CELJE,
2. IV. 1964
POSEBNA   IZDAJA  ZA  CELJSKO   OBCINO
PREDLOG STATUTA OBČINE CELJE
Uspehi, doseženi na gospodarskem in dr-ož-
benem področju v celjski občini in na tem
zasnovani razvoj socialističnih družbenih
odnosov, temelječ na pridobitvah ljudske re-
volucije, predvsem pa razvoj neposrednega
družbenega in delavskega samoupravljanja,
— interes, da se zagotovi nadaljnji napre-
dek na vseh področjih, zlasti v uveljavlja-
nju občana kot čim neposrednejšega čini-
telja samqupravnega mehanizma v občini;
— namen, da se v okviru občine kot te-
meljne družbeno-ekonomske enote naše ure-
ditve, vskladijo interesi delovnih in drugih
organizacij ter občanov — interesi proizva-
jalcev in potrošnikov, ter
— želja, da se zagotovi na območju ob-
čine enotnost delovanja vseh delovnih ljudi
in organizacij, da postane občina resnična
skupnost občanov in združenje svobodnih
proizvajalcev, s tem doseže hitrejši družbeni
in gospodarski napredek, večja stabilnost v
perspeiktivnem razvoju ter večja zakonitost
in pravna varnost občanov;
— namen, da se določijo obveznosti ob-
čine glede zadovoljevanja skupnih potreb
občanov, predpiše organizacija in delo
Skupščine občine Celje in njenih organov;
— želja, da se uredijo razmerja do delov-
nih in drugih organizacij, do drugih občin
in do okraja Celje in z vsem tem učrvstijo
pogoji za napredek občine in občanov na
socialistični družbeni osnovi, so vzpodbudili
Skupščino občine Celje, da na osnovi 98.
člena ustave Socialistične federativne re-
publike Jugoslavije in 94. člena ustave So-
cialistične republike Slovenije, ob sodelo-
vanju Občinskega odbora SZDL Celje
sprejme
na seji občinskega zbora in zbora delovnih
skupnosti
STATUT
OBČINE CELJE
UVOD
Statut predvsem konkretizira družbena na-
čela, na katerih temelji jugoslovanska so-
cialistična sikupnost. Konkretizacija teh
splošnih načel je privedla do nekaterih spe-
cifičnih rešitev, ki opredeljujejo občino
Celje, kakor tudi njen nadaljnji razvoj.
Celje:
Pogled
na »Otok«
Dobili ste v roke predl^og statuta občine
Celje, ki je plod vsestranskih razprav v or-
ganizacijah, društvih, svetih občinske skup-
ščine, krajevnih skupnostih, osnovnih orga-
nizacijah ZK, kakor tudi v organih občin-
skih družbeno-političnih organizacij.
Obsežne razprave, v katerih so mnogi med
vami že sodelovali, so dale vrsto pobud in
novih rešitev v statutu; takega vam sedaj
znova posredujemo.
Predlog statuta, ki je sestavljen na osnovi
dveh osnutkov (oktober 1962 in december
1963) in 143 pripomb in predlogov podanih
v času od 7. decembra 1963 do 26. marca
1964, omogoča slehernemu občanu, da —
primerjajoč ga z osnutkom — ugotovi, kako
koristna so bila vsa njegova prizadevanja
pri sestavljanju besedila statuta, ker je sta-
tut resnično ustvarjal občan.
Ko bomo te dni še razpravljali o njemu,
na zborih volivcev, bomo prav gotovo dali
še koristnih pripomb in predlogov, da bo
naš statut resnično odraz volje in dejavno-^
sti za razvoj socialističnih odnosov v naši
občini.
Občinskega odbora SZDL
Marjan Ravnikar 1. r.
Predsednik
Predsednik
občinske skupščine
Marjan Učakar 1. r.
V TEM PREDLOGU SO UPOŠTEVANE
VSE PRIPOMBE, MNENJA IN PRED-
LOGI, KI SO JIH OBČANI IN ORG A-
NIZACIJE TER DRUŠTVA SPROZlU
DO 26. MARCA 1964.
Btran 2
Osnutek statuta občine Cedje
2. aprila 1964
Ena bistvenih značilnosti novega ustavne-
ga sistema in potemtakem tudi tega statuta
je, določiti in vskladiti odnose med samo-
upra\ nimi organi i\n organizacijami v občini,
izhajajoč iz načela, da občina ni omejena le
na funkcijo oblasti, temveč le-to vedno bolj
izgublja. Občina vse bolj pridobiva Vlogo
koordinatorja sil vseh samoupravnih orga-
nov \ občini, postaja koordinator vseh akcij
in naporov vseh svobodnih proizvajalcev .
upravljalcev, občanov in organizacij na
področju ekonomsko-družbenega življenja v
okviru naše družbeno-politične skupnosti.
Zato se pod pojmom občina ne opredeljujejo
le pravice in dolžnosti skupščine občine in
njenih organov, marveč vseh samoupravnih
organov in organizacij ter slehernega ob-
čana.
Samostojni statuti delovnih in drugih or-
ganizacij ter krajevnih skupnosti bodo mo-
rali še določneje izraziti pomen, obseg in
lazvoj posameznih organizacij in služb, ka-
kor tudi načela njihove samostojnosti in sa-
moupravnosti ob istočasni medsebojni od-
visnosti in pogojenosti znotraj komune.
Konkretna določila o družbeno-ekonom-
skih odnosih v tem statutu so izraz današnje
stopnje razvitosti delovnih sredstev, delova-
nja zavestnih socialističnih sil in stopnje
strokovne ter delovne usiposobljenosti obča-
nov. Zato označujejo samo etapo v našem
družbenem ekonomskem razvoju in se bodo
spreminjala skladno z rastjo in materialno
krepitvijo ožje in širše družbene skupnosti.
Hkrati pa vsa ta določila odpirajo občanu
na vseh področjih možnosti, da se aktivno
vključi v delo za nadaljnji napredek. Obča-
daje tudi vse pravice in dolžnosti, da
Çodeluje pri razvijanju, usmerjanju in vskla-
'jevanju gosipodarstva ter družbenega raz-
yoja, pri iapopolnjevanju delitve dohodka,
pri odločanju o namenski delitvi sredstev,
ki se ustvarjajo v občini in da odloča o dru-
gih vprašanjih družbenega življenja. Gospo-
darski in družbeni razvoj in s tem v zvezi
zadovoljevanje skupnih in osebnih potreb
občanov sta v prvi vrsti odvisna od dejav-
nosti slehernega občana. Napredek občine
je torej odvisen od pravilnega in odgovor-
nega opravljanja samoupravnih pravic in
"dolžnosti, katerih nosilci so izključno ob-
čani.
Pri nadaljnjem razvijanju produkcijskih
sil bo potrebno z ozirom na sedanjo eko-
nomsko strukturo občine paziti zlasti na raz-
voj industrije, ker le-ta že doslej ustvarja
pretežni del celokupnega družbenega proiz-
voda. Pri programiranju razvoja industrije
bo potrebno aktivno delati, da se zagotovijo
vsi pogoji za nadaljnji razvoj osnovne in-
dustrije: kovinske, železarske, tekstilne, ke-
mične, lesne in druge, na osnovi najnovej-
ših znanstveno-tehničnih dognanj; hkrati pk
bo treba posvečati ustrezno skrb v^ej ostali
spremljajoči industriji, ki ima pogoje za raz-
voj tako zaradi obstoječega strokovnega
kadra, kakor tudi zaradi potreb tržišča, do-
stopnosti surovin itd. Uvajati je treba tudi
'drugo industrijo, ki ima prirodne in druge
pogoje za nastanitev v občini. Pospeševati
je treba sodobno kmetijstvo in gozdarstvo
zaradi oskrbe občanov in drugih predelov s
kmetijskimi in gozdarskimi proizvodi. Zlasti
je treba pospeševati razvoj trgovske, obrt-
niške in uslužnostne dejavnosti. Угрогеаџо
S tem je treba pospeševati turizem, zlasti
zdraviliški turizem v Dobrini in na območju
Svetine in Frankolovega ter ustvarjati po-
goje za njegov napredek. Za dosego tega
cilja je nujno potrebno izdelati urbanistične
fiačrte za območje vse občine in prizade-
vati modernizacijo prometnih j^&i, zlasti
Hvtomobilskiih cest.
Občinska skupnost bo zagotavljala svojo
pomoč delovnim organizacijam pri,progra-
miranju razvoja in v razvoju samem, ob
jupoštevanju samoupravnosti vsake delovnaj
skupnosti. Zato bo odnos med občino in de-
lovno organizacijo vzajemen, temelječ na
skupnih interesih proizvajalcev in potrošni-
kov, pri čemer bo občina usmerjala razvoj
proizvajalnih sredstev s kreditno politiko in
strokovno pomočjo; delovne organizacije pa
bodo morale zagotavljati vse pogoje za opti-
malno izkoriščanje proizvodnih kapacitet in
doseganje čim boljših rezultatov družbenega
dela.
Proces gospodarskega razvoja bo nujno
privedel do novih rešitev glede odnosov
med občino in posameznimi delovnimi orga-
nizacijami, ki v tem statutu niso predvideni.
Te rešitve bo v interesu hitrega nadaljnjega
razvoja gospodarstva — in s tem vseh druž-
benih dejavnosti — treba upoštevati in z
njimi popolnjevati statutarno, kakor tudi ce-
lotno ustavno materijo.
Spričo ugodnih naravnih pogojev bo po-
trebno še bolj razviti turizem, in sicer pre-
hodni in stacionirani. Zaradi naraščajočih
potreb prebivalstva, industrije in turizma,
se bodo morale mnogo hitreje kot doslej
razvijati ludi storitvene dejavnosti. Posebno
bo treba paziti na razvoj družbenega sek-
torja, vendar ob predpostavki, da je tudi
vsaka osebna iniciativa oziroma konkretna
dejavnost, če je po vsebini in obsegu v
skladu z našim družbenim sistemom, korist-
na in zaželjena in ji bo občinska skupnost
zagotovila pogoje za obstoj in v okviru
možnosti tudi pogoje za nadaljnji razvoj
zlasti na področju turizma, gostinstva, obrti,
kmetijstva in drugih dejavnosti.
Napredna družbena kmetijska proizvodnja
mora dobiti ustrezno mesto v gospodarstvu
občine in v prizadevanjih za uveljavljanje
socialističnih družbenih odnosov na vasi in
pri odpravljanju razlik med mestom in vasjo,
skladno z razvojnimi možnostmi v okviru
celotne jugoslovanske skupnosti. V okviru
tega načela je dolžnost občine, da s posebno
pozornostjo prouči dosedanjo davčno poli-
tiko v kmetijski proizvodnji in da pristopi
izvajanju take politike, ki bo vzpodbudila
vsakega individualnega proizvajalca k čim
večji proizvodnji.
Za hitrejši napredek vseh panog gospo-
darstva bo potrebno še intenzivneje razviti
znanstveno raziskovalno ^ delo oziroma
ustrezne institute pri delovnih in drugih or-
ganizacijah. S temi institucijami bo potrebno
zlasti zagotoviti nenehno rast storilnosti v
delovnih organizacijah z uvajanjem novih
tehnološikih postopkov, kakor tudi standard-
no kvaliteto proizvodov. Okrepiti bo po-
trebno tudi strokovno šolstvo, predvsem
višje in visoko.
Za uresničitev pogojev za hitrejši napre-
dek na gospodarskem področju so potrebni
visoko strokovni in razgledani kadri irf jim
bo zategadelj treba posvetiti stalno pozor-
nost. Preko ustreznih institucij bo potrebno
postaviti in utrditi sistem šolanja kadrov iz
prakse, tako da se zagotovi kontinuirana
rast strokovnih kadrov, skladno z razvojem
znanosti in tehnike. Vsi elaborati za na-
daljinji razvoj produkcijskih sil morajo nujno
vsebovati tudi plan usposabljanja strokov-
nih kadrov. TÒ pa je povezano z razvojem
kadrovskih služb v delovnih in drugih orga-
nizacijah ter v občini.
K hitrejšemu gospodarskemu napredku
lahko bistveno pripomore smotrno združe-
vanje sil in sredstev. Zato bo občinska skup-
nost podpirala vsa integracijska gibanja, ki
imajo namen s smotrno delitvijo dela, pro-
izvodnim sodelovanjem in specializacijo
omogočiti enakopravno vključitev v med-
narodno delitev dela, odločno pa bo zavra-
čala vsaike nepremišljene integracijske po-
stopke, ki utegnejo prej poslabšati kot
izboljšati gospodarski napredek v obcini. Pri
tem je treba gledati predvsem na vsebinsko
plat problema, na to, da nova kvantiteta de-
jansko pomeni tudi novo kvaliteto s tem, da
so v vsakem primeru zagotovljene samo-
upravne pravice sleherne delovne enote,
Vključno s pravico odločanja o delitvi re-
zultatov njihovega dela.
Eden izmed odločujočih činiteljev za hitrej-
šo rast proizvodnje je rešitev problema naj-
nižjih osebnih dohodkov proizvajalcev. Ven-
dar pa na ta problem ne smemo gledati le s
socialnega aspekta,- to je predvsem, ekonora-
sko^družbeni problem. V reševanju tega pro-
blema moramo zato zastaviti vse sile na raz-
vijanje sistema delitve dohodka. Sistem de-
litve dohodka gre razvijati v to smer, da v
njem proizvajalec vidi materialno vzpodbu-
do za doseganje boljših delovnih rezultatov,
za dejansko delitev po delu. Osnove in me-
rila za delitev dohodka je treba postaviti
tako, da bo proizvajalcu zagotovljeno, da se
z večjo prizadevnostjo pri delu temu ustrez-
no zvišuje tudi osebni dohodek, hkrati pa
zagotavlja pogoje za nadaljnji obstoj in rast
delovne organizacije v kateri dela. Ta na-
čela pa je potrebno še zlasti intenzivneje
uresničevati v družbenih službah, ki jih naj
družbena skupnost financira odvisno od
uresničitve zastavljenega programa dela iia
prizadevnosti delovne skupnosti.
V sikrbi za opravljanje svojih temeljnih
nalog na področju družbenih služb, bo ob-
čina razvijala in utrjevala samoupravnost v
organizacijah teh služb in krepila njihov na-
daljnji razvoj v okviru materialnih možno.sti
občine. Pri vsklajevanju njihovega dela je
za utrjevanje samoupravnosti organov druž-
benih služb in za njihovo smotrno delovanje
izredno pomemibno dogovarjanje z občinsko
skupščino oziroma njenimi ustreznimi samo-
upravnimi organi. To dogovarjanje o med-
sebojnih pravicah in dolžnostih se izvaja z
načrtom4-azvoja družbenih služb.
"Na področju šolstva mora občina zagoto-
viti pogoje za enotno osemletno osnovno
šolanje otrok. To obveznost mora skupščina
občine izvršiti do vseh občanov tudi v pri-
meru, če nima dovolj materialnih sredstev
za kritje drugih, čeprav tudi potrebnih izdat-
kov>^olikor več pa je na razpolago teh
sredstev, toliko popolnejši sistem osnovne-
ga šolanja mora občina zagotavljati, inten-
zivneje zagotoviti izvajanje šolske reforme
s tendenco, da se vzpostavi neprekinjen
pouk in da se predšolski otroci vključijo v
redni sistem šolanja pod enakimi pogoji in
da se zagotovi za občana brezplačna oskrba
šoloobveznih otrok s šolskimi potrebščinami.
Samoupravni organi šol in vsi člani šol-
skih kolektivov so spričo materialne skrbi,
ki jim jo nudi občinska skupnost, dolžni
skrbeti za izvajanje čim boljšega učnega
programa, tako da bodo doseženi optimalni
učni in vzgojni uspehi. Samoupravni organi
šol in vsi člani šolskih kolektivov so dolžni
da ustvarjajo pogoje in zagotovijo uresniči-
tev tega načela, to pa pomeni, da iskrbijo za
strokovne kadre, iki so na šolah potrebni in
zagotavljajo druge pogoje, zlasti stanovanj-,
ske.
Šolanje na šolah II. in III. stopnje in de-
lovanje drugih organizacij, ki se bavijo z
vzgojo in izobraževanjem, zagotavlja občina
v okviru potreb in možnosti ob soudeležbi
občanov, skupnosti z delovnimi in drugimi
organizacijami in ob udeležbi ostalih zain--
teresiranih družbeno-političnih skupnosti.
Pri tem bo občina upoštevala, da nadaljnji
razvoj tehnike in znanosti nujno terja na
vseh področjih visoko strokovne kadre.
