo časa zapomnila to noč branja, saj je bila prvovrstna in edinstvena izkušnja. Darja Ivšek, 8. razred OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice Otvoritev obnovljenega igrišča in Lakov turnir generacij_ Člani Laškega akademskega kluba smo se to poletje skupaj z Občino Laško lotili obnove malega šolskega igrišča v Laškem. Pred tem precej dotrajano igrišče se sedaj lahko pohvali z obnovljeno ograjo, koši in črtami na igralni površini. V petek, 14. septembra, smo lakov-ci pripravili otvoritev igrišča in ga tudi krstno preizkusili. V uvodnem delu sta nas pozdravila laški župan Franc Zdol-šek in Aljaž Krpič, zaplesale pa so tudi laške mažorete. Nato smo izvedli Lakov tradicionalni turnir generacij, kjer so se v košarki lahko preizkusili nekdanji, zdajšnji in bodoči lakovci. Oblačen dan sta razvedrila dobra glasba in pozitivno vzdušje na igrišču, zmago pa je slavila Lakova ekipa v sestavi Enej Kirn, Božidar Smiljic, Anže Siljan, Miha Topol-šek in Goran Obradovic. Pozdravit so nas prišli tudi člani KK Zlatorog in se tokrat preizkusili v vlogi navijačev. Nazadnje so se udeleženci lahko pomerili tudi kot posamezniki. Tekmovali so v metu trojk, kjer jih je največ zadel Peter Lukic, v metu s sredine terena je najbolje ciljal Aleš Remškar, v knock-out igri pa je bil nepremagljiv Enej Kirn. Vsi so si prislužili celoletne vstopnice za ogled tekem ekipe KK Zlatorog in Lakove praktične nagrade. Posebna zahvala gre vsekakor Občini Laško, ki je veliko pripomogla k obnovi igrišča, Pivovarni Laško, ki je vse obiskovalce razveselila s pijačo in tekmovalce s praktičnimi nagradami, ter članom Šmo-cla, ki so poskrbeli za ozvočenje. Naj se na igrišču odigra še veliko tekem in zvrsti ij! mnogo generacij Lakovajesen Turnir generacij pa je bil le prvi od dogodkov, ki jih jeseni pripravljamo v Laku. V oktobru nameravamo organizirati dva spoznavna žura - enega v Laškem in drugega v Radečah. V začetku novembra nas čaka tečaj samoobrambe, sredi meseca se bomo podali na tradicionalni izlet po vinskih kleteh in pokušali, s kakšnim vinom nam je letos postregla vinska trta, konec novembra pa bomo organizirali še večer družabnih iger. Zadnji mesec letošnjega leta bomo pričeli z dobrodelnim koncertom v Šmoclu, drugi vikend decembra pa bo pripadal tradicionalnemu brucovanju. Nina Lenko 34 šport in rekreacija AKTIVNO POLETJE V Športnem društvu Vrh smo se odločili, da otrokom Krajevne skupnosti Vrh in njene okolice letos nekoliko popestrimo počitnice. Zato smo v sodelovanju z nogometnim klubom Pivovar Laško izvedli poletno nogometno šolo, ki je potekala dvakrat tedensko v juliju in avgustu. Šole se je udeležilo 18 dečkov in deklic, ki so se skozi zabavne vaje in igro učili osnov nogometne tehnike. Da pa otrokom niti slučajno ne bi bilo dolgčas, smo priredili še šolo namiznega tenisa, kjer se je 12 otrok, v večini deklic, v dveh mesecih naučilo samostojne igre namiznega tenisa. Naš cilj: otroke odmakniti od računalnikov in televizij, jim omogočiti aktivno preživljanje prostega časa in druženje z vrstniki v varnem okolju smo tako, s pomočjo staršev, ki so otroke vestno vozili na aktivnosti, izpolnili, hkrati pa ugotovili, koliko talentov premorejo naši kraji. Otrokom in vsem ostalim pošiljamo lep športen pozdrav. Matic Štorman MLADI TEKMOVALCI NA KONJENIŠKIH IGRAH V TEVČAH Mladi jahači eko kmetije Tauses so se udeležili Konjeniških iger v Tevčah. Na sončno soboto so se pomerili v spretnostnem jahanju na čas. Na ponici Žani so tekmovali Jakob Sadar, Zala Tauses in Nina Šipek, Saša Zepan in Alekseja Vignjevič sta jezdili kobilo Rouby, Maja Kustura pa svojega Fuksa. Prehod čez gugalnico, slalom med balami sena, prenašanje vode, premagovanje labirinta ... so le nekatere od nalog, ki so jih naši mladi tekmovalci opravili več kot odlično. V