Zaradi gospodarske razvitosti občine za-
gotavlja materialna sredstva za financiranje
zdravstvenega varstva občanov predvsem
komunalna skupnost zavarovancev. To še
posebej veže samoupravne organe, ki uprav-
ljajo s temi sredstvi, da v svojem statutu
zagotovijo tak sistem uporabe teh sredstev, ■
ki bo še bolj vzpodbujal zdravstvene usta-^
nove, da razvijejo čim popolnejšo zdravstve-
2. aprila 1964
Osnutek statuta občine Celje
Stran 3
no zaščito občanov. V svojih medsebojnih
odnosih morajo samoupravni organi zdrav-
stvene službe in komunalnih skupnosti za-
varovancev vsikladiti medsebojne interese in
jih razvijati preko sistema financiranja na
ta način, da se zaščitijo interesi tako raz-
voja zdravstvene službe kot najracionalnej-
šega koriščenja sredstev socialnega zavaro-
vanja. Pri tem pa morata ta dva samouprav-
na organa hitreje razvijati in poiskati pri-
mernejše oblike za financiranje zdravstve-
nega varstva občanov. Skupščina občine pa
mora skupno z delovnimi in drugimi organi-
zacijami zagotoviti sredstva za izvajanje
zdravstvene preventive v kolikor se ta že
ne financira iz sredstev skladov zdravstve-
nega zavarovanja, kakor tudi preko ustrez-
nih institucij skrbeti za skladni razvoj
zdravstvene službe v komuni.
Skupščina občine je dolžna -sikrbeti tudi za
socialno varstvo svojih občanov s tem, da
se ta dolžnost v^ča vzporedno s krepitvijo
materialne osnove. Hkrati pa se odgovornost
in iskrb za preprečevanje socialnih proble-
mov in za odstranjevanje vzrokov, ki jih
porajajo, prenaša na delovne in krajevne
skupnosti, tako da postaja socialno varstvo
skrb vseh samoupravnih organov v občini
in preko njih vseh občanov. V teh prizade-
vanjih imajo poseben pomen humanitarne
organizacije in društva ter jim je zato treba
zagotoviti potrebno družbeno skrb in pri-
znanje.
Občin^a skupnost bo zlasti skrbela za
udeležence in invalide narodnoosvobodilne-
ga gibanja, za uveljavljanje njihovih pravic,
zaposlovanje, izobraževanje in strokovno
usposabljanje, urejanje stano van j:ákih raz-
mer in materialnega položajPod enakimi
pogoji mora občinska iskupnost skrbeti tudi
za družinske člane udeležencev NOV in in-
validov narodnoosvobodilnega gibanja ka-
kor tudi žrtev fašističnega nasilja.
Na področju kulturno-prosvetne in te-
lesno-vzgojne dejavnosti ter rekreacije mora
občinska skupnost težiti predvsem za tem,
da se v okviru možnosti nepretrgorna zago-
tavljajo sredstva ne le za dejavnost, marveč
tudi za postopno izgradnjo kulturno-prosvet-
nih središč in telesno-vzgojnih naprav v
mestu in v posameznih naseljih, skladno z
normativi, ki jih je treba določiti z ozirom
na etruikturo prebivalstva, njegovo koncen-
tracijo ter ekonomske možnosti občine. Pri
tem je treba upoštevati, da vse te dejav-
nosti, zlasti kulturno-prosvetna, predstavlja-
jo osnovni pogoj samoupravljanja.
Kar "zadeva dejavnost kulturno-prosvetnih
organizacij, je potrebno v prvi vrsti zago-
toviti sredstva tistim institucijam, ki ustvar-
jalno in aktivno pomagajo pri oblikovanju
človeka in s tem prispevajo svoj delež k
splošni družbeni razgibanosti v občini.
Pomembno Vlogo pri mobilizaciji delovnih
ljudi za nadaljnji napredek gospodarstva in
razvoj družbenih služb in za vsklajevanje
interesov posameznih delovnih organizacij
jji družbenih služb, ima lahko organizirana
akcija /subjektivnih sil, zlasti Zveze komu-
nistov, kot idejnega vodja našega družbene-
ga razvoja in Socialistične zveze delovnega
ljudstva ter Zveze sindikatov. Zveze mla-
dine, Združenja zveze borcev NOV kot mno-
žičnih političnih organizacij, pa tudi drugih
političnih in družbenih organizacij. Zato bo
občinska sikupnost zagotavljala sredstva za
nemoteno delovanje družbeno-političnih or-
ganizacij, zlasti pa za izgradnjo družbenih
prostorov za delo ter organizacij po posa-
meznih naseljih in delih mesta. Skladno s
temi načeli bo občinska skupnost zagotav-
ljala \jistrezin^ sredstva za izgradnjo družbe-
nih prostorov za delo Zveze mladine Slove-
nije, zlasti v Celju.
Vse pomembnejše akte skupščine občine,
kakor npr. letne družbene načrte in perspek-
tivne programe, gradivo za referendum in
pod., bo skupščina občine proučila skupno z
občinskim odborom SZDL oziroma občinskim
sindikalnim svetom, kakor tudi s sveti kra-
jevnih skupnosti, bodisi da bo v ta namen
sklicevala skupne seje, bodisi da bo te or-
gane poprej konsultirala ali na drug način
aktivno pritegnila v razpravo o teh proble-
mih.
V krajevni skupnosti občan najbolj nepo-
sredno uveljavlja svoje pravice in dolžnosti
v zvezi z viprašanji, ki so vsakodnevnega
pomena za njegovo življenje. Krajevna
skupnost, kot samoupravna skupnost obča-
nov določenega območja ima samostojne
pravice pri sprejemanju svojega načrta raz-
voja in samostojno opravlja naloge samo-
upravnega značaja. Obseg nalog, ki jih bo
skupščina občine, hkrati z zagotavljanjem
materialnih sredstev za njihovo izvrševanje,
prenašala na krajevne skupnosti, je v prvi
vrsti odvisen od delovanja samoupravnih
organov krajevne sikupnosti in naprednih
socialističnih subjektivnih sil ter od njihove
sposobnosti, da te posle izvedejo z družbeno
akcijo, ne pa z akcijo oblasti. Glede na tak
koncept razvoja krajevnih skupnosti smatra
skupščina občine, da je za nadaljnjo rast in
razvoj krajevnih skupnosti nujno potrebno
še nadalje programsiko prenašati pravice na
organe krajevnih skuipnosti in s tem najne-
posredneje vključiti občane v soodločanje
in samoupravljanje v občini.
Sistem čim neposrednejšega samouprav-
ljanja v občini se lahko utrdi samo tako, da
se zagotovi javnost dela in obveščanje ob-
čanov o delu vseh organizacij in služb. Jav-
nosti dela in obveščanju bo zato občina
posvečala posebno pozornost in ustrezalo
materialno skrb. Prav tako bo podpirala vse
oblike zbiranja in analiziranja mnenj in
predlogov občanov ter skrbela, da bodo
upoštevani.
Mnoge akcije gospodarskega in družbene-
ga značaja občina ne more in ne bo mogla
izvajati izolirano. V vsakodnevni praksi se
bo torej vedno povezala z drugimi, pred-i
vsem s sosednjimi občinami ter občinami, na
katere   naravno   ali   družbeno-ekonomskoi
gravitira. Pri sodelovanju z^ ostalimi obči-^
nami oziroma njihovimi deibvnimi in dru-1
gimi organizacijami bo izhajala iz stališča,"
da občina ni zaprta ekonomska in družbena
enota, marveč samo oblika organizirane sa-
mouprave vseh delovnih ljudi Jugoslovan-''
ske socialistične skupnosti. Zato bo ob izva-^
janju skupnih akcij gospodarskega in druž-
benega pomena preko delovnih ali drugih
organizacij težila za tem, da se zagotovi-j
materialna osnova samoupravljanja za tiste
enote, ki so v občini, po načelu delitve do-
hodka, tako v delovni organizaciji sami kot
med družbeno-političnimi skupnostmi. Take
težnje bo upoštevala tudi v odnosu do dru-
gih občin. Razen tega se bo zavzemala za to,
da bodo v vseh pravnih aktih posebnega po-
mena, kot so združitev ali razdružitev, ime-
novanje direktorja in podobno v odnosu
med delovno ali drugo organizacijo, ki ima
svoje obrate v več občinah, in občinami —
odločale vse prizadete skupščine občin.
Preko raznih oblik sodelovanja z jugoslo-
vanskimi mesti in občinami bo občina iz-
menjavala izkušnje v izgradnji komunalnega
sistema in utrjevala bratstvo in enotnost
jugoslovanskih narodov. Se nadalje bo raz-
vijala razne oblike sodelovanja z občinami
Ćuprija, Sisak, Doboj in drugimi občinami
bratskih republik.
Skladno z ustavo SFRJ bo občina Celje
v odnosih z bratskimi mesti v inozemstvu
skušala čimveč prispevati k medsebojnemu
spoznavanju ljudi, izmenjavi kulturnih in,
drugih dobrin in s tem dati svoj delež k so-
žitju med ljudstvi in krepitvi miru.
L poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Celje je temeljna družbeno-poli-
tična skupnost občanov na svojem območju
Iy. aa'đaljnjein besedilu »občina«).
2. člen
S oïïcinï se zagotavljajo materialni in
'drugi pogoji za delo ljudi in za razvoj pro-
izvajalnih sil.
Občina usmerja in visklajfuje razvoj gospo-
darstva in družibenih služb.
V občini se:
— določajo in razdeljujejo sredstva za po-
trebe občine!
r-^ ustvarjajo pogoji za zadovoljevanje
aalerlalnih, socialnih, kulturnih in drugih
skupnih potreb občanov ;
vsiklajujejo ipasameznl in skupni inte-
resi s splošnimi interesi;
'■— uresničuje čimbolj neposredno družbe-
no samoupravljanje Î
— organizirajo organi oblasti in družbe-
nega samoupravljanja;
— organizirajo družbene službe, ki so
skupnega pomena;
— zagotavljajo pogoji za uresničevanje
svoboščin in pravic občanov;
— urejajo odnosi, ki imajo neposreden
pomen za občane v občini;
— določajo splošni pogoji za dejavnost
komunalnih in podobnih organizacij;
— varujeta zakonitost in varnost ljudi in
premoženja;
— zagotavljata javni red in mir;
— izvršuje družbeno nadzorstvo;
— uresničujejo tudi druge funkcije druž-
bene skupnosti razen tistih, ki so z ustavo
določene kot pravice in dolžnosti širših
družbeno-političnih skupnosti.
V prejšnjih odstavkih naštete pravice in
dolžnosti občine se podrobneje določajo s
tem statutom.
3. člen
Pravice in dolžnosti občine, naštete v 2.
členu statuta, opravljajo neposredno občani
na zborih volivcev in v drugih oblikah ne-
posrednega odločanja, krajevne skupnosti,
občinska skupščina in njeni organi.
4. člen
Delo občinske skupščine in njenih orga-
nov je javno.
občani, delovne in druge organizacije
imajo pravico, da so obveščeni o delu ob-
činske skupščine in njenih organov, kakor
tudi organizacij, ki opravljajo službo zado-
voljevanja skupnih potreb občanov.
Pravica obveščanja je določena tudi v
predpisih o zborih volivcev in v statutih
krajevnih skupnosti.
Občanu je zagotovljena iniciativa glede
splošnih predpisov; na sprožen pismeni po-
stopek mu je občina dolžna odgovoriti.
Občina je dolžna proučiti mnenja obča-
nov p aktualni problematiki na način, dolo-
čen s tem statutom.
5. člen
Občina ima za izpolnjevanje svojih nalog
sredstva, s katerimi sčunostojno gospodari.
6. člen
Območje občine Celje Je določeno z zako-
nom o območjih okrajev in občin.
7. člen
Občina je pravna oseba.
Sedež občine je v mestu Celje. '
Občina je v sestavu okraja Celje.
stran 4
Osnutek statuta občine Celje
2. aprila 19в4
8. člen
Občina praznuje 20. julija občinski praz-
nik v spomin na ustanovitev Prve celjske
čete v borbi zoper okupatorja.
Občinska skupščina uredi s posebnim od-
tokom način praznovanja občinskega praz-
nika.
Statuti delovnih organizacij v občini do-
ločajo ali je za njihove delovne kolektive
občinski praznik dan, ko se ne dela.
Krajevni prazniki so določeni v statutih
krajevnih skupnosti.
9. člen
Občina ima svoj emblem in zastavo, ob-
činski organi pa imajo pečat po določbah
zakona.
Emblem občine je ščit v modri barvi, ha
katerem so zgoraj v vodoravnem razporedu
tri zvezde v zlati (rumeni) barvi.
Zastava občine je modro-rumena v vodo-
ravni legi proti navpičnemu drogu. Modra
barva je zgoraj, rumena barva pa spodaj.
Razanerje med širino in dolžino zastave je
ena proti dve.
10. člen
Občinska skupščina lahko zaradi izrednih
zaslug za socialističen razvoj države, razvoj
znanosti in kulture, utrjevanje miru in bla-
ginje v državi in po svetu oziroma zaradi
posebnih zaslug za razvoj občine, določene
osebe v znak priznanja imenuje za častne
občane.
Občinska skupščina lahko s posebnim od-
lokom častnim občanom zagotovi primerne
dohodke iz svojih sredstev.
V primeru, da se častni občani pokopljejo
v občini, nosi občina stroške za pokop in za
postavitev primernega spomenika.
lil. člen
Občina ima pri izvrševanju svojih pravic
in dolžinosti do občanov, delovnih in drugih
organizacij pravice, ki jih določa ustava,
zakoni iin statut občine.
12. člen
Občani občine so dolžni sodelovati po
svojih sposobnostih in možnostih v organih
družbenega samoupravljanja v občini.
Občani so dolžni, če so za delo sposobni,
da se vključijo v ustrezno delovno razmerje
ali opravljajo kakršnakoli drugo družbeno
koristno delo in s tem vzdržujejo sebe in
svojo družino oziroma prispevajo k sploš-
nemu razvoju in napredku občine.
Občani občine so dolžni do oibčine izpol-
njevati obveznosti, ki so jim naložene s
predpisi in s tem statutom.
II, poglavje
GOSPODARSKIIN DRUZBENI RAZVOJ
OBČINE IN USNfERJANJE RAZVOJA  .
13. člen
Gospodarski in družbeni razvoj usmerja
občina z dolgoročnim programom razvoja
ter s srednjeročnimi in kratlkoročnimi plani,
s predpisi in drugimi ukrepi.
14. člen
Z družbenim planom občina:
— usmerja in vsklajuje razvoj gospodar-
stva in drugih področij družbenega življe-
nja v občini, zlasti pa razvoj terciarnih
gospodarskih panog, stanovanjske in komu-
nalne izgradnje ter dejavnosti družbenega
standarda, in sicer skladno s specifičnimi
pogoji občine ter v skladu z osnovnimi
proporci družbenih planov širših družbeno-
političnih skupnosti;
Gospodarstvo je vir blagostanja komune in posameznika!
— določi osnovne odnose za predvideni
razvoj gospodarstva in drugih področij v
občini;
— razporeja v okviru enotnega sistema
delitve družbenega proizvoda sredstva, ki
pripadajo občini, in določa v okviru svoje
pristojnosti ustrezne ukrepe z^ deli/tev
družbenega proizvoda;
— daje smernice za uporabo razpoložlji-
vih družbenih sredstev, da se zagotovi čim
večja ekonomičnost vlaganj ter razvoj tistih
panog, ki se Vključujejo v razvoj celotne
družbene skupnosti.
Občinski družbeni plan temelji na osnov-
nih proporcih družbenih planov širših druž-
beno-,političnih skupnosti in upošteva v teh
planih postavljeno razvojno politiko.
Družbeni plan občine ni vsota družbenih
planov delovnih organizacij, pač pa temelji
na proizvodnih planih in razvojnih progra-
mih delovnih organizacij in jih s svoje strani
usmerja. Družbeni plan občine izhaja pri
tem iz načela, da je osnova za naraščanje
družbenega proizvoda in osebne potrošnje
nenehna rast produktivnosti dela.
15. člen
Program in plan pripravi pristojni upravni
organ občinske skupščine najmanj dva me-
seca pred pričetkom izvajanja; pri sestavi
pa obvezno zahteva mnenje gospodarske
zbornice.
Program in plan se da v obravnavo vsem
zborom volivcev v občini in vsem delovnim
organizacijam ter družbenim organizacijam,
ki lahko podajo nanj svoje pripombe.
Predlog programa in plana s pripombami
se predloži pristojnemu svetu občinske skup-
ščine, nato pa o programu in planu ter pri-
pombah, ki jih svet ni mogel upoštevati,
razpravlja občinska skupščina in program
oziroma plan sprejme z odlokom.
16. člen
Za ureditev in razvoj naselij, gradbenih
okolišev in zgraditev komunikacijskih zvez
in objektov sprejme občinska skupščina ur-
banistični načrt.
Gradbeni okoliši se določijo s posebnim
odlokom.
Občinska skupščina sprejme odlok o ure-
janjn naselij, da se zagotovi bolj načrtna
gradnja hiš v posameznih naseljih.
Pred sprejetjem urbanističnega načrta ia
odloka o urejanju naselij mora občina zago-
toviti, da se o njih izjavijo občani neposred-
no ali posredno preko krajevnih skupnosti,
17. člen
Za izvrševanje programov, planov in na-
črtov skrbe pristojni občinski upravni or-
gani, samoupravni organi delovnih organi-
zacij in krajevne skupnosti.
18. člen
Ob koncu obdobja, za katerega je sprejeri:
program oziroma plan, se napravi analiza o
njegovi realizaciji.
O izvršitvi programa in plana razpravlja
občinska skupščina.
O izvršitvi programa in plana je treba ob-
vestiti občane na zborih volivcev ali na
druge primerne načine ifjavne tribune in po-
dobno).
19. člen
Osnovno načelo razvoja občine je, da se
pospešuje industrializacija, predvsem v
Celju in Storah, kjer so za to že podani naj-
ugodnejši pogoji. Uvajati je treba tudi drugo
industrijo, ki ima prirodne in druge pogoje
za razvoj v občini. Pospeševati je treba so-
dobno kmetijstvo in gozdarstvo zaradi oskrbe
občanov in drugih predelov s kmetijskimi ia"
gozdarskimi proizvodi, kakor tudi zaradi za-
dovoljevanja širših gospodarskih interesov.
Pospeševati je treba razvoj trgovske, obrt-
niške in uslužnostne dejavnosti. Pospeševati
je treba turizem, zlasti zdraviliški turizem v
Dobrni in na območju Svetine ter ustvarjati
pogoje za njegov napredek. V vseh turistič-
nih krajih je potrebno zagotoviti ustrezne
kapacitete za prenočevanje in prehrano tu-
ristov, urediti prostore za šotorjenje (саша-
piing), urediti prostore za parkiranje, urediti
servisno službo za avío-moto turizem, skr-
2. aprila 1064
Osnutek statuta občine Celje
Stran 5
beti za turistično propagando, za olepševal-
no in hortikulturno dejavnost, organiziranje
feletov in na druge načine. Prizadevati si je
treba za modernizacijo prometnih zvez,
elasti avtomobilskih cest.
III. poglavje
OBVEZNOSTI OBČINE GLEDE ZADOVO-
LJEVANJE SKUPNIH POTREB OBČANOV
1. Splošno
20. člen
Občina zagotavlja svojim občanom dobri-
ne, ki tvorijo družbeni standard in druge
dobrine zaradi zadovoljevanja skupnih po-
treb občanov.
2. Zagotavljanje stanovanj
21. člen
Občina organizira dodeljevanje stanovanj
občanom, ki nimajo stanovanja.
Stanovanje preskrbi občina občanom, ki
iE upravičenih razlogov niso zaposleni (ирн)-
kojenci, itd.); občanom, katerih delo v obči-
ni je pomembno rn koristno za družbo.
Občina pospešuje ustanavljanje stano-
vanjskih zadrug' za zidanje stanovanjskih
hiš in nakup stanovanj; pospešuje in mate-
rialno vzpodbuja s krediti stanovanjsko iz-
gradnjo posameznikov in zagotavlja sred-
stva za stanovanjsko izgradnjo v svojih pro-
gramih in planih.
Podrobnosti glede preskrbe stanovanj se
uredijo s posebnim odlokom.
3. Komunalna dejavnost
22. člen
Občina skrbi za Jcomunalno dejavnost za-
radi zadovoljevanja skupnih potreb obča-
nov. V ta namen občina ustanavlja delovne
organizacije in servise, jim daje na razpola-
go potrebna sredstva in skrbi za njihovo de-
lovanje in pospešuje razvoj.
Občina ustvarja pogoje tudi za zasebno
obrtniško dejavnost zlasti zaradi zadovolje-
vanja uslug občanom.
Ustanavljanje, financiranje in delovanje
komunalnih organizacij in servisov je ureje-
no s splošnimi predpisi ter z njihovim statu-
tom.
Naloga komunalnih organizacij in servi-
sov je izključno samo zadovoljevanje skup-
nih potreb občangv in mora biti vse poslo-
vanje teh organizacij podrejeno tej nalogi.
23. člen
Neposredno nadzorstvo nad delom komu-
nalne organizacije opravlja v okviru skle-
njenih pogodb svet občinske skupščine, ki
je pristojen za komunalne zadeve.
24. člen
Komunalna organizacija mora poročaiti
svetu občinske skupščine, pristojnemu za
komunalne zadeve, vsako leto do konca apri-
la o svojem delu in finančnem stanju za pre-
teklo leto, na utemeljeno zahtevo sveta pa
tudi v krajših obdobjih za preteklo poslo-
vanje.
25. člen
Ce ugotovi svet občinske skupščine, ki je
pristojen za komunalne zadeve, da komunal-
na organizacija ne posluje skladno z intere-
si občanov glede zadovoljevanja skupnih
potreb in da se z danimi smernicami ne mo-nost.
re odpraviti nedostatkov, poroča O tem ob-
činski skupščini in predlaga ustrezne ukrepe
proti komunalni organizaciji.
26. člen
Cene in tarife uslug komunalnih organiza-
cij in servisov določa občinslca skгфščina.
Pri določanju cen in tarif uslug mora ob-
činska skupščina upoštevati pomen posamez-
nih uslug za zadovoljevanje skupnih potreb
občanov, vpliv cen in tarif na življenjski
standard občanov in na kupno moč občanov
ter mora upoštevati program razvoja posa-
meznih komunalnih panog na območju ob-
čine in strošike poslovanja komunalne orga-
nizacije in servisa.
Ce občinska skupščina določi cene uslug
pod ekonomskimi cenami, mora istočasno
zagotoviti manjkajoča sredstva komunalni
organizaciji in servisu.
27. člen «
Komunalno organizacijo in servis je do-
pustno ukiniti samo v primeru, če ni več po-
treb zaradi katerih je bila ustanovljena oz.
če je na drug primeren način zagotovljeno
zadovoljevanje tistih skupnih potreb obča-
nov, ki je predmet poslovanja dotične ko-
munalne organizacije oziroma servisa.
27. a člen
Za komunalno dejavnost po tem statutu
se šteje:
a) oskrba z električno energijo
b) oskrba z vodo in plinom
c) vzdrževanje javne snage
č) dimnikarska služba
d) požarno-varnostna služba
e) kanalizacija in urejevanje voda
f) lokalni promet
g) gradnja in vzdrževanje občinskih cest
in javnih poti
h) pogrebne usluge in pokopališča
i) organiziranje tržnice, sejmišč in javnih
tehtnic
j) javna razsvetljava
k) kopališča
Občinska skupščina lahko sporazumno s
krajevno skupnostjo prepusti s pogodbo
svoje pristojnosti glede določenih komunal-
nih dejavnosti krajevni skupnosti, če se da
pričakovati, da bo na ta način zagotovljeno
uspešnejše zadovoljevanje skupnih potreb
občanov na območju dotične krajevne skup-
nosti. V takem primeru zagotovi občinska
skupščina krajevni skupnosti določena fi-
nančna sredstva. *^
28. člen
Občina skrbi, da se vsem naseljem na nje-
nem območju zagotovi električna energija.
Oskrbo z električno energijo izvršuje po-
sebna komunalna organizacija.
29. člen
Občina skrbi, da se mestu Celje in naj-
bližji okolici zagotovi oskrba s plinom.
Občina skrbi, da se v mestu Celje, v Sto-
rah, v Dobrni in v Vojniku ter najbližji oko-
lici teh naselij zagotovi zdrava pitna voda
iz javnega vodovodnega omrežja. V vseh '
ostalih naseljih zagotovi preskrbo z zdravo
pitno vodo iz javrtih vodnjakov pristojna
krajevna skupnost.
Oskrbo s plinom in vodo po javnem vodo-
vodnem omrežju izvršuje posebna komunal-
na organizacija.
30. člen
Občina skrbi, da se v mestu Celje vzdržu-
je javna snaga. V vseh ostalih naseljih skr-
bi za javno snago pristojna krajevna skup-
Javno snago vzdržuje v mestu Celje po-
sebna komunalna organizacija.
Podrobnosti se uredijo s posebnim odlo-
kom.
31. člen
Občina skrbi, da se v vseh naseljih oprav-
lja dimnikarska služba.
Dimnikarsko službo izvršuje posebna ko-
munalna organizacija.
Tarifo dimnikarskih storitev predpiše
skupščina občine s posebnim odlokom.
32. člen
Občina skrbi, da se na celotnem območju
opravlja požarno-varnostna služba.
Požarno-varnostno službo opravlja pose-
ben zavod za požarno varnost, občinska ga-
silska zveza, prostovoljna gasilska društva
in industrijske gasilske enote.
33. člen
Občina skrbi, da se uredi in ra-zširja kana-
lizacijsko omrežje v Celju, Storah, Vojniku
in Dobrni. V ostalih naseljih lahko poskrbi
za zgraditev kanalizacije krajevna skupnost.
Kanalizacijsko omrežje oskrbuje posebna
komunalna organizacija.
34. člen
Občina skrbi za urejevanje voda na svo-
jem območju s tem, da se regulirajo reke in
potoki, osušujejo močvirja in izvršujejo dre-
naže, izvršujejo melioracije in bonifikacije
zemljišč in druga dela, ki so s tem^v zvezi.
Naloge, naštete v prvem odstavku tega
člena, izvršuje Vodna skupnost porečja Sa-
vinje v Celju.
35. člen
Občina skrbi, da so večja naselja na ob-
močju občine povezana med seboj in z me-
stom Celje z javnimi prometnimi sredstvi.
Poleg tega skrbi, da skozi večja naselja v
občini potekajo medobčinske prometne zve-
ze. V mestu Celje se zagotovi krajevni avto-
busni promet z najbližjo okolico.
Pri organiziranju javnega prometa je tre-
ba upoštevati zlasti potrebe občanov glede
na povezavo z delovnim mestom, šolami,
zdravstvenimi in drugimi zavodi in potrebe
turizma.
Službo javnega prometa opravljajo poseb-
ne komunalne organizacije.
36. člen
Občina skrbi, da se grade in vzdržujejo
ceste IV. reda (občinske ceste).
Za gradnjo in vzdrževanje krajevnih poti
skrbe krajevne skupnosti.
Gradnjo in vzdrževanje občinskih cest
opravlja posebna komunalna organizacija.
37. člen
Občina skrbi za gradnjo in vizdrževanje
pokopališč in za opravljanje pogrebnib
uslug.
Pogrebne usluge in vzdrževanje pokopa-
lišč opravlja v Celju Pogrebni zavod, v osta-
lih naseljih pa za to Skrbe krajevne skup-i
nosti.
Podrobnosti glede tega se uredijo s poko-
pališkim redom.
38. člen
Občina skrbi za organiziranje tržnic, sej-
mišč in javnih tehtnic.
Z organiziranjem tržnic in sejmišč_se bavl
posebna komunalna organizacija.
Organizacija tržnic in sejmišč se uredi 0
posebnim odlokom.
Služba javnih tehtnic se uredi s posebnim
odlokom.
Stran 6
Osnutek statuta občine Celje
2. aprila ^904
'Organiziranje tržnic in sejmišč ter poslo-
vanje javnih tehtnic se lahko sporazumno s
krajevno skupnostjo prepusti tej skupnosti.
39. člen
Občina zagotavlja javno razsvetljavo v
mestu Celje, Storah, Dobrni in Vojniku. V
drugih naseljih skrbi za javno razsvetljavo
krajevna skupnost.
Za javno razsvetljavo skrbi posebna ko-
munalna organizacija.
40. člen
Občina skrbi za zgraditev in poslovanje
javnih kopališč na prostem v Celju, Storah,
Dobrni in Vojniku skladno z materialnimi
možnostmi, upoštevaje zdravje občanov in
interese turizma.
V ostalih naseljih skrbe za javna kopali-
šča krajevne skupnosti.
Javna kopališča upravlja posebna komu-
nalna organizacija. Javna kopališča na pro-
stem se lahko iz utemeljenih razlogov pre-
puste v upravljanje s pogodbo športnim, te-
lesno-vzgojnim in drugim organizacijam.
41. člen
Občina zagotavlja pogoje za razvoj obrt-
niških uslug, ki so pomembne za zadovolje-
vanje osebnih potreb občanov in njihovih
gospodinjstev.
Občina posebej skrbi za napredek obrtnih
obratov, ki so posebnega pomena za druž-
beni standard.
42. člen
Občina skrbi, da se organizira kinemato-
grafska dejavnost v Celju, Storah, Vojniku
in Dobrni. V ostalih naseljih se. po potrebi
..organizirajo potujoče kinopredstave.
Kinematografsko dejavnost opravlja po-
sebna komunalna organizacija.
43. člen
Občina skrbi za ustvaritev in vzdrževanje
parkov, zelenic in nasadov ter za splošno
olepšan j e Celja, Stor, Vojnika in Dobrne z
zasajevanjem okrasnega drevja in grmičev-
ja, za postavitev klopi v nasadih, ureditev
obrežja Savinje ter drugih rek in potokov,
reden odvoz smeti in odpadkov, čiščenje
javnih prostorov in sploh odprave pomanj-
kljivosti, ki kvarijo estetski in urejen izgled
teh naselij in pospešuje hortikulturno dejav-
nost tudi pri občanih samih.
Naloge iz prvega odstavka tega člena
opravlja posebna komunalna organizacija.
Občina materialno podpira dejavnost olep-
ševalnih, hortikulturnih in turističnih dru-
štev, upoštevaje pri tem programe dela teh
društev, njihovo prizadevnost in vnemo ter
uspehe.
V ostalih naseljih skrbe za dejavnost po
tem členu krajevne skupnosti.
44. člen
Občina skrbi, da se uredijo primerni pro-
stori za parkiranje motornih in drugih vozil
v Celju, Storah in Dobrni v interesu turiz-
ma in varnosti javnega prometa.
Vzdrževanje parkirnih prostorov in orga-
nizacijo čuvanja vozil opravlja posebna ko-
munalna organizacija.
Parkiranje, tarifa za parkiranje in čuvanje
vozil se uredi s posebnim odlokom.
Za parkirne prostore v ostalih naseljih
s:krbe krajevne skupnosti.
4. Preskrba in družbena prehrana
45. člen
Občina skrbi, da se zaradi preskrbe z ži-
vilskimi in drugimi proizvodi široke potroš-
nje ustvarijo potrebni pogoji za ustrezno
ureditev trgovske mreže.
Rekreacija
delovnih
ljudi
terja
mnogo
širši
prostor
kot so
zelenice
po mestu..
Občinska skupščina s posebnim odlokom
določi namembnost poslovnih prostorov.
46. člen
Občina skrbi, da se v Celju in po potrebi
v drugih krajih ustanove obrati družbene
prehrane (samopostrežne restavracije, mle-
karne, zajtrkovalnice, mlečne restavracije
itd.).
Občina skrbi, da se organizira ustrezna
oskrba z mesom in mesnimi proizvodi v
Celju.
47. člen
Občina pospešuje, da se zgrade gostinski
in turistični obrati, kjer je to potrebno, zla-
sti pa v Celju, Storah, Dobrni in Vojniku
(hoteli, prenočišča, moteli, camping prostori,
in drugo).
Krajevne skupnosti skrbe, da se ustvarijo
pogoji za ustanovitev gostinskih in turistič-
nih obratov na njihovem območju glede na
potrebe občanov in v interesu turizma.
5. Šolstvo in izobraževanje
48. člen
Občanom je zajamčeno obvezno osnovno
šolanje.
Občina ustanavlja šole in druge izobraže-
valne zavode in skrbi za njihov razvoj in
napredek.
Občina skrbi, da se vsakemu občanu ob
enakih pogojih omogoči, da si pridobi zna-
nje in izobrazbo po svojih zmožnostih in
nagnjenih.
Občina zagotavlja pogoje za delo tistih
šol, ki jih je ustanovila.
49. člen
Občina skrbi, da je vsem šoloobveznim
otrokom omogočen osnovnošolski pouk. V
ta namen se ustanove osnovne šole po kra-
jevnih potrebah, pri čemer se upošteva šte-
vilo otrok in mladine, oddaljenost od šole
in druge prilike.
V naseljih, kjer zaradi premajhnega števi-
la otrok ali iz drugih razlogov ni mogoče
ustanoviti popolnih osnovnih šol, se ustano-
ve nepopolne oziroma nižje organizirane
osnovne šole kot podružnice osrednjih šol.
Za vsako šolo" se mora v statutu šole do-
ločiti šolski okoliš, za katerega je šola usta-
novljena.
Organizacija osnovnošolske mreže in po-
drobnejša razmerja med osrednjimi osnov-
nimi šolami in njihovimi podružnicami se
uredijo s posebnim aktom občinske skupšči-
ne in v statutih posameznih šol.