juniorski konkurenci je Jakob Sadar zasedel prvo, Zala Tauses drugo, Nina Šipek pa tretje mesto. Za odlične nastope so prejeli priznanja in pokale v trajno last. Drugi člani ekipe so si s svojimi nastopi prislužili priznanja, saj so se razvrstili od 4. do 7. mesta. Vodja in trenerka ekipe Tjaša Romih je s kobilo Rouby zasedla 4. mesto v kategoriji seniorji. Ekipa eko kmetije Tauses se zahvaljuje organizatorju, da je pravila prilagodil našim najmlajšim tekmovalcem. Po končanem tekmovanju smo si bili enotni: se vidimo naslednje leto! ODLIČNA PRVA SEZONA TEKMOVANJ V DUATLONU ZA MATEVŽA IN KAJO SLUGA Ob pripravah zgolj na »domačem dvorišču« in ne previsokih pričakovanjih ter pod okriljem Triatlon kluba Celje sta se 9-letni Matevž in 11-letna Kaja Sluga iz Rimskih Toplic letos prvič odločila preizkusiti na tekmovanjih za slovenski duatlonski pokal. Matevž je nastopil v cici pokalu (dečki letnik 2003 in mlajši), ki pomeni premagati razdaljo 500 metrov teka, dva kilometra kolesarjenja in 250 metrov teka, Kaja pa v kategoriji starejše deklice (letnik 1999 in 2000) s tekom na dva kilometra, kolesarjenjem na osem kilometrov in ponovno tekom na en kilometer. 35 šport in rekreacija Prvi duatlon 15. aprila v Ribnici je bil izjemno uspešen za Matevža, saj je v svoji kategoriji zmagal in premagal tudi lanskoletnega državnega prvaka, Kaja pa je v hudi konkurenci v svoji kategoriji osvojila odlično 7. mesto. Na drugem duatlonu sezone 26. aprila v Tišini sta dokazala svojo dobro pripravljenost, saj je Matevž ponovno zmagal, Kaja pa se je zavihtela na četrto mesto. V jesenskem delu sta ob zaključku sezone 15. septembra v Čatežu svoje dosežke le še potrdila, Matevž z drugim in Kaja s šestim mestom. V skupnem seštevku duatlonskega pokala za leto 2012 je v cici pokalu prepričljivo zmagal Matevž Sluga, Kaja Sluga pa je v kategoriji starejše deklice dosegla skupno 4. mesto. Tako dober rezultat je odlična spodbuda za nadaljnje delo in dober obet za naslednjo sezono. MATJAŽ SLUGA TRENUTNO NAJBOLJŠI NA SVETU Po uspešnem nastopu na državnem prvenstvu se je jadralni padalec Matjaž Sluga udeležil tekem za svetovni pokal v natančnem pristajanju z jadralnim padalom v Črni Gori in Albaniji. Tekmovanje v Črni Gori je zelo uspešno pričel z zmago in dvema svetovnima rekordoma (najmanjšim seštevkom kazenskih centimetrov) po peti in šesti seriji tekmovanja. V Albaniji je bil na tekmi za svetovni pokal drugi, postavil je dva svetovna rekorda, po četrti in peti seriji na odprtem državnem prvenstvu Albanije Albania Open pa si je delil prvo mesto s tekmovalcem Tzvetanom Tzolovom iz Bolgarije. Te tekme so bile odlična popotnica za nadaljnji trening in priprave na evropsko prvenstvo na Ohridu v Makedoniji od 1. do 8. julija, ki se ga je udeležilo 77 tekmovalcev iz 15 držav. Slovenske reprezentančne barve na tem tekmovanju je poleg Matjaža Sluge zastopal še en član kluba DJP Zlatorog Laško Anton Svoljšak. Svoljšak je zaradi menjave opreme tik pred prvenstvom in posledično slabše pripravljenosti osvojil 27. mesto. Sluga je po ponesrečenem prvem tekmovalnem skoku, ko se je z roko dotaknil tal ter si s tem prislužil maksimalno število kazenskih centimetrov in zadnje mesto, nadaljeval v izjemnem tekmovalnem ritmu. Z vsako serijo je napredoval in se po zadnji, 12. seriji in šestih tekmovalnih dneh na koncu povzpel na stopničke. Osvojil je posamično tretje mesto ter slovenski reprezentanci prav z zadnjim skokom v izjemno izenačenem reprezentančnem boju priboril naslov evropskega ekipnega prvaka pred Češko in Srbijo. Pred koncem sezone se je Sluga udeležil še predsvetovnega prvenstva v natančnem pristajanju z jadralnimi padali v Sarajevu. Na Bjelašnici je po treh tekmovalnih dneh moral priznati premoč le Romunu Georgeju Cotetu. S temi rezultati je