50. člen
Občina skrbi, da je na vseh šolah potreb-
no število učnega in vzgojnega ter drugega
osebja za nemoteno .in uspešno poslovanje
šol.
' Občina skrbi za dotok učnega in vzgoj-
nega kadra s kreditiranjem in štipendira-
njem šolanja.
51. člen
Sredstva za vzdrževanje in delo šol, ki jih
je ustanovila občinska skupščina, se zagoto-
vijo v skladu za šolstvo.'
52. člen
Šoloobveznim, otrokom, ki so zelo odda-
ljeni od šole in se vozijo vsak dan v šolo
in domov, zagotovi občina prevoz z avtobu-
som ali Ivlakom po krajevnih prilikah oziro-
ma jim daje vozne olajšave ali povraća
stroške za prevoz.
Ugodnosti po tem členu se uredijo s po-
sebnim odlokom.
2. aprila 1964
Osnutek statuta občine Celje
Stran I
53. člen
Občina pospešuje ustanavljanje šolskih
kuhinj. Šolske kuhinje kot notranje organi-
zad jsike enote šol pripravljajo toplo hrano
za šolske otroke.
Podrobnejše določbe o šolskih kuhinjah
so v statutu vsake šole.
Občinska skupščina predpiše s posebnim
odlokom, za katere kategorije otrok se za-
gotove brezplačna malica ali malica po niž-
ji ceni v breme sredstev občine.
54. člen
Občina praviloma nosi stroške za nabavo
šolskih knjig in drugih učnih pripomočkov
otrokom osnovnih šol.
Na šolah se organizirajo posebne knjižni-
ce učnih knjig za pomoč učencem osnovnih
šol.
Podrobnosti o organizaciji zbiranja šol-
skih knjig so v statutih posameznih šol.
S posebnim odlokom se urede podrobnosti
glede preskrbe šolskih knjig in drugih šol-
skih pripomočkov na stroške občine.
55. člen
Občina skrbi, da se šoloobveznim otro-
kom, ki zaradi fizičnih ali psihičnih motenj
ne morejo slediti pouku na rednih osnovnih
šolah, zagotovi obvezno šolanje v posebnih
šolah, skladno s splošnimi predpisi.
Podrobnosti o ' šolanju takih otrok so v
statutih ustreznih šol.
56. člen
Občina sodeluje skupno z drugimi občina-
mi pri ustanavljanju srednjih in višjih sploš-
Zdrav rod — naša skupna sreča ...
iiih'in strokovnih šol. Te šole se ustanavlja"-
jo Skladno s potrebami po ustreznih stro
kovnih kadrih,
Z ustreznimi delovnimi organizacijami v
občini se glede na njihove potrebe po stro-
kovnih kadrih, sklenejo pogodbe o sofinan-
ciranju strokovnih šol.
57. člen
Občina skrbi za splošno in tehnično iz-
obraževanje občanov.
Tehnično izobraževanje se opravlja na
ustreznih šolah, v organizacijah ljudske teh-
nike in v drugih organizacijah.
Občina skrbi za zgradbe in naprave, ki se
uporabljajo za tehnično izobraževanje in da-
je materialno pomoč zadevnim organizaci-
jam in društvom.
58. člen
Za zagotovitev šolske in predšolske vzgo-
je otrok se ustanovijo posebni zavodi, pri-
merno krajevnim razmeram in potrebam.
Zavode za predšolsko vzgojo ustanovi ob-
čina ali krajevna skupnost. Zavod za pred-
šolsko vzgojo se mora ustanoviti v vseh na-
seljih, kjer je ustrezno število predšolskih
otrok.
Krajevne skupnosti in šole skrbe za grad-
njo šolskih igrišč. \ >
Občina nudi pomoč krajevnim skupnostim-
pri njihovi skrbi za predšolsko vzgojo otrok
in pri gradnji otroških igrišč" po dejanskih
potrebah. ■
59. člen
Občina skrbi za napredek splošnega in
strokovnega izobraževanja s tem, da usta-
novi delavsko univerzo in prispeva.k finan-
ciranjju njene dejavnosti.
60. člen
Občina organizira proučevanje vzgojne
pedagoške problematike šol in posredovanje
zadevnih izkušenj.
61. člen
Občina omogoča izobraževanje svojih ob-
čanov tudi na visokih šolah (univerzah) in
na drugih šolah, ki jih ni na območju obči-
ne, skladno s potrebami po strokovnih ka-
drih.
62. člen I
Občina daje štipendije in kredite svojim J
občanom, glede katerih se da utemeljeno ¡
pričakovati, da se bodo zaposlili pri organih
občinske skupščine in pri zavodih, ki oprav-
ljajo javno službo v občini in da bodo ostali
v tej službi primerno dobo, glede na potre-
be po strokovnih kadrih. Štipendije in k,re-
ditiranje se daje na podlagi natečaja.
Stipendiranje   se   opravlja   po   splošnih
predpisih.
.Občinska   skupščina   uredi   podrobnosti
glede kreditiranja šolanja s posebnim odlo-^
kom. i
i
6. Kultura in prosveta I
63. člen '
Občina ustanovi oziroma se šteje kot usta- ;
novitelj študijske knjižnice, ljudskih knjiž- .
nie, pionirskih knjižnic, splošnega muzeja, ]
muzeja revolucije, umetniške galerije  (li- !
kovnega salona) in Slovenskega ljudskega *
gledališča v Celju ter drugih ustreznih za- '
vodov. ■
Občina skrbi tudi za zbiranje in vzlrževa-
nje arhivskega gradiva.
64. člen
Občina skrbi za organiziranje kulturnih
prireditev, predavanj, filmskih predstav, fe-
stivalov, kulturnih razstav, skrbi za ustanav-
ljanje amaterskih gledališč, pevskih zborov,
orkestrov, lutkovnih in pionirskih gledališč,
kulturnih klubov, gostovanja umetniških
skupin iz drugih krajev in skrbi za druge,
oblike kulturnega dela.
65. člen
Občinska skupščina in svet, ki je pristo-
jen za kulturo skrbita, da kulturne organiza-
cije izvajajo splošno politiko kulture obči-
ne in dajeta organizacijam priporoči'a za
njihovo delo.
Obseg materialne pomoči, ki jo da í ob-
čina kulturnim organizacijam, je odvis n od
programov in uspehov posamezne kui.urne
panoge in od prizadevanja ter vneme orga-
nizacije njenih organov.
Obveznosti krajevnih skupnosti v pogle-
du prosvetno-kulturnega dela so določene v
njihovih statutih.
66. člen
Občina skrbi za zadovoljevanje kulturnih
in umetniških potreb občanov. V ta namen
občina zlasti:
— skrbi za ustanavljanje in delovanje
knjižnic, čitalnic, muzejev, galerij, gledališč,
kinematografov in drugih kulturno prosvet-
nih organizacij;
— skrbi za varstvo in vzdrževanje kultur-
nih spomenikov; s
— pospešuje amatersko odrsko in drugo
kulturno dejavnost;
— pospešuje dejavnost kulturno-prosvet-
nih društev in organizacij;
V skrbi za delovanje pomembnejših in
stalnejših kulturnih dejavnosti sodeluje ob-
čina tudi z drugimi občinami.
67. člen
Službo spomeniškega varstva izvaja nepo--
sredno in v skladu z zakonom Zavod za
spomeniško varstvo v Celju.
Druge kulturno-prosvetne dejavno^ ' i se
izvajajo neposredno v ustreznih za ,>dih,
društvih in drugih samostojnih' organ raci-
jah.
68. člen
Občina skrbi v mejah svo Ih mater ilnih
možnosti in v sodelovanju z občani, f lov-
nimi in drugimi samoupravnimi organ zaci-
jami za gradnjo novih objektov, ki bodo
služili kulturno-prosvetnim dejavnostiLi. '
7. Zdravstvo
69. člen
Občina skrbi za zdravstveno varstvo ob-
čanov in jim zagotavlja tiste oblike zdrav-
stvenega varstva, ki jih nalagajo občini
splošni predpisi. Občina skrbi za to, da so
obča^iom zagotovljene zlasti naslednje obli-
ke zdravstvenega varstva:
— osnovna zdravstvena pomoč v zdrav-
stvenem zavodu in na bolnikovem domu in
nega na domu;
<— specialistično in bolniško zdravljenje
v zdravstvenih zavodih na območju občine
ali izven tega območja;
( — zobozdravstvena pomoč;
— zdravstveno varstvo žena, mater, pred-
šolskih in šolskih otrok ter mladine v ustreže-
nih dispanzerjih, posvetovalnicah in ambu-
lantah';
— zriravstveno varstvo nad delavci v go-
vspoda'skih organizacijah, katerih zd;avje je
ogroženo pri delu.
— prva pomoč in prevoz ponesrečencev,
nenadno o'.!r>ielih oseb in porodnic v zdrav-
stvene zavode;
— patronažna služba pri občanih, ki so
zarr.di svojih telesnih lastnosti ali določenih
bolezni še posebno izpostavljeni škodljivim
vplivom okolja.
Občina zagotavlja tudi medicinsko, social-
no in poklicno rehabilitacijo.
Občina skrbi, da se opravljajo siste- atski
pregledi mladine, a^ajencev in športnik jv ter
stran 8
Osnutek statuta občine Celje
2. aprila 1964
Zaiav človek bogati skupnost..
učnega, vzgojnega in tehničnega osebja v
šolah in predšolskih zavodih.
Občina skrbi za izvajanje ukrepov zaradi
utrjevanja zdravja, pravočasnega odkriva-
nja in preprečevanja obolenj in nalezljivih
bolezni, skrbi za zdravstveno nadzorstvo
rad bacilonosci, skrbi za odkrivanje žarišč
nalezljivih bolezni, skrbi za zdravstveno
nadzorstvo nad živili, pitno vodo, odplakami
in odpadnimi snovmi ter zrakom, skrbi za
splošno higiensko nadzorstvo na vseh jav-
nih napravah in krajih ter za asanacijo
zemljišč.
Občina skrbi za organizacijo in izvedbo
cepljenj in podobnih preventivnih zdravstve- .
nih ulkrepov. ]
Občina skrbi za zdravstveno-prosvetno
vzgojo. '
Občina skrbi za mrliško-pregledno službo
in predpiše tarifo za delo mrliških pregled-
nikov.
Občina skrbi za "zagotovitev preskrbe z j
zdravili na območju vseh naselij.
70. člen
Iz sredstev občine se zagotovi zdravstve-
no varstvo občanov, ki niso zavarovani po-
splošnih predpisih o zdravstvenem zavaro-
vanju in nimajo sredstev za zdravljenje. Po-
drobnejše določbe o tem se predpišejo s po-
sebnim odlokom.
71. člen
Zdravstveno varstvo izvršujejo V občini
zdravstveni zavodi skladno s splošnimi pred-
pisi. Občina ustanavlja potrebne zdravstvene
zavode in skrbi, da delo teh zavodov zado-
voljuje potrebe, občanov po zdravstvenem
varstvu.
V občini obstoji občinski zdravstveni cen-
ter, ki opravlja strokovne zadeve, ki imajo
splošen pomen za zdravstveno varstvo in
druge upravne zadeve iz področja zdrav-
stva, ki^jau jih poveri občinska skupščina
oziroma so mu naložene s splošnimi pred-
pisi.
Sanitarno nadzorstvo opravlja občinska
sanitarna inšpekcija po splošnih predpisih.
8. Področje socialne politike
72. člen
Občina skrbi za socialno varstvo občanov,
ki so takega varstva potrebni. Občina oprav- \
Ija naloge s področja socialnega varstva ne- ■
posredno preko svojih organov in preko ;
centra za socialno delo ter krajevnih skup- ;
nosti. Pri izvrševanju teh nalog sodelujejo
organi občine z delovnimi in drugimi samo- ]
upravnimi organizacijami, ki imajo v svo- j
jem programu skrb za človeka. .i
Občina ustanavlja v skladu s potrebami i
in možnostmi  socialne  zavode,  ki  nudijo
oskrbo, vzgojo in zdravstveno pomoč ose»
bam, ki to potrebujejo.
Naloge krajevne skupnosti na področju
socialnega varstva so urejene z njenim sta-
tutom.
Občinska skupščina lahko s soglasjem kra-
jevne  skupnosti  prenese  nanjo  določene .
pravice in obveznosti do socialnih zavodov. -
Občina pkrbi zlasti bodisi preko svojih or-
ganov, bodisi preko ustreznih zavodov za
zadovoljitev življenjskih potreb borcev
NOB, njihovo rehabilitacijo, zaposlovanje,
zdravljenje in rekreacijo ter preskrbo stano-
vanj.
73. člen
Center za socialno delo povezuje delo so-
cialnih zavodov, usmerja njihovo delo, nudi
neposredno pomoč pri upravljanju službe
socialnega varstva, proučuje vzroke posa-
meznih socialnih problemov in predlaga pri-
merne ukrepe za odstranjevanje teh vzro-
kov in izboljšanje socialnega dela.
Socialni center sodeluje pri reševanju so-
cialnih problemov s krajevnimi skupnostmi,
družbenimi organizacijami, zlasti občinskim
odborom SZDL in občinskim odborom RX
ter z delovnimi organizacijami.
Podrobnosti o socialnem delu so v staturtu
Centra za socialno dfelo.
74. člen
Občanom, ki nimajo najnujnejših sredstev
za življenje in niso sposobni za delo ter ni-
majo nikogar, ki bi jih bil dolžan in zmožen
vzdrževati, zagotavlja občina iz svojih sred-
stev dopolnilna sredstva za preživljanje. Po-
drobnosti o tem se urede s posebnim odlo-
kom.
V odloku se natančneje določijo pogoji in
druge okoliščine glede dajanja socialne po-
moči. V odloku se lahko tudi določi, da se
socialna pomoč daje samo na podlagi ustrez-
nih predlogov pristojnih organov krajevnih
skupnosti, lahko pa se ta pristojnost spora-
zumno prenese na krajevne skupnosti, sklad-
no s statuti teh skupnosti. V odloku se do-
loči minimalen obseg socialne pomoči, ki
mora biti tolikšen, da so zagotovljena z njim
sredstva za hrano in najnujnejše obleke.
' 75. člen
Občina zagotavlja kmetom, ki s kupopro-
dajno ali drugo pogodbo, sklenjeno z gospo-
darsko organizacijo prenesejo v družbeno
lastnino vsa svoja zemljišča, preživninsko
varstvo.
Pogoji in druge podrobnosti glede pravi-
ce do preživninskega varstva so urejene s
posebnim odlokom.
9. Telesna kultura, šport in oddih
(rekreacija)
76. člen
Občina pospešuje pravilen razvoj telesno-
vzgojne in športne dejavnosti v društvih,
učnih in vzgojnih zavodih.
Občina pospešuje oddih (rekreacijo) obča-
nov.
Občina pospešuje ustanavljanje organiza-
cij, ki se bavijo s telesno vzgojo, športom,
planinstvom, tabomištvom, izletništvom in
drugimi oblikami rekreacije.
Občina pospešuje, da se v vseh šolah in
drugih učnih in vzgojnih zavodih obvezno
izvaja telesna vzgoja.
Občina daje na razpolago zemljišča za
zgraditev telesnovzgojnih, športnih in rekre-
acijskih objektov in naprav.
77. člen
Občina materialno podpira organiizacije in
društva, ki se bavijo s'telesno vzgojo, špor-
tom in rekreacijo s tem, da zagotovi mate-
rialno pomoč, ki je odvisna od programov
in uspehov na področju posamezne dejav-
nosti in od prizadevanja ter vneme organi-
zacije oziroma drušitva.
78. člen
Občinska skupščina in svet, ki je pristo-
jen za telesno vzgojo, šport in rekreacijo,
lahko dajeta organizacijam in društvom pri- '
poročila za njihovo delo. Najvišji organi or-^
ganizacije in društev so dolžni priporočila
proučiti in sporočiti svoja stališča.
Krajevne skupnosti določijo v svojih sta-
tutih svoje obveznosti glede telesne vzgoje,
športa in rekreacije.  »
79. člen
Telesnovzgojne in športne objekte v ob-,
čini upravlja in vzdržuje Občinska zveza za
telesno kulturo v Celju. Zveza lahko dolo-
čene objekte odstopi v upravljanje in vzdr-
ževanje posameznim športnim organizaci-
jam.
Način upravljanja, vzdrževanja in uporab-.
Ijanja športnih objektov predpiše občinska
zveza za telesno kulturo s pravilnikom za
vsak posamezen športni objekt oziroma za
več podobnih objektov skupaj.
80. člen
Občina skrbi za razvoj lova in ribolova
na svojem območju, upoštevaje njegov »go-
spodarski in turistični pomen, skladno s
splošnimi grechisi.
Telesno vrnojo širokim množicam
2. aprila 1964
Osnutek statuta občine Celje
Stran 9
Občiina materialno podpira organizacije in
društva, ki se bavijo z lovom in ribolovom
v oikviru svojih materialnih možnosti.
Občina si prizadeva za očiščevanje one-
sinaženih rek in potokov v Celju in Storah,
skladno s splošnimi predpisi, z dajanjem
ustreznih priporočil gospodarskim organiza-
cijam in na druge načine.
10. Delo in zaposlovanje
Ч
81. člen
Občina skrbi za ustvarjanje pogojev, da
bi občani lahko uveljavili pravico do dela,
zlasti z razvijanjem proizvodnih sil in mate-
rialne osnove za druge družbene dejavnosti.
V skrbi za zagotovitev pravice občana do
dela sodeluje občina tudi z drugimi, zlasti
sosednjimi občinamj.
82. člen
Služben zaposlovanja delavčev v občini iz-
vaja neposredno zavod za zaposlovanje de-
lavcev. Občina ima nasproti zavodu pravice
in dolžnosti, ki so določene po splošnih
predpisih.
83. člen
Občina opravlja na podlagi zakona druž-
beno nadzorstvo nad poslovanjem Komunal-
ne skupnosti socialnega zavarovanja in za-
voda za socialno zavarovanje.
11. Pravna pomoč
84. člen
Občina zagotavlja svojim občanom pri
uveljavljanju njihovih pravic in zakonitih
interesov pravno pomoč skladno s splošnimi
predpisi.
Pravna pomoč se daje brezjplačno voja-
škim vojnim invalidom in udeležencem NOB
glede uveljavljanja njihovih pravic, ki so s
tem v zvezi, občanom, ki so v slabih premo-
ženjskih razmerah, otrokom padlih borcev
in žrtev fašističnega nasilja ter osebam, ki
imajo po splošnih predpisih pogoje za opro-
srtitev stroškov postopka.
Brezplačna pravna pomoč gre v breme
sredstev občine po posebnih predpisih skup-
ščine občine.
12. Druge službe za zadovoljevanje skupnih
potreb občanov
85. člen
Občina pospešuje organiziranje pomoči
družini, zlasti zaposleni družini. V ta namen
listanavlja servise in podpira dejavnost ob-
činskega zavoda za pospeševanje gospodinj-
stva. Pomoč družini organizirajo tudi kra-
jevne skupnosti o čemer so določbe v statu-
ti(h teh skupnosti.
86. člen
Občina skrbi za organizacijo in poslova-
nje veterinarske službe skladno s splošnimi
predpisi.
87. člen    ,
. Občina skrbi za izvrševanje zavarovalne
službe skladno s splošnimi predpisi.
88. člen
Občina skrbi po potrebi za ustanovitev in
poslovanje drugih služb za zadovoljevanje
skupnih potreb .QbjçaQpv. ,.  . , . ^ ...^
IV. poglavje
SREDSTVA OBČINE
89. člen
Občina samostojno določa sredstva, ki ji
pripadajo iz določenih virov na podlagi za-
kona. Ta sredstva občina uporablja za fi-
nanciranje svojih družbenih nalog na svo-
jem področju.
Občina samostojno razpolaga s sredstvi,
ki ji pripadajo.
90. člen
Občina lahko zbira sredstva tudi s pro-
stovoljnimi prispevki občanov krajevnih
skupnosti ter delovnih in drugih organizacij
za določene posamezne potrebe ali za skup-
ne splošne potrebe po sklepih zborov voliv-
cev oziroma najvišjih organov organizacij.
Sredstva, ki jih zbere občina na način,
določen v prvem odstavku tega člena, se
smejo uporabiti samo v namen, za katerega
so bila zbrana.
91. člen
Občina lahko po sklepu zbora volivcev
uvede poseben krajevni prispevek skladno s
splošnimi predpisi.
Sredstva, zbrana s posebnim krajevnim
prispevkom se lahko uporabijo samo za po-
trebe določene s sklepom zbora volivcev.
92. člen
V primeru, da redna sredstva občine ne
zadoščajo za kritje potreb, se lahko občina
zadolži z najetjem posojila po splošnih pred-
pisih.
93. člen
Občina lahko dobi sredstva tudi tako, da
delovne organizacije, krajevne skupnosti in
občani dajo na razpolago oziroma združuje-
jo svoja sredstva za kritje skupnih potreb
občine oziroma za razvijanje in napredek
določenih dejavnosti skupnega pomena.
Združena sredstva se lahko uporabijo le v
te namene.
94. člen
Občina razporeja svoje dohodke v vsako-
letni občinski proračun in v svoje sklade
v soglasju s splošnimi predpisi.
S proračunom se zagotavljajo sredstva
zlasti za:
— delo občinske skupščine in njenih or-
ganov;
— za sofinanciranje dejavnosti zavodov
in organizacij;
— izpolnjevanje obveznosti občine;
potrebe krajevnih skupnosti;
— pomoč društvom.
S proračunom se določi razmerje in meri- ^
la za dodeljevanje sredstev na podlagi prq-
grama in plana razvoja posameznih dejav-
nosti.
95. člen
Predlog proračuna se hkrati s predlogom
družbenega plana predloži v obravnavo zbo-
rom volivcev, pošlje se pa tudi družbenim
organizacijam in delovnim organizacijam v
občini.
Občinska skupščina mora sklepati naj-
manj enkrat letno o izvrševanju proračuna
in o tem obvestiti občane. Ob zaključku
proračunskega leta pa mora razpravljati o
zaključnem računu, ki se pošlje tudi zborom
volivcev.
96. člen
Občinska skupščina mora obravnavati
pripombe, ki so jih dali zbori volivcev gle-
de plana, proračuna in zaključnega računa
in mora seznaniti občane o svojem stališču
do teh pripomb.
Občinska skupščina ustanovi za opravlja-
nje dejavnosti trajnega značaja zaradi zago-
tovitve  stalnega  dotoka  sredstev,  sklade.
98. člen
Z ustanovitveno odločbo se določi ali ima
sklad organ upravljanja, ali pa s sredstvi
ravna Svet pristojen za dotično področje.
97. člen
Sporazumno z drugimi občinami se lahko
ustanavljajo medobčinski skladi. Sporazum-
no z drugimi občinami in z okrajem Celje se
lahko ustanavljajo skupni skladi, ki združu-
jejo sredstva občin in okraja Celje.
99. člen
Občinska skupščina daje soglasje k finanč-
nim načtrtom in zaključnim računom skla-
dov v okviru splošnih predpisov.
Predlog finančnega načrta in zaključnega
računa je treba predložiti v obravnavanje
občanom in ustreznim delovnim organizaci-
jam in društvom, pošlje se pa tudi družbe-
nim organizacijam.
Upravni odbor sklada oz. Svet mora pro-
učiti dane pripombe k finančnemu načrtu in
zaključnemu računu in mora o svojem sta-
lišču obvestiti onega, ki je dal pripombe.
Občinska skupščina lahko daje upravne-
mu odboru sklada priporočilo za delo in
uporabo sredstev sklada.
Upravni odbor sklada mora dajati občin-
ski skupščini na njeno zahtevo poročila o
delu sklada.
Zaključni račun o izvršitvi sklada pregle-
dajo organi službe družbenega knjigovod-
stva in šele nato sklepa občinska skupščina
o dajanju soglasja.
100. člen
Delovnim organizacijam lahko daje občin-
ska skupščina poroštva (garancije) za naje-
manje posojil.
Poroštvo se da na podlagi ekonomske do-
kumentacije, iz katere mora biti razvidna
nedvomna- potreba in rentabilnost posojila,
ki se namerava najeti.
Svet, ki je pristojen za finance izda po-
sebno navodilo o postopku glede prošenj za
prevzem poroštva.
101. člen
Občina ima skupaj z ^drugimi občinami
komunalno banko.
Komunalna banka skrbi za učinkovito mo-
bilizacijo in aktiviza,cijo prostih denarnih
sredstev na območju občine, za poslovnost
v njenem poslovanju in po smernicah občin-
ske skupščine za izvajanje takšne kreditne
politike, ki pospešuje gospodarski in splošni
družbeni razvoj občine.
Komunalna banka mora pri izvajanju svo-
jih nalog upoštevati natela splošne kreditne
politike, smernice družbenega plana in pro-
računa ^ler mora sklepati o priporočilih, ki
jih daje banki v tem pogledu občinska skup-
ščina in svet, ki je pristojen za finance.
Organizacija in poslovanje komunalne
banke je urejena s splošnimi predpisi in s
statutom banke.
stran \&
Osnutek statuta občine Celje
2. aprila 1964
V. poglavje
ORGANIZACIJA IN DELO OBČINSKE
SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
1. Splošno
102. člen
V občini izvršuje funkcijo upravljanja
družbenih zadev in oblasti kot predstav-
niško telo občinska skupščina in njeni or-
gani.
'        Občinska skupščina je najvišji organ druž-
.benega samoupravljanja in organ oblasti v
okviru pravic in dolžnosti občine.
iSodno funkcijo v občini izvršuje občinsko
sodišče in višja sodišča kot samostojni or-
gani družbene skupnosti. Občinsko sodišče
je dolžno poročati občinski skupščini o svo-
jem delu..
2. Sestav občinske skupščine
103. člen
Občinsko skupščino sestavlja občinski zbor
in zbor delovnih skupnosti. Občinska skup-
ščina šteje 80 odbornikov. Občinski zbor
ima 40 odbornikov, zbor delovnih skupnosti
pa 40 odbornikov.
104. člen
Mandat odbornikov občinske skupščine
traja 4 leta. Vsako drugo leto se na novo
izvoli polovica odbornikov vsakega zbora
občinske skupščine.
Nihče ne more biti dvakrat zaporedoma
izvoljen v isti zbor občinske skupščine.
Nihče ne more biti hkrati odbornik olDeh
zborov občinske skupščine.
Odbornik občinske skupščine ne more biti
uslužbenec občinske uprave ali sodnik ob-
činskega sodišča.
3, Pravice in dolžnosti odbornikov občinske
skupščine
105. člen
OdbcTrniki občinske skupščine imajo v iz-
vrševanju svoje funkcije pravico in dolžnost
prisostvovati sejam občinske skupščine, so-
delovati pri njenem delu, sodelovati pri delu
skupščinskih svetov in komisij, v katere so
izvoljeni in opravljati druge naloge in dolž-
nosti, katere jim poveri občinska skupščina.
Odborniki občinske skupščine imajo pra-
vico udeleževati se sej sveta krajevnih
skupnosti, na območju katere so bili iz-
voljeni.
Odborniki občinske skupščine se lahko
lideležujejo tudi sej tistih skupščinskih sve-
tov in komisij v katere niso bili izvoljeni
kot- člani in lahko sodelujejo pri obravna-
vanju posameznih zadev, nimajo pa glaso-
valne pravice.
106. člen
Odborniki občinske skupščine so dolžni,
da se udeležujejo zborov volivcev na ^ob-
močju za katera so bili izvoljeni.
Odborniki občinske skupščine so dolžni
obveščati o sklepih in predlogih zborov vo-
livcev občinsko skupščino in njene organe.
Odborniki občinske skupščine morajo naj-
manj dvakrat letno poročati zboru volivcev
območja za katerega so bili izvoljeni, o delu
občinske skupščine in njenih organov.
107. člen
Odbornik občinske skupščine ne more biti
izvoljen oziroma imenovan v več kot dva
organa občinske skupščine, razen v izredno
utemeljenih primerih s svojim soglasjem.
108. člen
Vsak odbornik občinske, skupščine ima
pravico, da se seznani z zadevo, ki se pri-
pravlja za dnevni red seje občinske skup-
ščine, kakor tudi z vsem gradivom, ki služi
za obdelavo in obrazložitev zadeve.
109. člen
Odborniki občinske skupščine smejo po-
stavljati vprašanja predsedniku občinske
skupščine, predsednikoma obeh zborov ter
predsednikom svetov, skupščinskih komisij,
tajniku in predstojnikom notranjih organiza-
cijskih enot upravnega organa o zadevah iz
pristojnosti občinske skupščine in njenih or-
ganov, ter iz pristojnosti delovnih in drugih
organizacij in služb, ki so skupnega pomena
za občino ter o tem zahtevati pojasnila.
110. člen
Vsak odbornik občinske skupščine ima
pravico predlagati, da se vnese v dnevni
red seje razprava o zadevah, ki imajo splo-
šen pomen za občino ali širšo družbeno po-
litično skupnost, kakor tudi o zadevah svoje
volilne enote ali o zadevah, ki so pomembne
za določeno krajevno skupnost kakor tudi
b vseh drugih zadevah, ki spadajo v njeno
pristojnost.
111. člen
Vsak odbornik občinske skupščine ima
pravico in dolžnost, da zahteva sklicanje
zbora volivcev, če smatra, da je sklicanje
nujno potrebno zaradi obravnavanja dolo-
čene zadeve.
112. člen
Odborniki občinske skupščine so za oprav-
ljanje svojih dolžnosti v občinski skupščini
in njenih organov odgovorni občanom in ob-
činski skupščini.
Volivci lahko odbornika odpokličejo pred
potekom mandatne dobe po splošnih pred-
pisih.
■ 113. člen      , ,
Odbornik občinske skupščine uživa odbor-
niško imuniteto.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po
uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku
brez privolitve njegovega zbora vzeti pro-
stost ali zoper njega pričeti kazenski posto-
pek. Ce zbor ni-zbran, da privolitev rnandat-
no-imunitetna komisija dotičnega zbora,
zbor pa mora to privolitev naknadno potr-
diti.
4. Pristojnost in delo občinske skupščine
114. člen
Občinska skupščina obravnava temeljna
vprašanja, ki imajo pomen za gospodarski,
komunalni, kulturni, zdravstveni in socialni
razvoj občine in za življenje občanov, iz-
daja predpise in ukrepe s katerimi še ure-
jajo ta vprašanja v skladu z zakonom in s
tem statutom.
115. člen
Občinska skupščina v mejah svoje pri-
stojnosti izključno odloča o naslednjih za-
devah, ki jih opravlja na svojih sejah in
katerih ne more prenesti na svoje organe:
, — sprejema in spreminja statut občine,-
— predlaga republiški skupščini spremem-
bo meja občine;
— sprejema program razvoja, družbeni
plan, občinski proračun in potrjuje zaključni
račun o izvršitvi proračuna;
— sprejema odloke in druge splošne pred-
pise;
— daje soglasje k finančnim načrtom in ^
zaključnim računam občinskih skladov;
— sprejme urbanistični načrt in regula-
cijski načrt občine in njenih naselij;
— ustanavlja delovne in druge organiza-
cije skladno s splošnimi predpisi;
— ustanavlja in ukinja občinske sklade;
— obravnava vprašanja, ki so skupnega
pomena za občino kot celoto in v okviru
pravic in dolžnosti občine sprejema resolu-
cije in deklaracije;
— sprejema ukrepe v zvezi z izvrševa-
njem družbenega nadzorstva nad delom de-
lovnih in drugih organizacij v občini;
— voli in razrešuje predsednika in pod-
predsednika občinske skupščine, člane sve-
tov in komisij občinske skupščine, delegate
v organe okrajne skupščine, sodnika za pre-
krške, sodnike in sodnike porotnike občin-
skega sodišča; imenuje in razrešuje tajnika
občinske skupščine in predstojnike temelj-
nih upravnih organov ter opravlja druge vo-
litve, imenovanja in razrešitve oziroma daje
k temu soglasje skladno s splošnimi pred-
pisi;
— ustanavlja in odpravlja organe, ki jih '
je ustanovila;
— obravnava poročila o delu organov ob-
činske skupščine, opravlja nad njimi nad-
zorstvo in jim daje smernice za njihovo
delo;
— razveljavlja in odpravlja nezakonite in
nepravilne akte svojih organov, razen v za-
devah upravnega postopka;
— obravnava poročila občinskega sodišča;
— proučuje poročila, analize in elaborate
z raznih področij gospodarskega, komunal-
nega, kulturnega, prosvetnega, zdravstve-
nega in socialnega razvoja ter življenja ob-
čine, sprejema v zadevah teh dejavnosti
sklepe ter izdaja potrebne ukrepe;
— ustanavlja skupaj z drugimi občinami
in z okrajem skupne zavode, službe in
sklade;
— sklepa o najetju občinskih posojil;
— daje poroštva glede posojil delovnim
organizacijam in skladom;
— sprejme poslovnik o delu občinske
skupščine;
— daje soglasje k sklepom zborov voliv-
cev o ustanovitvi krajevnih skupnosti;
— potrjuje  statute krajevnih  skupnosti;
— odloča o odškodninski odgovornosti
odbornikov in drugih članov skupščinskih
organov;
— sklepa o razpisu občinskega referen-
duma;
— proglaša zaslužne osebe za častne
meščane;
— opravlja druge naloge, ki spadajo v-
njeno pristojnost po splošnih predpisih in po
tem statutu, kolikor je določeno, da o njih
odloča   občinska   skupščina   izključno   na
svoji seji.