Sluga prevzel prvo mesto v skupnem seštevku na CIVL World Rankings in je trenutno tudi vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala. 7. KOLESARSKI VZPON NA ŠMOHOR Ker je v soboto, 1. septembra, deževalo, je bil 7. kolesarski vzpon na Šmohor za teden dni prestavljen. Prireditev je potekala v tesni povezanosti z zaključno prireditvijo Gremo v hribe Zlatorogove transverzale ponosa in pod pokroviteljstvom Pivovarne Laško. Vzpona v lepem vremenu se je udeležilo 100 tekmovalcev v 10 kategorijah (rezultati so na ogled na www. kolesarskiklub-lasko.si). Prvona-grajeni so dobili pokale in praktične nagrade. Letos smo prvič organizirali leteči start, začetek pa je bil pred dvorano Tri lilije. Najhitrejši na 6.600 metrov dolgi progi s 530 višinskimi metri je bil Marko Plank s časom 20:07, najhitrejša ženska pa Natalija Anderluh s časom 28:12. Izvedbo vzpona so omogočili Pivovarna Laško, d. d., Občina Laško, JP Komu- nala Laško, Prostovoljno gasilsko društvo Laško, Moto klub Goldhorn in prizadevni člani Kolesarskega kluba Laško. IO KK Laško 36 šport in rekreacija 30-LETNICA TENIS KLUBA MARIJA GRADEC ZAKLJUČENA Z OBČINSKIM PRVENSTVOM Tenis klub Marija Gradec Laško je letos praznoval častitljivo 30-letnico delovanja. Na počastitvi obletnice, ki je bila 7. septembra na igriščih v Marija Gradcu, je predsednik kluba Aleš Kosi prisotnim orisal prehojeno pot kluba od leta 1982. Poudaril je cilje delovanja, ki so rasli z razvojem kluba in so danes usmerjeni v spodbujanje rekreativnega igranja tenisa, teniško opismenjevanje otrok in odraslih ter tekmovalni tenis. Klub trenutno šteje 72 članov. V njem so se razvili in dosegajo odlične rezultate tudi trije tekmovalci: Marko Sabolčki, Aleks Grešak in Marko Juričič. Klub že 13. leto nastopa v 2. slovenski ligi. Praznovanje 30. obletnice je Tenis klub Marija Gradec zaokrožil zadnji vikend v septembru z občinskim prvenstvom v tenisu za moške in ženske. Med ženskami je občinska prvakinja postala Damjana Da-miš, Tjaša Grešak je osvo- jila drugo, Nuša Konec Juričič tretje, Tanja Leljak pa četrto mesto. Med moškimi je občinski prvak Aleks Grešak, Matjaž Maček je osvojil drugo, Fredi Juričič tretje in Zdenko Leljak četrto mesto. Ob tej priložnosti se Tenis klub Marija Gradec Laško zahvaljuje vsem, ki kakorkoli pripomorejo k uspešnemu delu društva, in v svoje vrste vabi nove članice in člane. V SPOMIN VINKU LAVRINCU »Strelstvo imam tako rad, da bom to ljubezen obdržal do konca. Ko bo šla žara v grob, bo mojega dela konec,« je lani ob 60-letnici Strelskega društva Dušana Poženela povedal Vinko Lavrinc. Tudi ko je žara tisti četrtek, 16. avgusta, letos res šla v grob, se je končalo njegovo delo v materialni obliki. Res bi bilo težko najti koga, ki bi to delo rečiških strelcev lahko nadaljeval tako, kot ga je opravljal on. Strelstvu je bil zvest vse življenje, že od malih nog, s strelskim športom se je srečal pri strelskem krožku v rečiški osnovni šoli, pa v vojski, zadnja leta svoje aktivne dobe kot »šusmajster« tudi v laškem rudniku. Do dela, ki mu je bilo pisano na kožo, kot je rad poudaril, mu je pomagalo ravno strelstvo. Večkrat sva klepetala pred kamero, a nikoli mi ni prišlo na misel, da bi mu postavila vprašanje, od kod ta njegova neizmerna ljubezen do strelstva in pištole. Če gre za veliko ljubezen, ki ti pomeni toliko kot dihanje, je takšno vprašanje res nesmiselno. Tako pač je, lepega dne človek spozna, da brez nečesa ne moreš - Vinko je bil odličen le-sostrugar, a strelstvo mu je pomenilo še veliko več. Zadnja leta sam sicer ni več tekmoval, še lani je povedal, da ima povsem mirno roko, a oči niso več tako ostre, kot so bile, in tudi očala niso bila kos njegovim visokim kriterijem. Sploh pa - drugega dela pri društvu je bilo toliko, da je za pištolo in tarčo časa