116. člen
Občinska skupščina opravlja zadeve iz
svojega delovnega področja na sejah svojih
zborov, svetov in komisij ter po organih
občinske uprave.
Seje občinske skupščine in njenih огдат
nov so javne. Izjeme se lahko določijo v
poslovniku občinske skupščine in njenih or-
ganov v utemeljenih primerih. ^
2. aprila 1964
Osnutek statuta občine Celje
Stran li:
117. člen
Občinska skupščina kgt splošni družbeno-
politični zbor občine obravnava s predstav-
niki družbeno-političnih organizacij (Socia-
listična zveza delovnega ljudstva, sindikati
in drugimi organizacijami) in z drugimi
predstavniki javnosti v občini vprašanja, ki
so splošnega in skupnega pomena za občino
kot celoto.
Seje občinske skupščine kot splošno
družbeno-političnega zbora skliče predsed-
nik občinske skupščine sporazumno s pred-
sednikom občinskega odbora socialistične
zveze delovnega ljudstva.
118. člen
Zbora občinsike skupščine delata in odlo-
čata praviloma skupaj.
Vsak zbor občinske skupščine lahko
sklene, da bo ločeno razpravljal in odločal
o posameznih vprašanjih iz delovnega po-
dročja občinske skupščine. Ločeno obravna-
vanje in odločanje mora predlagati najmanj
ena tretjina odbornikov določenega zbora,
razen kadar splošni predpis ne določa dru-
gače.
Vsak zbor občinske skupščine samostojno:
— voli in razrešuje predsednika zbora;
— voli in razrešuje člane mandatno-imu-
nitetne komisije;
— razpisuje nadomestne volitve;
— odloča o predlogu za uvedbo postopka
za odpoklic odbornika zbora;
— potrdi privolitev mandatno-imunitetnô
komisije, da se lahko odborniku odvzame
prostost ali zoper njega začne kazenski po-
stopek;
— opravlja druge zadeve, ki so mu dane
v izključno pristojnost.
119. člen
Seje občinske skupščine in seje zborov
sklicuje predsednik občinske skupščine po
sprejetem delovnem programu oziroma po
dejanski potrebi.
Ce zahteva tretjina odbornikov občinske
skupščine, da se skliče seja in če se hkrati
poda predlog dnevnega reda, mora predsed-
'nik občinske skupščine sklicati sejo naj-
pozneje v Í0 dneh. Ce predsednik v tem
času ne skliče seje, jo skliče odbornik ob-
činske skupščine, ki ga za to pooblastijo
predlagatelji. V takem primeru vodi sejo
tisti odbornik občinske skupščine, ki ga ob-
činska skupščina v ta namen posebej po-
_pblasti.
120. člen
Sejo občinske skupščine vodi predsednik
občinske skupščine, sejo posameznih zborov
pa preiásednika zborov.
Seja se ne sme zaključiti dokler ni izčrpan
dnevni red, lahko pa se preloži.
121. člen
Zbora izvolita svoja predsednika pravilo-
ma za dobo enega leta.
122. člen
Občinska skupščina in zbora sklepajo
veljavno, če je na seji navzoča večina od-
bornikov vsakega zbora. Na skupni seji
obeh zborov in na seji posameznega zbora
se sprejemajo sklepi z večino glasoV navzo-
čih odbornikov vsakega zbora.
Statut občine, program, plan, proračun,
zaključni račun, urbanistični načrt, regula-
cijski načrt, odloki o uvedbi občinskih
davščin in odlok o javnem redu in miru, se
lahko sprejmejo le z večino glasov odbor-
nikov vsakega zbora.
123. člen
Občinska skupščina mora najmanj enkrat
letno obravnavati poročila o delu svetov in
komisij občinske skupščine, o delu organov
-uprave, o delu občinskega sodišča, o poslo-
vanju občinskih skladov, o izvrševanju pro-
grama, plana in proračuna in po potrebi o
delu delovnih in drugih organizacij, ki ima
splošen pomen za občino.
Občinska skupščina obravnava tudi po-
ročila o delu drugih organov in organizacij,
če je to določeno s splošnim predpisom ali
če sama tako odloči.
124. člen
Občinska skupščina in njeni organi izda-
jajo pri izvrševanju svojih nalog splošne
predpise v obliki odlokov, odredb in na-
vodil.
Odloke izdaja samo občinska skupščina.
Občinska skupščina in njeni sveti lahko
dajejo priporočila za delo delovnim in dru-
gim organizacijam v občini.
Sveti lahko izdajajo splošne predpise sa-
mo, če so za to izrecno pooblaščeni s pred-
pisom širše družbeno-politične skupnosti
oziroma z odlokom občinske skupščine.
Komisije in upravni organi ne morejo iz-
dajati splošnih predpisov.
Občinska skupščina in njeni sveti odlo-
čajo na svojih sejah o zadevah v upravnem
postopku samo v primeru, kadar je to pred-
pisano z zakonom ali na njegovi podlagi iz-
danim predpisom oziroma z odlokom občin-
ske skupščine.
V vseh drugih primerih, občinska skupšči-
na, njeni sveti in komisije izdajajo sklepe*
125. člen
Odloki, odredbe in navodila se objavljajo
v Uradnem vestniku okraja Celje ter začno
veljati 8. dan po objavi, če ni v samem
predpisu drugače določeno,    i
Program, plan in proračun veljajo od 1.
januarja dotičnega leta, glede drugih sploš-
nih predpisov p'a ne more biti določeno, da
začno veljati prej, kot so bili objavljeni.
V izrednih primerih lahko odloči občin-
ska skupščina, da se zaradi nujnosti splošni
predpis objavi na občinski razglasni deski
in da velja 8. dan po objavi.
126. člen
Občinska skupščina ima svoj poslovnik,
ki ga sprejmeta oba zbora. Poslovnik po-
drobneje ureja konstituiranje občinske
skupščine, podrobnosti o pravicah in dolž-
nostih odbornikov, priprave sej, potek sej,
postavljanje predlogov, glasovanje o pred-
logih in izvrševanje sklepov sej občinske
skupščine. Poslovnik ureja tudi delo skup-
ščinskih komisij. Poslovnik se uporablja za
skupne seje obeh zborov in za ločene seje.
5. Predsednik občinske skupščine
127. člen
Občinska skupščina ima predsednika.'
Predsednik se voli za dobo dveh let s tem,
da se lahko ponovno izvoli po vsakem kon-
stituiranju občinske skupščine.
Volitve predsednika občinske skupščine
so tajne.
128. člen
Predsedniku občinske skupščine preneha
njegova funkcija, če mu preneha odborniški
mandat, če se sam odpove funkciji predsed-
nika in če ga občinska skupščina razreši na
predlog najmanj ene tretjine odbornikov z
večino glasov vseh odbornikov.
129. člen
Predsednik občinske skupščine .Sklicuje in
vodi sejo skupščine, predstavlja občinsko
skupščino ter zastopa občino kot pravno
osebo. Predsednik je odgovoren skupščini
za svoje delo.
Predsednik občinske skupščine skrbi za,
izvrševanje sklepov občinske skupščine,
vsklajuje delo njenih organov ter delo teh
organov z delom drugih organov v občini in
opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži ob-
činska skupščina.
Predsednik občinske skupščine opravlja
tudi zadeve, ki so mu naložene po siplošnem
predpisu.
Predsednik občinske skupščine . vsklajuje
delo svetov in komisij. V ta namen mora
biti seznanjen z delom in sklepi organov
skupščine in lahko od njih zahteva poročilaj
sklicuje občasne konference predsednikov
svetov in komisij ter skrbi, da občinska^
skupščina, sveti in komisije obravnavajo za-
deve, ki so v njihovi pristojnosti.
130. člen
Predsednik občinske skupščine ' lahko v
posameznem primeru pooblasti drugo osebo,
da zastopa občino kot pravno osebo. Pred
sodišči zastopa občino v premoženjisko-prav-
nih zadevah izključno javni pravobranilec.
131. člen
Predsednika nadomešča, če je zadržan,
podpredsednik občinske skupščine, če je za-
držan tudi podpredsednik, ga nadomešča od-
bornik, ki ga določi občinska skupščina na
seji. Ce sejo v kratkem času ni mogoče skli-
cati, zadeva je pa nujna, določi odbornika
za nadomeščanje komisija za volitve in ime-
novanja, ki pa mora to določitev predložiti
nemudoma "v potrditev na prihodnjo sejo
občinske skupščine.
132. člen
Podpredsednik se voli na enak način kot
predsednik.
Podpredsednik opravlja določene zadeve
iz predsednikovega delovnega področja na
podlagi sklepa občinske skupščine.
133. člen
Predsednik in podpredsednik občinske
skupščine dobivata za svoje stalno delo v
občinski skupščini mesečno nagrado.
TA ŠTEVILKA JE BILA BREZPLAČNO
POSLANA VSEM NAROČNIKOM V
CELJSKI OBCINI, POSEBEJ TUDI
VECJE ŠTEVILO IZVODOV OBČIN-
SKIM POLITIČNIM FORUMOM IN
KRAJEVNIM SKUPNOSTIM.
stran 12
Osnutek statuta občine Celje
2. aprUa 1964
Višino nagrade določi komisija za volitve
Id imenovanja občinske skupščine.
Predsednik in podpredsednik imata pra-
vico do plačanega letnega dopusta.
e. Sveti občinske skupščine
Ш. člen
Sveti so politično-izvršilni organi občin-
ske skupščine in organi družbenega samo-
upravljanja na področju, za katero so usta-
novljeni.
Sveti so za svoje delo odgovorni občinski
skupščini.
Sveti opravljajo naloge, ki spadajo v nji-
hovo pristojnost na podlagi predpisov širše
družbeno-politične skupnosti in predpisov
občinske skupščine.
135. člen
Sveti obravnavajo vprašanja, ki imajo
glosen pomen za delovne in druge organi-
zacije in jim lahko dajejo priporočila za nji-
hovo delo.
Sveti usmerjajo delo občinskih upravnih
organov s svojega področja in nadzorujejo
njihovo delo.
Sveti predlagajo splošne predpise in druge
sklepe, ki jih sprejme občinska skupščina.
Sveti obravnavajo vse zadeve, o katerih
odloči občinska skupščina na svoji seji s
tem, da skupščini daje predloge.
Sveti odločajo v upravnem postopku samo
v primerih, kjer to določa zakon ali drug
splošen predpis.
Sveti opravljajo tudi druge zadeve, za ka-
tere Jih pooblasti občinska skupščina.
'Sveti sodelujejo z organi družbenega
upravljanja in samoupravljanja ter družbe-
nimi organizacijami tako, da se z njimi po-
svetujejo v pomembnejših zadevah iz nji- (
hovega delovnega področja in jih vabijo na
seje.
136. člen
Svete občinske skupščine sestavljajo čla-
ni, ki jih delegirajo vanje delovne in druge
organizacije ter člani, ki jih izvoli občinska
skupščina izmed odbornikov in drugih oseb.
Občinska skupščina določi s svojim skle-
pom za vsak svet, katere organizacije dele-
girajo člane v svet in koliko članov se de-
legira v svet in koliko jih izvoli občinska
skupščina izmed svojih odbornikov in izmed
drugih oseb. Predsednika sveta izvoli občin-
ska skupščina.
Predsednik in podpredsednik občinske
skupščine ne moreta biti člana sveta.
Mandat članov svetov občinske skupščine
' traja dve leti.
137. člen
Sveti opravljajo naloge iz svojega področ-
ja na sejah.
Predsednik sveta sklicuje seje sveta.
Seje' sveta so javne, razen kolikor je s
poslovnikoih sveta določeno, da so seje v
utemeljenih primerih tajne.
138. člen
■ Svet sprejime v začetku leta delovni pro-
gram, ki mora biti vsklajen z delovnim pro-
gramom občinske skupščine, mora pa upo-
števati tudi predloge delovnih in drugih or-
ganizacij in zborov volivcev.
139. člen
Predsedniki svetov sodelujejo pri delu ob-
činske skupščine, nimajo pa pravice glaso-
vanja, če niso odborniki občinske skupščine.
140. člen
Vsak svet ima svoj poslovnik, ki si ga
sam predpiše. S poslovnikom se podrobneje
uredi delo sveta.
141. člen
Občinska skupščina lahko razveljavi ali
odpravi nezakonit akt sveta, ki ni bil izdan
v upravnem postopku. V takem primeru ob-
činska skupščina naloži svetu, da po potrebi
izda nov akt po danih smernicah, ki so za
svet obvezne.
Z odlokom občinske skupščine se lahko
določi, da svet odloča v upravnem postopku
samo v takih upravnih zadevah, kjer se od-
loča po prostem preudarku.
142. člen
Občinska skupščina ima tele svete:
1. Svet za primarno gospodarstvo;
2. Svet za terciarno gospodarstvo,-
3. Svet za urbanizem, gradbene in komu-
nalne zadeve;
4. Svet za notranjo politiko in splošne za-
deve;
5. Svet za socialno in zdravstveno poli-
tiko;
6. Svet za šolstvo in telesno vzgojo;
7. Svet za znanost in kulturo.
Število članov sveta se določi s posebnim
sklepom občinske skupščine.
S posebnim odlokom skupščine se lahko
ustanovijo novi sveti ali pa združujejo se-
danji, če tako narekujejo potrebe.
143. člen
Svet, pristojen za primarno gospodarstvo,
obravnava zadeve s področja industrije,
kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova,
gradbeništva, programa, plana in financ,
dela in socialnega zavarovanja.
Svet, pristojen za terciarno gospodarstvo,
obravnava zadeve s področja obrti, blagov-
nega prometa, turizma in gostinstva.
Svet, pristojen za urbanizem, gradbene in
komunalne zadeve, obravnava zadeve s pod-
ročja urbanizma, gradenj, cest, stanovanj-
skih zadev in vseh komunalnih zadev.
Svet za notranjo politiko in splošne za-
deve opravlja zadeve s področja organiza-
cije in dela upravnih organov občinske
Skupščine, razen tistih zadev, ki spadajo v
področja drugih svetov, zadeve matične
službe, varstva javnega reda in miru, var-
nosti prometa, ljudi in premoženja ter druge
zadeve, ki po svojem značaju ne spadajo v
področje nobenega drugega sveta.
Svet za socialno in zdravstveno politiko
obravnava zadeve s področja zdravstva,
splošnega varstva, varstva družine, skrb-
ništva, invalidske zadeve, zadeve borcev
NOB in zadeve socialnega varstva.
Svet za šolstvo in telesno vzgojo obrav-
nava zadeve s področja' šolstva, predšolske
vzgoje, telesne vzgoje in športa.
Svet za znanost in kulturo obravnava za-
deve s področja znanosti in zadeve s pod-
ročja prosvetnega in kulturnega življenja.
7. Komisije občinske skupščine
144. člen
Občinska skupščina ima za proučevanje
posameznih vprašanj, za pripravo predlogov
in za opravljanje drugih zadev s svojega
delovnega področja stalne in začasne komi-
sije.
Stalne komisije izvoli občinska skupščina
za stalno delo, začasne komisije pa izvoli
samo za toliko časa, dokler ne dokončajo
naloge, za katere so ustanovljene.
145. člen
Občinska skupščina ima tele stalne komi-
sije:
1. Komisijo za volitve in imenovanja;
2. Mandatno-imunitetno komisijo občin-
skega zbora;
3. Mandatno-iimunitetno   komisijo   zbora
delovnih skupnosti;
4. Komisijo za prošnje in pritožbe;
5. Komisijo za programiranje in financi-
ranje;
6. Komisijo za družbeno nadzorstvo;
7. Komisijo za narodno obrambo.
Začasne komisije se ustanove s posebnim
odlokom občinske skupščine, v katerem se
določi sestav komisije in področje njenega
dela.
Občinska skupščina ima tudi druge komi-
sije, ki jih ustanovi na podlagi predpisov
širših družbenih političnih skupnosti za po-
sebne naloge.
146. člen
Komisija za volitve in imenovanja je se-
stavljena iz odbornikov občinske skupščine,
določeno število članov pa delegira Občin-
ski odbor socialistične zveze delovnega
ljudstva.
Število članov in razmerje med izvolje-
nimi ter delegiranimi člani komisije določi
občinska skupščina s posebnim sklepom.
Obe mandatno-imunitetni komisiji sta se-
stavljeni samo iz odbornikov ustreznega
zbora. Vsaka mandatno-iimunitetna komisija
ima 3 člane.
Komisija za prošnje in pritožbe ima 5 čla-
nov, od katerih morajo biti vsi odborniki
občiniske skupščine.
Komisija za programiranje in financiranje
ima 7 članov, od katerih morajo biti štirje
odborniki, ostali trije so pa laMco tudi stro-
kovnjaki za področje dela komisije.
Komisija za družbeno nadzorstvo ima 11
članov. Sestavljajo jo trije odborniki obči*a-
skega zbora, trije odborniki zbora delovnih
skupnosti in 5 oseb, ki jih izvoli občinska
skupščina izmed članov svetov občinske
skupščine in drugih občanov.
Komisija za narodno obrambo ima dolo-
čeno število članov, kar določi občinska
skupščina s posebnim sklepom.
Predsedniki komisij morajo biti odborniki
občinske skupščine. Predsednike komisij i/z-
voli občinska skupščina.
Komisija mora vsaj enkrat na vsakih šest
mesecev obravnavati delo ustreznega uprav-
nega organa.
147. člen
Podrobnejše določbe o delu komisij so v
poslovniku občinske skupščine.
148. člen
Komisija za volitve in imenovanja obrav-
nava vprašanja v zvezi z volitvami in ime-
novanji članov organov skupščine in drugih
funkcionarjev ter daje skupščini ustrezne
predloge. Ta komisija obravnava tudi sploš-
na vprašanja kadrovske politike v občini.
Komisija tudi spremlja in analizira stanje in
potrebe po vodilnih in visokokvalificiranih
kadrih v delovnih in drugih organizacijah.
Komisija planira v sodelovanju z drugimi
organi in upravnim odborom sklada za šti-
pendiranje in kreditiranje šolanja, potrebe
po kadrih in predlaga pristojnemu organu
ukrepe za strokovno in družbeno politično
izobraževanje kadrov.
Komisija za volitve in imenovanja v nuj-
nih primerih izvrši imenovanja, izvolitve in
razrešitve, za katere je pristojna občinska
skupščina s tem, da mora zadevni sklep po-
trditi občinska sk\jpščina na svoji prvi pri-
hodnji seji.
149. člen
Mandatno-imunitetna komisija vsakega
zbora obravnava vprašanja v zvezi ^imunl-
tetoimi "pravicami o'Jborniîov vsakega zbo-
2. aprila 1964
Osnutek statuta občine Celje
Stran 13
ra, s prenehanjem odborniškega mandata, z
razpisom volitev za izpraznjena odborniška
mesta in z verifikacijo mandatov novo-
izvoljenih odbornikov in o tem poroča
zboru.
150. člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava
prošnje in pritožbe, ki jih prodlože občinski
skupščini občani, delovne in druge organi-
zacije.
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava
samo take prošnje in pritožbe, kjer gre za.:
zadevo, v kateri je upravni postopek kon-
čan ali če gre za zadevo izven upravnega
postopka.
151. člen
Komisija za programiranje in financiranje
pripravlja predloge programov in družbenih
planov ter predloge proračuna, spremlja iz-
vrševanje v^eh teh aktov, predlaga ukrepe
za zagotovitev uspešnega izvrševanja teh
aktov občinski skupščini in pristojnim sve-
tom ter pristojnim upravnim "organom ob-
činske skupščine.
152. člen
Komisija za družbeno nadzorstvo obrav-
nava splošna vprašanja, ki se tičejo razpo-
laganja z družbenimi sredstvi, delitve do-
hodka in načina izvrševanja pravic in dolž-
nosti državnih organov, organov družbenega
samoupravljanja, organizacij, ki opravljajo
zadeve javnega pomena, in družbeno-politič-
nih skupnosti. Komisija izvršuje družbeno
nadzorstvo v sodelovanju z organi samo-
upravljanja z namenom, da se razvija odgo-
vornost in socialistične norme pri samo-
upravljanju, pri razpolaganju z družbenimi
sredstvi in pri poslovanju teh organov in
organizacij.
Delo komisije za družbeno nadzorstvo ne
sme kršiti samoupravnih pravic delovnih in
drugih organizacij. ^
153. člen
Komisiija za narodno obrambo opravlja
vse zadeve s področja narodne obrambe in
civilne zaščite v skladu s splošnimi predpisi.
8. Skupna določba
154. člen
Funkcija odbornika, člana sveta in komi-
sije, je častna družbena funkcija.
Odborniki skupščine, člani sveta in komi-
sij, imajo pravico do povračila dejanskih
stroškov, ki so jih imeli pri opravljanju
funkcije v občinski skupščini in njendh or-
ganih. Občinska skupščina inda o tem po-
seben odlok.      ^ „ _ \_
VI. poglavje
OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
1. Splošne določbe
155. člen
Občinski upravni organi neposredno izvr-
šujejo vse zakone in druge predpise, kolikor
hi z zakonom izrecno določeno, da jih izvr-
šujejo drugi organi občine oziroma organi
širših družbeno-političnih skupnosti ter
opravljajo strokovne naloge za občinsko
^i^šono in njene organe.
156. člen
Ustanavljanje, odpravljanje in delovno
področje temeljnih občinskih upravnih orga-
nov se določajo na način, predpisan s tem
statutom. Drugi občinski upravni organi se
določajo z odlokom občinske skupščine.
Temeljni občinski upravni organi so od-
delki in občinski inšpektorat.
157. člen
V občini Celje so tile temeljni občinski
upravni organi: oddelek za upravno-pravne
zadeve, oddelek za družbeno-ekonomske za-
deve, oddelek za finance, oddelek za narod-
no obrambo, oddelek za notranje zadeve in
občinski inšpektorat.
Občinska skupščina lahko s posebnim od-
lokom združuje ali razdružuje temeljne ob-
činske upravne organe. S tem odlokom se
razmeji ali združi tudi delovno področje te-
meljnega občinskega upravnega organa.
158. člen
Delovno področje temeljnih občinskih
upravnih organov se določi s posebnim od-
lokom občinske skupščine.
Pri opravljanju zadev s svojega delovne-
ga področja upravni organi sodelujejo drug
z drugim, z organi upravljanja v delovnih
organizacijah in z drugimi organi in organi-
zacijami, ki so zainteresirani na njikovem
delu.
159. člen
Upravni organi opravljajo zadeve iz svo-
jega delovnega področja samostojno v me-
jah pooblastil, ki jim jih daje zakon in na
njegovi podlagi izdani predpisi, ter po
smernicah občinske skupščine in njenih sve-
tov.
Samostojnost upravnih organov v delu
mora priti do izraza tako v izvrševanju
predpisov, kakor tudi v razvijanju njihove
pobude pri odkrivanju in proučevanju pro-
blematike na svojem delovnem področju,
ugotavljanju napak in drugih slabosti, ki
ovirajo učinkovito delo in napredek delov-
nih organizacij, v dajanju strokovne pomoči
pri odpravljanju teh napak in slabosti, v
pripravljanju eleboratov, analiz in drugega
gradiva o stanju na svojem področju za po-
trebe tskupščine in njenih svetov ter v pred-
laganju potrebnih ukrepov skupščini oziro-
ma svetom.
V okviru te samostojnosti morajo upravni
organi s svojo organizacijo ter z načinom in
metodami dela razvijati samositojnost in po-
budo uslužbencev na posameznih delovnih
mestih in njihovo osebno odgovornost za
opravljeno delo.
160. člen
Upravni organi morajo skupščino in
ustrezni svet redno in tekoče seznanjati s
problemi na svojem področju in jima s svo-
jimi pobudami in predlogi pomagati pri
uresničevanju njunih nalog.
Upravni organi morajo opozarjati skup-
ščino in ustrezni svet na protiustavne in ne-
zakonite splošne akte, ki jih izdajo delovne
in druge samostojne organizacije.
Upravni organi morajo seznanjati organe
samoupravljanja v delovnih organizacijah o
nezakonitosti in drugih nepravilnostih v
delu organizacije, ki so jih ugotovili v izvr-
ševanju upravnega nadzorstva, in jim pred-
lagati ustrezne ukrepe za njihovo odpravo.
161. člen
Upravni organi s svojim delom omogočajo
učinkovito uresničevanje pravic in intere-
sov občanov in organizacij, zlasti s tem, da:
a) skrbijo za hitro in ekonomično poslo-
vanje ter s svojim znanjem in izkušnjami
pomagajo drugim organizacijam v občini v
njihovih prizadevanjih za óimlbolj ekono-
mično in ekspeditivno poslovanje ter učin-
kovito zadovoljevanje potreb občanov;
b) organizirajo in pomagajo pri organizi-
ranju služb, ki so namenjene naravnost ob-
čanom, da lahko čim hitreje in s čim manj-
šimi stroški uveljavijo svoje pravice in in-
terese oziroma opravijo svojo dolžnost
(sprejemna pisarna, služba za vloge in pri-
tožbe, služba pravne pomoči občanom in or^
ganizacijam ipd.);
c) organizirajo izven sedeža občine službo,
ki je namenjena naravnost občanom (matič-
na služba, prijavno-odjavna služba ipd.). Ta
služba se organizira glede ña,krajevne po-
trebe za območje krajevnih skupnosti in v
sodelovanju z njimi.
162. člen
Delo občinskih upravnih organov je jav-
no, kolikor ni z zakonom ali z aktom ob-
činske skupščine na podlagi zakona dolo-
čeno, da je treba posamezne podatke varo-
vati kot tajnost oziroma, da se ne smejo ob-
javiti. Občinska sikupščina določi, ko obrav-
nava poročilo uprave, kateri deli poročila se
morajo objaviti, ter način njihove objave.
2. Tajnik in starešine upravnih organov
163. člen
Tajnik je najvišji starešina občinskih
upravnih organov in disciplinski starešina
vseh delovnih ljudi, zaposlenih v občinski
upravi. Tajnik lahko posamezne disciplinske
pravice prenese na neposrednega starešino.
Tajnika in starešine upravnih organov
imenuje občinska skupščina na podlagi raz-
pisa.
Tajniku določi osebni dohodek občinska
skupščina oziroma njen organ, ki ga za to
pooblasti.
164. člen
Tajnik občinske skupščine skrbi in je
osebno odgovoren za to, da občinska uprava
kot celota v redu funkcionira in da opravlja
upravne in strokovne naloge, ki jih ima po
ustavi; skrbi za zakonito, pravilno dn pravo-
časno izvrševanje nalog; nadzoruje in uskla-
juje delo upravnih organov; skrbi za izvrše-
vanje sklepov in smernic občinske skupščine
in njenih svetov; pomaga predsedniku ob-
činske iskupščine pri pripravljanju sej skup-
ščine in pri usklajevanju dela posameznih
svetov in skupščinskih komisij, opravlja
druge naloge, ki jih ima po zakonu in po-
sebnih predpisih, ali ki mu jih naloži občin-
ska skupščina.
Tajnik mora posebej skrbeti za pravilno in
hitro poslovanje služb, ki prihajajo v stik z
občani. Stalno mora spremljati odnose med
upravo in občani in skrbeti, da se ti odnosi
nenehno zboljšujejo, skladno s .položajem in
vlogo občana in človeka v naši socialistični
demokraciji.
Tajnik se mora udeleževati sej občinske
skupščine in na zahtevo dajati mnenja k
osnutkom predpisov in mnenja o drugih po-
membnejših vprašanjih ter pojasnila in po-
datke, ki jih zahteva skupščina ali njen član
s področja dela občinske uprave.
165. člen
Starešine upravnih organov vsak na svo-
jem delovnem področju skrbijo in so nepo-
sredno odgovorni za to, da se izvršujejo za-
koni in drugi predpisi višjih državnih orga-
nov ter predpisi, sklepi in smernice občinske
skupščine in njenih svetov; da se izdelajo
stran 14î
Osnutek statuta občine Celje
2. aprila 1Ш
za obciTïsko skupščino in njene svete osnut-
ki predpisov in drugih aktov ter pripravijo
analize in drugo gradivo za njihovo delo; da
upravni organi in posamezni uslužbenci za-
konito, pravilno in pravočasno opravljajo
vse druge naloge iz svojega področja.
Starešina upravnega organa organizira in
vodi delo v organu, je neposredni starešina
uslužbencev upravnega organa ter izvršuje
druge pravice in dolžnosti, ki so določene"^
z zakonom in drugimi predpisi.
166. člen
Tajnik je osebno odgovoren občinski
skupščini in njenemu predsedniku za zako-
nito, pravočasno in kvalitetno delo uprave,
za izvrševanje sklepov in smernic občinske
skupščine in njenih svetov ter za izvrševa-
nje programa dela upravnih organov.
Starešine upravnih organov so osebno od-
govorni tajniku in predsedniku za svoje
delo in za zakonito in pravočasno delo
upravnega organa, ki ga vodijo, ter za izvr-
ševanje sklepov in smernic občinske skup-
ščine in njenih svetov s področja upravnega
organa. Za delo upravnega organa odgovar-
jajo starešine tudi ustreznemu svetu.
Tajnik in starešine upravnih organov mo-
rajo najmanj enkrat na leto poročati občin-
ski skupščini oziroma ustreznim svetom o
svojem delu in o ukrepih, ki so bili storjeni
za zboljšanje organizacije, dvig strokovne
ravni uslužbencev ter za napredek dela
upravnih organov. Skupščina oziroma
ustrezni svet razpravljata o poročilu in da-
jeta upravnim organom obvezne smernice
za njihovo delo.
Poročilo skupščini je skupno za vse
upravne organe in ga predloži tajnik občin-
ske skupščine, svetu pa predloži poročilo
starešina ustreznega upravnega organa.
Ustrezni starešina mora v poročilu pose-
bej navesti, kako so bili izvršeni sklepi ozi-
roma smernice skupščine oziroma sveta za
delo upravnih organov.
3. Uslužbenci občinske skupščine in njihovo
samoupravljanje
167. člen
Uslužbenci občinske uprave so javni
uslužbenci. Postavljajo se na podlagi jav-
nega razpisa.
Uslužbenci so, vsak na svojem delovnem
mestu, osebno odgovorni neposrednemu sta-
rešini za zakonito, pravilno in pravočasno
opravljanje svojih nalog.
Uslužbenci in delavci, zaposleni v občin-
skih upravnih organih, predstavljajo enotno
delovno skupnost, ki v mejah zakonov in
na njegovi podlagi izdanih predpisov, po na-
čelu samoupravljanja samostojno ureja
vprašanja, ki se tičejo notranjih razmerij v
občinski upravi.
Pravico samoupravljanja uresničujejo de-
lovni ljudje občinske uprave neposredno in
po svetu delovne skupnosti kot svojem
predstavniškem organu.
Samoupravljanje delovnih ljudi v občin-
ski upravi se v skladu z zakonom uredi s
posebnim pravilnikom.
169. člen
Sredstva za delo zagotovi občinskim
upravnim organom občinska skupščina v
skladu s posebnimi predpisi glede na vrsto,
obseg in pomen nalog ter pogoje njihovega
dela.
Sredstva za delo upravnih organov pred-
stavljajo njihov dohodek, ki je enoten in
skupen vsem upravnim organom.
Delovna skupnost raz¡k)laga s svojim do-
hodkom samostojno in ga v skladu s svojim
pravilnikom deli s svojim finančnim načr-
tom in zaključnim računom.
4. Sodnik za prekrške
170. člen
Sodnik za prekrške je poseben upravni or-
gan občinske skupščine, ki vodi upravno-
kazenski postopek in izdaja na prvi stopnji
odločbe o prekrških, za katere je pristojen
po zakonu, ter opravlja druge zadeve, ki jih
določa zakon.
Sodnika za prekrške in njegovega namest-
nika voli in razrešuje občinska skupščina po
določbah zakona.
Delo sodnika za prekrške in druga vpra-
šanja te službe so urejena z zakonom.
VIL poglavje
OBLIKE NEPOSREDNEGA UPRAVLJANJA
V OBČINI
1. Krajevne skupnosti
171. člen
Krajevna skupnost je samostojna samo-
upravna skupnost občanov enega ali več
naselij v občini.
Občani se organizirajo v krajevno skisp-
nost zato, da neposredno in posredno izvr-
šujejo komunalne, stanovanjske, gospodar-
ske, socialne, zdravstvene, kulturne, pro-
svetne, vzgojne in druge dejavnoisti za ne-
posredno zadovoljevanje svojih potreb ter
potreb družin in gospodinjstev, kakor tudi
za razvoj naselij.
Krajevna skupnost skrbi za napredek sta-
novanjskega gospodarstva in strokovno po-
maga hišnim svetom in občanom pri uprav-
ljanju in vzdrževanju stanovanjskih hiš.
Krajevna skupnost obravnava poslovanje
delovnih organizacij, ki na njenem območju
skrbijo za zadovoljevanje dnevnih življenj-
skih potreb občanov.
Za uresničevanje svojih nalog krajevna
skupnost, v skladu z zakonom, ustanavlja
delovne organizacije in servise.
Krajevna skupnost lahko predlaga občin-
ski skupščini, da izda predpis ali drug
splošni akt.
172. člen
Krajevno skupnost ustanovijo občani za
določeno območje na zboru.