preprosto zmanjkalo in je to prepuščal drugim. Bil je zelo temeljit do sebe in drugih - če nekaj delaš, delaj najboljše, kar se da, ga je bilo razumeti. In zato je bil dober vodja, prvi mož strelskega društva je bil polna tri desetletja. Ni bil človek trde roke, a kar je povedal, je imelo težo in nikomur ni prišlo na misel, da bi mu ugovarjal. Strelski družini je bilo v njegovem življenju podrejeno vse, vsa njegova družina je živela za strelstvo, kar so dokazovali tudi odlični rezultati: njegovi, Helenini, Zorini ... In imel je še eno odliko, ki je nima vsak: znal je prositi in to narediti dostojanstveno. Ko je šlo za iskanje mecenov društva, mu ni bilo težko upogniti hrbta in poprositi vsakega, za katerega je sodil, da bi hotel in zmogel pomagati. To je naredil dostojanstveno, da bi društvo, ki slovi po vrsti imenitnih strelcev in še daljšem seznamu najboljših rezultatov, lahko nadaljevalo svojo pot. Tudi v zdajšnjih težkih časih, ki so gluhi za sanje, postati in ostati najboljši in to izključno s prostovoljnim delom, ne da bi komurkoli prišlo na misel, da bi vprašal za en sam samcat evro. Vinkova misel, da »kjer je denar, se ljudje hitro skregajo, kjer ga ni, pa so složni,« tudi najboljše v vrstah rečiških strelcev spremlja tako kot njegov napotek, da morajo biti roka, oko in glava kolikor se da v sredini, sredini tarče, vsaj tisti delček sekunde, ko roka pritisne na petelina. Tak je bil Vinko tudi v življenju, ravno pravi delček sekunde te je znal opaziti in ti dati spodbudno besedo, ravno takrat, ko si se naprezal narediti kaj dobrega in plemenitega - za druge. Boža Herek 37 GASILSKI TABOR NA SMOHORJU V sodelovanju z Gasilsko zvezo Laško in prostovoljnimi gasilskimi društvi Občine Laško smo letos od 23. do 27. junija organizirali prvi gasilsko-športni tabor na Šmohorju. Udeležilo se ga je več kot 80 otrok, starih od šest do šestnajst let, spremljali pa so jih mentorji prostovoljnih gasilskih društev. Taborjenje je potekalo v dveh skupinah. Mlajši pionirji, stari od šest do enajst let, so taborili od 23. do 25. junija, starejši pionirji, stari od 12 do 16 let, pa od 25. do 27. junija. Glede na odziv udeležencev je bila organizacija dobra, našle pa so se tudi kakšne malenkosti, ki jih bomo odpravili do prihodnjega tabora. Na taboru niti za trenutek ni bilo dolgočasno, saj so bile organizirani gasilsko-športne discipline in pohodi. Prosti čas je bil namenjen počiva-nju in druženju otrok iz različnih društev. Jutra smo pričenjali s telovadbo, nadaljevali z zajtrkom, potem pa z gasilskimi tekmami. Izvajala so se tudi predavanja o gasilstvu in spoznavanju orodja, ki ga gasilci potrebujemo pri svojem delu, sledila so tekmovanja med skupinami v znanju o gasilstvu. Po kosilu so si udeleženci privoščili popoldanski počitek, nato pa se odpravili na krajše pohode po bližnji okolici. Odpravili smo se tudi do vzletišča za padalce in stolpa na Maliču ter po gozdovih, kjer smo spoznavali rastlinje, živali, gobe in še kaj. Najmlajšim tabornikom smo popestrili taborjenje z obiskom lovske koče in strelišča, kjer je potekalo tudi tekmovanje. Lovski starešina je tabornikom z zanimivo razlago približal znanje o lovu, divjadi in njihovih tekmovanjih. Temu je sledil tudi ogled častitljivo starih in velikih lip pri cerkvi sv. Mohorja. Čas do večerje je bil namenjen raznim športnim in družabnim igram, večinoma so bile to igre z žogo. Po večerji so bili na vrsti veselo druženje ob tabornem ognju, peka krompirja in zabava do spanja. Tabor je vsem udeležencem prinesel veliko zadovoljstva, navdušenja, lepih izkušenj in nepozabnih doživetij. Zaželeli so si, da se prihodnje leto spet srečamo na drugem taboru in da se po možnosti družimo še kakšen dan dlje. Predsednik dela z mladino pri GZ Laško Jože Šrgan OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE V REČICI V Rečici je bilo v nedeljo, 30. septembra, Občinsko gasilsko tekmovanje Gasilske zveze Laško. Tekmovale so vse ekipe od cicibanov do najstarejših veteranov iz osmih društev GZ Laško. Vsak je tekmoval v svoji kategoriji in doseženi so bili odlični rezultati, najboljši pa so se uvrstili na regijsko tekmovanje. Organizatorja, GZ Laško in PGD Rečica, sta poskrbela za dobro organizacijo in tekmo- vanje je čez ves dan potekalo nemoteno. Zaključeno je bilo v večernih urah, ko smo se odpravili domov, nekateri veseli, drugi razočarani, ampak glavno je sode- lovati. Nenazadnje bo tekmovanje spet naslednje leto. Z gasilskim pozdravom na pomoč! Beno Kolander OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE V REČICI IN CICIGASILCI PGD Rečica je vnovič pokazalo, da zna zelo dobro organizirati občinsko tekmovanje. Domačim je tudi tokrat uspelo doseči odlične rezultate. Največja posebnost našega društva pa so najmlajši - cicigasilci. Čeprav so najmanjši, vedno znova pokažejo srčnost, ko gre zares. Vajo in štafeto so opravili tako dobro, da si zaslužijo vse čestitke. Za tak rezultat je seveda potrebne veliko volje in motiviranosti in te imajo tako ciciji kot njihovi mentorici Darja in Mojca na pretek. Njima se lahko zahvalimo, da najmlajša sekcija deluje že drugo leto. Lani je bila njihova starost od dve do pet let, letos pa so to že »stari« mački. Povedati je treba, da v društvu večkrat na leto organizirajo razna srečanja za mlade člane (na katera smo vabljeni tudi star- ši), ki so nam v veliko veselje, otrokom pa dajejo še večji občutek povezanosti in prijateljstva. Sabina Šmauc 38 drustva/oglas fiKTIVNOSTI PGD ZIDANI MOST V MINULIH TREH MESECIH PGD Zidani Most je bil v poletnih mesecih zadovoljivo aktiven. Zaradi vročega vremena smo bili vseskozi v pripravljenosti, a k sreči v naših krajih razen nekaj manjših požarov in lažnih obvestil večjih težav ni bilo. Smo pa spremljali kolege po državi in zunaj nje, kako so se borili s katastrofalnimi požari. Že takoj na začetku poletnih počitnic je GZ Laško organizirala mladinski tabor na Šmohorju, kjer so bili otroci razdeljeni v dve skupini: od 9. do 12. leta in od 12. do 16. leta. Vsaka skupina je na Šmohorju preživela po tri dni. Doživeli so nepozabne trenutke, saj jih je večina, vsaj tistih v mlajši skupini, prvič spala v šotoru, jedla zunaj, kurila taborni ogenj, jedla pečen krompir iz žerjavice, raziskovala okolico in mirno stala pri dviganju zastave. Upamo, da smo jim vsaj malo pokazali, kaj pomeni skupinsko delo. Bili smo prisotni na kar nekaj obletnicah sosednjih društev, tako na slavnostnih sejah kot na prevzemanju raznih vozil, orodij in nenazadnje priznanj. Udeležili smo se tudi kmečkih iger v Turju, kjer smo, zanimivo, fantje z asfalta premagali vse sodelujoče in osvojili prehodni pokal. Skupaj s sosednjimi društvi: PGD Hrastnik mesto, PIGD Steklarna Hrastnik, PGD Rimske Toplice, PGD Laško in organizatorjem PGD Turje smo iz- vedli skupno vajo na Kopitniku, kjer naj bi gorela planinska koča. Vaja je izvrstno uspela, zanjo pa so se nam še posebej zahvalili župan Občine Hrastnik, predsednik PGD Rimske Toplice in podžupan Občine Laško. Vajo so si ogledali tudi poveljnik GZ Laško in kar nekaj planincev, domačinov in drugih. V sklopu krajevnega praznika KS Zidani Most smo organizirali dan odprtih vrat z prikazom. Sodelovali so policisti iz Laškega in Celja z motorjem in policijskim psom, Slovenska vojska in gasilci iz Laškega. Beno Kolander PGD mSKO Mesec požarne varnosti Laški gasilci vas v soboto, 20. oktobra, od 9. ure dalje vabimo na dan odprtih vrat, ki bo sestavljen iz dveh delov V prvem delu, ki bo potekal v središču Laškega, bomo v sodelovanju z GD Ljubljana - mesto izvedli dve prikazni vaji, drugi del pa bo pred gasilskim domom v Debru, kjer bomo odprli servis gasiinikov. Lahko si boste tudi ogledali naše prostore, vozila in tehniko. Prvi del (Laško): 9.00 Požar v hotelu Savinja 11.00 Prometna nesreča na mostu čez reko Savinjo Drugi del (gasilski dom Debro): 12.30-17.00 Otvoritev servisa gasiinikov, pregledi gasiinikov za občane, ogled doma, vozil in tehnike Na dan odprtih vrat vam ob nakupu gasilnika nudimo 20 % popust, pregled gasiinikov pa vam opravimo po sistemu 1 + 1 GRATIS. VABLJENI! 