Občinska skupščina da soglasje k sklepu
zbora občanov o ustanovitvi krajevne Skup-
nosti in določitvi njenega območja.
Občinska skupščina da soglasje k sklepu
zbora občanov za spremembo območja kra-
jevne skupnosti.
173. člen
Krajevne skupnosti se lahko ustanove na
območjih, ki tvorijo geografsko, urbanistič-
no in gospodarsko celoto. Pri tem se šteje,
da tvorijo tako celoto območja, v katerih se
nahajajo delovne organizacije, ki zadovolju-
jejo skupni interes občanov v zadovolje-
vanju njihovih vsestranskih potreb (šole,
zdravstveni zavodi, kulturni zavodi, trgov-
ske organizacije, kinomatografi ipd.j.
Krajevna skupnost je ustanovljena, če se
je za ustanovitev izjavilo na zboru občanov
najmanj 20 % občanov z območja krajevne
skupnosti.
174. člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Statut krajevne skupnosti prične veljati,
ko ga sprejme zbor občanov in potrdi ob-
činska skupščina.
175. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Krajevna skupnost nima funkcije oblasti *
rn njeni organi nimajo upravnih pooblastil. *'
Premoženje krajevne skupnosti je druž- 'r^
beno premoženje, ki ga upravlja svet kra- 5
jevne skupnosti. f
176. člen '       -
Zbor občanov je najvišji organ krajevne
skupnosti.
Krajevna skupnost ima kot svoj izvršilni
organ svet krajevne skupnosti. Sestav in na-
loge sveta krajevne skupnosti določi statut
krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti se voli na zborih
občanov.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti
traja dve leti tako, da se vsako leto za-
menja polovica članov sveta krajevne skup- :c
nosti.
Svet krajevne skupnosti lahko ustanovi
poravnalni svet v okviru splošnih predpi^sov.
Statut krajevne skupnosti določi, da ima
krajevna skupnost po potrebi še druge or-
gane.
177. člen
S statutom krajevne skupnosti se podrob-
neje določi organizacija in delo krajevne
skupnosti, sveta krajevne skupnosti, delo in
organizacija poravnalnih svetov, način usta-
navljanja servisov, komunalnih in drugih
organizacij, razmerje do hišnih svetov ia
druga vprašanja v zvezi z delom krajevnih
skupnosti. y
178. člen
Krajevna skupnost opravlja svoje naloge
s sredstvi, ki jih da občina, s sredstvi, ki jih
dajo delovne in druge organizacije in s
sredstyi, ki jih dajejo občani krajevne skup-
nosti.
Vire sredstev, ki jih da občina krajevnim
skupnostim, določi občinska skupščina vsako
leto posebej v svojem proračunu in z dru-
gimi predpisi skladno z zakonom, progra-
mom in planom, upoštevaje potrebe krajev-
ne skupnosti, prizadevnost njihovih organov ^
za razvoj in napredek, in druge okoliščine,
179. člen
Krajevna skupnost upravlja družbeno pre-
moženje, ki ji je dano v uporabo, pomaga
občinski skupščini in njenim organom pri
opravljanju njihovih družbenih rjalog na ob-
močju krajevne skupnosti, skrbi za varstvo
oseb, ki jim je taka pomoč potrebna in pred-
laga skrbnike za mladoletnike in druge
osebe, ki se postavijo pod ;sikrbništvo, skrbi
za varstvo in oddih ter zabavo otrok, orga-
nizira prostovoljno delo prebivalcev na svo-
jem območju in organizira zbiranje prosto-
voljnih prispevkov, daje občiniski skupščrai
in njenim organom predloge in mnenja o
posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
in opravlja druge zadeve, ki so določene s
splošnimi predpisi, s statutom krajevne
skupnosti in zadeve, za katere jo pooblasti
občinska skupščina.
180. člen
Podrobnosti o organizaciji in delu krajev-
ne skupnosti ureja njen statut.
i aprila 1964
Osnutek statuta občine Celje
Stran 15
2. Zbori volivcev
181. člen
Občani občine neposredno sodelujejo pri i
upravljanju občine na zborih volivcev.
Zbori volivcev se praviloma sklicujejo za,
območja volilnih enot, kot so dodočene za^
volitve v občinski zbor občinske skupščine,
lahko se po potrebi sklicujejo tudi za posa-i
mezna naselja ali za območje posamezne
krajevne skupnosrti.
Poleg splošnih zborov volivcev se lahko
sklicujejo tudi zbori volivcev delovnih or-
ganizacij. Ti zbori se s;klicujejo po volilnih,
enotah, kot so določene za volitve v zbor ■
delovnih   skupnosti   občinske   skupščine,
lahko pa tudi po ekonomskih in drugih eno- '
tah posameznih organizacij.
Način sklicevanja zborov volivcev določi
občinska skupščina s posebnim sklepom.
182. člen
Zbori volivcev se sestajajo po potrebi.
-Zbor volivcev lahko skliče predsednik ob-
činske skupščine, svet krajevne skupnosti,.'
občinski   ali  krajevni   organ   socialistične -
zveze delovnega ljudstva ali desetina voliv-
cev z območja, za katero se zbor sklicuje,
vendar najmanj 30 volivcev. Zbor volivcev :
delovnih organizacij lahko skliče tudi ena ;
tretjina članov delovnih organizacij z ob- ;
močja tega zbora.
Kadar zbor volivcev ni sklical predsednik
občinske skupščine, mora sklicatelj zbora'
obvestiti predsednika občinske skupščine o '
sklicanju zbora in mu sporočiti dnevni red
najmanj tri dni pred dnevom zbora.
183. člen ^
Sklicatelj mora razglasiti sklic zbora naj-
manj 7 dni pred dnevom zbora. Razglas ;
mora obsegati predlog dnevnega reda, čas ;
in kraj zbora ter kdo sklicuje zbor.
Na zborih volivcev lahko sodelujejo vsi '
občani z območja zbora volivcev. Kadar
zboi volivcev upravlja volilno funkcijo, od-
ločajo samo tisti občani, ki imajo splošno
volilno pravico.
184. člen
Na zborih volivcev ol^čani obravnavajo .
-Vprašanja, ki imajo splošen pomen za živ- ;
'ljenje in delo v občini in v širših družbeno- i
političnih skupnostih ter dajejo predloge za -
reševanje takih vprašanj, opravljajo volilne .
funkcije, ki so določene z ustavo ali zako- '
nom ter neposredno odločajo o vprašanjih,
ki 90 določena z zakonom ali statutom ob-
čine. ;
»Na zborih volivcev poročajo odborniki
občinske skupščine in predsedniki svetov o ^
delu občinske skupščine. Organi družbenega ^
samoupravljanja in organizacije, ki oprav- ;
Ijajo zadeve javnega pomena na območju,
občine, morajo zboru volivcev dati potrebna ;
pojasnila, če zbor to zahteva.
Zbori volivcev dajejo predloge, mnenja in ;
pripombe pred sprejemom posameznih pred-^î
pisov občinske skupščine. ^
Zbori volivcev izvršujejo v mejah zako- ^
nitih predpisov naloge v zvezi z volitvami .
odbornikov občinske skupščine in poslancev
republiške in zvezne skupščine.
Zbori volivcev opravljajo druge naloge po '
epilošnih predpisih, statutu občine in po .
sklepu občinske skupščine. '
185. člen ;
O sklepu zbora volivcev mora razpravljati ^
občinska skupščina ali njen pristojni organ 1
in obvestiti zbor o stališču, ki ga je v zadevi ^
zavzela.
3. Referendum
186. člen
Občinski referendum je oblika neposred-
nega odločanja občanov.
Na občinskem referendumu občani odlo-
čajo o skupnih vprašanjih, ki imajo pomen
za posamezen kraj ali občino kot celoto.
Referendum se lahko razpiše za območje
enega ali več naselij ali za območje cele ob-
čine.
Referendum se lahko izvrši zato, da se
občani izjavijo vnaprej o predlogu odloka
ali sklepa, še preden ga je občinska skup-
ščina sprejela, ali pa zato, da potrdijo ali
ovržejo odlok ali sklep, ki ga je občinska
skupščina že sprejela.
187. člen
Referendum razpiše občinska skupščina.
Referendum je obvezen glede zadev,
za katere je z zakonom predpisano, da mo-
rajo o njih'odločati občani z referendumom.
188. <:len
Občinska skupščina določi besedilo refe-
renduma. V sklepu o razpisu referenduma
mora biti vsebovan predmet in datum refe-
renduma.
Glasovanje je neposredno in tajmo.
Na   referendumu   glasujejo   občani,   ki
imajo splošno volilno pravico.
189. člen
Občinska skupščina je dolžna razpisati re-
ferendum o določeni zadevi, če to zahteva
večina zborov volivcev z območja, za ka-
tero naj se referendum opravi.
190. člen   ^
Referendum je veljaven, če se ga je ude-
ležila večina v volilni imenik vpisanih vo-
livcev naselja, za katero se opravi referen- '
dum, ali občine.
Predlog, o katerem se glasuje na referen-
dumu, je sprejet, če je glasovala zanj ve-
čina volivcev, ki so glasovali.
Izid referenduma je za občinsko skupšči-
no obvezen. Občinska skupščina ne more v '
enem letu po izvedbi referenduma izdati no-
benega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom
referenduma..
4. Skupne določbe
191. člen
Da bi se zagotovila javnost v delu občin-
ske skupščine in njenih organov, in razvi-
jale oblike neposrednega upravljanja v ob-
čini, mora občinska skupščina in njeni or-
gani:
a) obveščati občane o svojem delu po
tisku, radiu, z objavljanjem splošnih dn do-
ločenih drugih predpisov na občinskih raz-
glasnih deskah;
b) sklicevati tiskovne konference Ln na
druge načine omogočiti predstavnikom tiska
in radia vpogled v delo organov skupščine;
c) omogočiti delovnim organizacijam,' da
morejo dati pripombe, kadar občinska skup-
ščina in njeni organi sprejemajo priporočila,
ki imajo pomen za širše področje dejavnosti
ali za večje število delovnih organizacij;
d) omogočiti občanom, da se seznanijo z
zadevami, ki se obravnavajo na sejah ob-
činske skupščine; v ta namen je upravni or-
gan občine dolžan pošiljati gradivo za seje
občinske skupščine organom družbeno-po-
litičnih organizacij v občini, tisku, radiu,
krajevnim skupnostim in ljudskim knjižni-
cam ter študijski knjižnici.
Občinski upravni organ je dolžan izdajati
informativni bilten o delu orgajiov oibćiniske
skupščine in ga pošiljati organom in organi-
zacijam iz tč d) prejšnjega odstavka.
192. člen
Kadar organi Zveze sindikatov v občini,
občinski odbor SZDL, ZMS, ZZB NOV pri-
pravijo gradivo, za katerega sodijo, da je
pomembno za obravnavo tudi na seji ob-
činske skupščine ali njenih organih, je ob-
činska skupščina dolžna zagotoviti, da se
take zadeve obravnavajo pred občinsko
skupščino in njenimi organi.
Vin. poglavje
RAZMERJA OBČINSKE SKUPŠČINE IN
NJENIH ORGANOV DO DELOVNIH IN
DRUGIH ORGANIZACIJ
193. člen
Občinska skupščina in njeni organi sode-
lujejo z delovnimi in drugimi organizacijami
v občini. Organizirajo zbiranje in združeva-
nje sredstev delovnih organizacij za izpol-
nitev splošnih nalog občine in pri izvedbi
drugih splošnih akcij.
Občinska skupščina in njeni organi se za-
radi uresničevanja teh nalog posvetujejo s
predstavniki delovnih organizacij.
Občinska skupščina in njeni organi imajo
do delovnih organizacij samo tiste pravice,
ki so določene >-ustavi in zakonih.
Občinska skupščina in njeni organi oprav-
ljajo nad delovnimi organizacijami družbe-
>no nadzorstvo s tem, da nadzorujejo zakoni-
tost dela organov teh organizacij in politi-
ko gospodarjenja s sredstvi, ki mora biti v
skladu s splošnimi družbenimi interesi, zla-
sti s programom in planom razvoja občine.
Organi občinske skupščine so dolžni ob-
ravnavati predloge delovnih organizacij. Ce
delovna organizacija ni zadovoljna s stali-
ščem organov skupščine lahko svoj predlog
sproži neposredno pred občinsko skupščino.
194. člen
Občinska skupščina in njeni organi lahko
dajejo delovnim organizacijam priporočila.
Delovne organizacije so dolžne, da o pripo-
ročilih razpravljajo in morajo seznaniti ob-
činsko skupščino s svojimi stališči.
195. člen
Ce delovna organizacija ravna v nasprot-
ju z zakonitimi predpisi, in če je delo delov-
nih organizacij v nasprotju z družbenimi
koristmi, je občinska skupščina dolžna'sto-
riti ustrezne ukrepe zoper organe upravlja-
nja po splošnih predpisih.
196. člen
Občinska skupščina lahko priporoči zdru-
ževanje posameznih delovnih organizacij v
večje delovne organizacije, če to narekuje-
jo splošni gospodarski in družbeni interesi
in če se s tem doseže kakovostno boljša in
količinsko večja proizvodnja oziroma storit-
ve.
197. člen
Občinska skupščina in njeni organi skrbe
za smotrno upravljanje in uporabljanje pre-
moženja v splošni družbeni lastnini na ob-
močju občine. Občinska skupščina in njeni
organi morajo ravnati s premoženjem v
splošni družbeni lastnini s skrbjo dobrega
gospodarja, v skladu z zakonitimi predpisi.
Občinska skupščina da splošno družbeno
premoženje v uporabo ali upravljanje de-
Stran 16t
Osnutek statuta občine Celje
I aprila 1964
lovnim in družbenim organizacijam in kra-
jevnim skupnostim.
Premoženje, ki ni dano v uporabo ali
upravljanje po drugem odstavku tega člena,
upravlja občinska skupščina po svojih orga-
nih.
IX. poglavje
SODELOVANJE OBCINE Z DRUGIMI
OBČINAMI
Zaradi urejanja zadev, ki imajo skupen
pomen za več občin in zaradi zadovoljeva-
nja različnih potreb občanov z območja po-
sameznih občin, upoštevajoč ekonomičnost,
racionalnost in kadrovske razloge lahko ob-
čina z drugimi občinami ustanovi skupne
službe in sklade.
Skupne službe in skladi se ustanovijo na
področjih, za katere občinska skupščina
smatra, da za njihovo delovanje ni pogojev
na območju ene same občine.
Izdaja in tiska CP »Celjski tisk« — Glavni
urednik Tone MASLO, odgovorni urednik
Jure  KRASOVEC.  Uredništvo  in  uprava:
Celje, Trg V. kongresa 5.
199. člen
Razmerje med občinami pri ustanavljanju
skupnih služb in skladov, se uredi s posebno
pogodbo.
200. člen
■ Občina lahko zaradi uresničevanja svojih
nalog z drugo občino ustanavlja tudi skup-
ne delovne organizacije (zavode), združuje
sredstva, izmenjuje izkušnje, organizira
skupne akcije in druge oblike medsebojne
pomoči in sodelovanja.
Razmerje, ki nastane z drugo občino pri
ustanovitvi skupnega zavoda, združevanju
sredstev in organiziranju skupnih akcij, se
določi s posebno pogodbo.
X. poglavje
RAZMERJA OBČINE DO OKRAJA
Ш. člen
Občina lahko pooblasti okraj za opravlja-
nje tistih nalog, ki se dajo boljše in uspeš-
nejše opravljati pri okraju zaradi enotne
ureditve ali če to narekujejo kadrovski ali
drugi razlogi, ne more pa prenašati zadev iz
svoje pristojnosti v pristojnost okraja.
Medsebojna razmerja, ki nastanejo s tako
pooblastitvijo, se določijo s pogodbo z okra-
jem. -
202. člen
Občina lahko z okrajem ustanovi skupne
sklade, če je to v interesu občine.
Medsebojno razmerje do okraja glede fi-
nanciranja sklada in druge naloge, se ure-
dijo s pogodbo.
XI. poglavje
PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE
203. člen
Vsi akti, ki jih morajo po določbah statu-
ta izdati občinska skupščina in njeni organi,
da se zagotovi izvajanje statuta, morajo biti
izdani do 31. 12. 1964. V istem roku morajo
biti spravljena v sklad vsa obstoječa stanja
z določbami tega statuta.
204. člen
Za spremembe in dopolnitve statuta velja
enak postopek kot za njegovo sprejemanje.
205. člen
Ta statut začne veljati 30 dni po dnevu
objave v Uradnem vestniku okraja Celje. S
tem dnem preneha veljati statut občine Ce-
lje i(Uradni vestnik okraja Celje, št. 11-81/59
in 2-14/60) in vsi drugi predpisi statutarnega
značaja.