39 napovednik dogodkov OKTOBER Torek, 16. oktober • Hiša generacij: Delavnici Rožice iz perlic in Igra z barvami na svili (od 9.00 do 11.00) • Hiša generacij: Aktivno in zdravo staranje brez škodljivih odvisnosti (ob 16.00) Sreda, 17. oktober • Hiša generacij: Delavnica Pickpoint voščilnice (od 9.00 do 11.00) • Kulturni center Laško (Mavrica polk in valčkov): Ansambla Vihar in Pogum ter Kloba-sekov Pepi (ob 19.30) Četrtek, 18. oktober • Hiša generacij: Klepet v dobri družbi (16.00) • Knjižnica Laško: Predavanje Keiko Vahčič Miyazaki s praktično predstavitvijo Japonska čajanka (ob 19.00) Sobota, 20. oktober • Hiša generacij: Petje ob druženju (ob 18.00) Nedelja, 21. oktober • Župnijska cerkev kartuzije Jurklošter: Slavnostna maša v spomin na gospo Celjsko Veroniko Deseniško (Mašo bo vodil pater dr. Karel Gržan. Zavod Odon bo podelil Vero-nikino vrtnico zahvale.) (ob 10.30) • Kulturni center Laško: Boter zmeda ali Mi-cika premisli si, veseloigra v treh dejanjih s kmečko tematiko (ob 17.00) Torek, 23. oktober • Hiša generacij: Delavnica Voščilnice (od 9.00 do 11.00) • Kulturni center Laško: Koncert It's time for jazz, Andrej Toplišek (ob 19.30) Sreda, 24. oktober • Hiša generacij: Barvanje mandal (od 9.00 do 11.00) Četrtek, 25. oktober • Kulturni center Laško: Alenka Rebula - V zagovor branju in knjigi, prireditev ob dnevu reformacije, osrednji dogodek bralne značke za odrasle (ob 19.00) Petek, 26. oktober • Rimske Toplice: Dan spomina na padle borce NOB in ustreljene talce: komemoracije -ob spomeniku na pokopališču v Lazišah (ob 11.00), na pokopališču v Šmarjeti (ob 12.00) in pri spomeniku Ilije Badovinca na Gračni-ci (ob 13.00) Torek, 30. oktober • Hiša generacij: Delavnica Čarovnica za srečo (od 9.00 do 11.00) NOVEMBER_ Petek, 2. november • Trubarjevo nabrežje: 30. Laški sejem (od 8.00 do 16.00) • Rimske Toplice: Rekreativni pohod Društva upokojencev Rimske Toplice Nedelja, 4. november • Hotel Hum Laško: Tradicionalno druže- nje vseh krajanov KS Laško z 80 in več leti (Krajevna organizacija RK Laško, KS Laško, Društvo upokojencev Laško) (ob 10.30) • Vrh nad Laškim, pri cerkvi: 12. blagoslov konj (Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim) (ob 11.00) Ponedeljek, 5. november • Kulturni center Laško: 80 let kulturnega utripa na Vrhu nad Laškim (ob 18.00) Sreda, 7. november • Kulturni center Laško: Proslava ob občinskem prazniku (ob 18.00) Četrtek, 8. november • Aškerčev dom na Senožetah: Območno srečanje ljubiteljskih literarnih ustvarjalcev (JSKD OI Laško, KD Anton Aškerc Rimske Toplice) (17.00) • Thermana, Zlata dvorana Zdravilišča Laško: Laško praznik svoj slavi (MePZ Jesen DU Laško in male vokalne skupine) (ob 20.00) Petek, 9. november • Dvorana večnamenskega doma Rimske Toplice: Slikovna razstava (do torka, 13. novembra) • Knjižnica Laško: 16. Martinovo v Laškem - dr. Boris Kuhar: Štajerske martinove praznične jedi (ob 18.00) • Prostori Društva Šmocl: Rock koncert Earth Shock (ob 21.00) Sobota, 10. november • Pred TIC-em Laško: 14. tradicionalni pohod po nekdanjih trških mejah Laškega (ob 8.00) • Kulturni center Laško: V gospodarjevi kleti - večer s pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž iz laške okolice in prikaz Ko je mošt vino postal (ob 19.00) Nedelja, 11. november • Aškerčev trg: Martinov sejem, praznična sveta maša in Martinova nedelja ob farnem prazniku z godbeniki, pevci in godci (od 8.00 do 13.00) Ponedeljek, 13. november • Kulturni center Laško (ABC abonmajček): Skuliri se (dopoldan) Petek, 16. november • Aqua Roma Rimske Toplice: Strokovno predavanje na tematiko turizma (ob 18.00) Sobota, 17. november • Kulturni center Laško: Dobrodelni koncert Podari upanje (19.00) Ponedeljek, 19. november • Kulturni center Laško (ABC abonmajček): Čirule, čarule, puf (dopoldan) Sreda, 21. november • Kulturni center Laško (Mavrica polk in valčkov): Ansambla Pajdaši in Nemir ter Kloba-sekov Pepi (ob 19.30) Četrtek, 22. november • Knjižnica Laško: Praznovanje dneva slovenskih splošnih knjižnic (ob 19.00) Četrtek, 29. november • Knjižnica Laško: Potopisno predavanje Štefana Reharja Slovenska planinska transver-zala (ob 19.00) Petek, 30. november • Večnamenski dom Rimske Toplice: Strokovno predavanje dr. Karla Gržana Za radost bivanja (ob 18.00) DECEMBER_ Sobota, 1. december • Tržnica Laško: Miklavžev sejem (od 9.00 do 12.00) Ponedeljek, 3. december • Kulturni center Laško: Prireditev ob dnevu odprtih vrat kulturnih ustanov (ob 18.00) Torek, 4. december • Sedraž: 15. rudarske šege ob sv. Barbari • Knjižnica Laško: Recital Prešernovih pesmi in pogovor o bralni znački (ob 19.00) Sreda, 5. december • Rimske Toplice, v parku »pri Purgu«: Mi-klavževanje (ob 17. 00) Četrtek, 6. december • Kulturni center Laško (ABC abonmajček): Medvedje sanje (dopoldan) Petek, 7. december • Trubarjevo nabrežje: 31. Laški sejem (od 8.00 do 16.00) • Rimske Toplice: Rekreativni pohod Društva upokojencev Rimske Toplice • Dvorana večnamenskega doma Rimske Toplice: Koncert MoPZ in ZPZ Rimljanke (ob 18.00) Torek, 11. december • Knjižnica Laško: Strokovno predavanje Draga Jerebica Odnosi v družini (ob 19.00) Četrtek, 13. december • Kulturni center Laško (Abonma Laško): Matjaž Robavs ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika (ob 19.30) Petek, 14. december • Knjižnica Rimske Toplice: Recital Prešernovih pesmi in pogovor o bralni znački (ob 18.00) Nedelja, 16. december • Dvorana gasilskega doma Vrh nad Laškim: Potopisno predavanje Jasmine Štorman o Kubi (ob 15.00) Hiša generacij: • Klekljanje: vsak torek in sredo med 7.00 in 9.00 • Nordijska hoja: vsak torek ob 15.00 • Telovadba: vsak četrtek ob 18.00 in 19.15 • Skupina Zvončki (skupina za druženje): vsako sredo med 15.30 in 17.00 • Skupina za zdrav način življenja: vsako sredo med 17.00 in 19.00 40 hti MDCCCXLVII RIMSKE TERME REFLEKSNA MASAŽA STOPAL Uravnovesite svoje telo, izboljšajte svoje počutje in okrepite imunski sistem z refleksno masažo stopal. Masaža deluje na imunski sistem sproščujoče in stimulativno ter omogoča boljše telesno in duševno počutje. Čas izvajanja: 30 min // Cena: 35~€ PROMOCIJSKA CENA: 25 € (do 15. 12. 2012) VINSKA KOPEL S KOZARCEM VINA IN ŠIRNO PLOŠČO Z GROZDJEM Že stari Rimljani so vedeli, da se v grozdju in vinu skriva ključ do večne mladosti. Prepustite se hedonističnemu uživanju ob kozarcu vina, prijetni aromi grozdja ter zdravilnemu učinku termalne vode. To doživetje je vredno deliti. Čas izvajanja: 60 min // Cena: 55 € (2 osebi) PROMOCIJSKA CENA: 45 € (2 osebi) (do is. 12.2012) VINSKI PILING TELESA Z vinskim pilingom bo vaša koža mehka in pripravljena za nadaljnjo nego. Odstranjena bo nečistoča in odmrle celice. Pilingje še posebej je priporočljiv v zimskih mesecih, ko je naše telo izpostavljeno različnim dejavnikom okolja, kot so mraz, ogrevanje, sončni žarki in ostali zunanji faktorji. Čas izvajanja: 15 min // Cena: 15 € MASAŽA Z NARAVNIM GROZDNIM OLJEM IN JESENSKI POSLADEK Pravljična jesen nas vabi, da izkoristimo zdravilne učinke grozdja, ki s svojim močnim antioksidativnim učinkom kožo regenerira, jo pomlajuje ter ščiti pred staranjem. Po masaži, ki vas bo sprostila in napolnila z novo energijo, vam bomo v kavarni princese Viktorije ponudili še posebno jesensko sladico. Čas izvajanja: 45 min // Cena:~56-€-PROMOCIJSKA CENA: 40 € (do 15. 12. 2012) A LA CARTE RESTAVRACIJA SOFIJA PONUJA V soboto 27.10.2012 ob 20. uri Spoznajte čudovit svet delikatnega francoskega aperitiva Pineau Reynac in vrhunskih sladic z Rokom Martinčičem. Cena je 20 €. V petek 9.11.2012 ob 19. uri Martinovanje: Kulinaričen in glasbeni večer ob izbranem Martinovem meniju ter mladimi vini letnika 2012 z vinskim vitezom in publicistom Dragom Medvedom. Cena 4 hodnega menija je 29 € in vključuje aperitiv. V ponedeljek, 31.12.2012 Silvestrovanje v Rimskih termah z živo glasbo. Cena je 79 €/osebo. Informacije in rezervacije: 03 574 20 00 / marketing@rimske-termejsi I Rimske terme d.0.0., Toplice 10,3272 Rimske Toplice I www.rimske-terme.si Vodena vadba v Thermani Laško Pridružite se nam in razgibaj svoje telo. Urnik vadb v Wellness Spa Centru Vadba za mamice in doienčke Vadba za nosečnice Vadba za aktivne seniorie Vadba za naimlaiše Í2-6 let Oblikovanje telesa ZumbaTomic Í4-12 let TNZ itelo. noae. zadniica Zumba Informacije in obvezne predhodne prijave na: 03 423 20 40 ali wellness-spa@thermana.si on. in sre. ob 11.00 on. ob 17.00 on. ob 18.00 tor. in čet. ob 17.00 tor. in čet. ob 19.00 sre. ob 17.00 on. in sre. ob 19.00 on. in sre. ob 20.00. Det. ob 19.30 II THERMANALaško Informacije: www.thermana.si | info@thermana.si | 03 423 20 00 | 080 81 19 Večerno kopanje po 19.00 na bazenih Termalnega Centra samo 3f99 €! Velja za člane Thermana duba. Včlanitev v Thermana dub za Modro in Vodomček kartico je brezplačna. Včlanite se lahko na vseh recepcijah Thermane Laško. Martinovanje 2012 s skupino ČUKI! Ne izpustite priložnosti biti v družbi žlahtne kapljice, dobrih jedi in odlične zabave s skupino Čuki. Pridruži se nam v času Thermaninega martinovanja v petek, 9.11.2012, ob 19.00 uri v hotelu Wellness Park Laško. Pšenično Laško Okus po dobrih časih Pšenično pivo so poznali že davno, saj so ga varili že pred 16. stoletjem. Tudi Pivovarna Laško je pšenično pivo polnila že pred več kot dvema desetletjema, vendar v tistem času trg specialnih piv še ni bil tako razvit kot danes. Prav zato v naslednjih tednih na police trgovin in v gostinske lokale spet prihaja Pšenično Laško, ki prinaša okus podobrih časih, za katerega smo prepričani, da bo razigral brbončice in pogosto ob dobri hrani stekel po grlih gurmanov in zahtevnejših pivcev. Motnost in kvasna usedlina ter drugačna senzorična nota od običajnih piv sta lastnosti, ki ga posebej zaznamujeta. Pšenično Laško je tudi manj hmeljeno kot ostali tip pvs in vsebuje višji odstotek ogljikovega dioksida. Okurm°lejše grenčice s poudarjeno zeliščno - sadno noto je primeren za tiste, ki imajo radi manj grenka piva in osveženega napitka ne pijejo zgolj zaradi žeje. Njegova drugačnostpa se ob zgodbi ki jo pripoveduje našim čutilom, kaže luč0 o posebnem načinu postrežbe. Nefiltrirano, pasterizirano pšenično pivo z naravno usedlino neaktivnega kvasa vam bo kot edino stovensko pšenično pivo po dolgih letih gotovo spet zbudilo skomine po dobrih časih. Želimo, da vam ta nenavadna kombinacija sadnih in prijetno grenkih hmeljnih not prinese veliko užitkov. Nalijte ga previdno in tik preden ga do konca izlijete v kozarec, steklenico zavrtite in nežno premešajte. Le tako bo v vašem kozarcu vsa vsebina tega zanimivega piva. ' bier MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU! Nova pivska izkušnja. Z največjim zadovoljstvom vam predstavljamo za slovenski trg netipično pšenično pivo. Želimo, da vam ta nenavadna kombinacija sadnih in prijetno grenkih hmeljnih not prinese veliko užitkov. im « . % MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!