DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dlom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaia m«*ečoo 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in sucijaine nameni delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-iitna enostolpaa vrsta D. 1.50. Pri večjem številu obiav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
itev. 96.	Sreda, 26. novembra 1930.	Leto V.
Svobodne delavske strokovne organizacije in javne delavske institucije.
Že dali časa se z Rotovih strani javno, še bolj na zahrbtno intrigira proti vplivu strokovnih organizacij Ujedinjene delavske strokovne zveze Jugoslavije v delavskih ustanovah javnopravnega značaja. Motivi za to akcijo so različni, nekateri teže za tem, da bi svoje slabe organizacije s pomočjo teh ustanov dvignili, ker drugega načina ne vedo, v večini slučajev pa stoje v ospredju osebni interes poedincev, ki bi radi na lahek način prišli do kruha. Motivi so torej na splošno rečeno, nenačelnega, nepolitičnega, ampak čisto osebnega značaja. Poznamo mi te gavranc, ki iščejo že nekaj desetletij mrhovino in podkve izpod poginulih konj! Da ne bi bilo nejasnosti, kar se tiče našega zadržanja proti tem javnim delavskim ustanovam' na zunaj, prav posebno pa še med delavstvom, je treba javno reči sledeče:
Svoj vpliv, ki ga ima sedaj v teli delavskih ustanovah, si je UDSZ.I pridobila rednim potom in gotovo z večjo pravico kot ostale organizacije, ki v teh ustanovah z nami sodelujejo. Niti najmanj nismo mi krivi, če so se komunisti iz njih sami izključili. Vedno smo bili pripravljeni in smo to tudi danes, da ta naš vpliv z izvedbo volitev v bolniške blagajne vseh vrst, delavske zbornice in preko njih za borze dela potrdimo, oz. korigiramo, bodisi v naš prid, ali obratno, v našo škodo. Mi ne potrebujemo nobenega vpliva, ako nam delavci ne izrečejo zaupanja.
Ako pa odločujoči faktorji nočejo volitev, potem pa mi za naše gibanje zahtevamo odločilen vpliv v teh ustanovah v oni izmeri, ki ga zakon delavcem priznava. Da se pa mi nikakor ne branimo, deliti ta svoj vpliv z vsemi res delavskimi organizacijami delavcev in nameščencev, četudi stoje izven UDSZJ, smo v praksi že dovolj dokazali. Sicer pa ne gre tu samo za vpliv, ampak tudi za ogromen angažman in veliko politično odgovornost.
Mi smo to odgovornost v interesu delavskega razreda čisto zavestno prevzeli nase. Toda mi nikakor nismo voljni, nositi odgovornost še zanaprej, če se nam skuša z denun-ciranjem in šikaniranjem vsako stvarno delo onemogočiti. Osmešil bi se oni, ki misli, da bi nas mogel ustrašiti z nekimi žoltimi organizacijami in njihovo nacijonalno firmo. Ako se mi zavedamo politične odgovornosti, potem se je morajo zavedati tudi drugi. Samo z nagajanjem nas ne bo nihče pregnal iz naših pozicij. Zato je treba izvršiti političen akt. Ako bi se s takim, političnim aktom stvorilo v delavskih ustanovah drugačno stanje kakor je današnje, bodisi že v tem' ali onemi praven, potem si mi pridržimo absolutno svobodne roke, da se opredelimo, ali bomo v tej novi situaciji v delavskih ustanovah sodelovali ali ne. Mi tre moremo biti odgovorni za ono, kar drugi delajo, ampak samo za to, kar ml delamo, kakor danes nismo odgovorni za delo okrožnih uradov, na katere nimamo niti najmanjšega vpliva.	.lova	Jakšič.
Ali si že član „Cdnkarjeve dru-be“ ? Poskrbi, da bodo tudi Tvoji prijatelji postali naročniki. Za 20 Jin dobite štiri lepe knjige.
Proti Habsburžanom.
Dogovor male antante glede vrnitve
Iz Ženeve javljajo dunajskemu listu, da so države male antante sklenile dogovor, po katerem hočejo preprečiti vrnitev Habsburžanov na prestol. Če bi Oton Habsburški postal ogrski kralj, bi države male antante Čehoslovaška, Jugoslavija in Romunija takoj hermetično zaprle
Habsburžanov na madžarski prestol.
meje. Obenem bi slučaj predložile v preiskavo svetu Društva narodov. Ako bi Ogrska ne popustila, imajo države male antante namen, pričeti proti Ogrski z vojaško akcijo. Sklep male antante je bil predložen generalnemu tajniku Društva narodov, Franciji, Angliji in Vatikanu.
Italija se boji gospodarskega poloma.
Nevarno naraščanje proračunske izgube. — Delavstvo naj jo plača.
Tekoči italijanski proračun iz- 3. Znižanje plač bo pospešilo kazuje primanjkljaj 729 milijonov lir, znižanje cen v nadrobni prodaji.
to je, nad dve milijardi dinarjev.
Ministrski svet je sklenil, da ne uvede novih davščin, pač pa prične z znižavanjem bremen.
V ta namen se znižajo plače uradništvu v državnih in javnih upravah s 1. decembrom.
Pri sklepanju te naredbe se je vlada opirala na ta-le načela:
1. Mezde vseh delavskih kategorij so bile v zadnjem času bistveno znižane.
2. V interesu tako države kakor državnih nameščencev je, da se proračun izravna.
Sklepi so najlepši dokaz, da je narodnogospodarska politika Italije slaba. Nameščenci in delavci morajo s stradanjem, ker ne bodo mogli konsumirati, prisiliti trgovino, da zniža cene blagu. Na seji pa niso gospodje nič govorili o tem, da bi mogli sanirati državni proračun z eno samo črto, če bi črtali znesek primanjkljaja v proračunu v postavki oboroževanje in ogromne stroške za fašistično milico.
Z narodnogospodarskega stališča se politika italijanske fašistične vlade ne more obnesti.
Avstrijski kancler Vaugoin doigral.
Vloga socijalnih demokratov v novem parlamentu.
Izid avstrijskih volitev je spravil sedanjo vlado krščanskih socijalcev in heimwehrov v prav neprijetno situacijo. Vaugoin in dr. Seipel sta menila, da jima bodo volitve prinesle sijajno zmago. Doživela je pa krščanskosocialna stranka poraz. V volilni borbi so celo njih zavezniki heirmvehrovci strastno agitirali proti krščanskim socijalcem, a kljub temu niso v volitvah uspeli niti sami. Taka volilna borba in tak žalosten volilni uspeh mora silno neugodno vplivati na razpoloženje prizadetih strank.
Posledice se kažejo. Predvsem je nastal v kmetiški zvezi odločen odpor proti Heimwehru, Tirolci so izključili drja Steidleja in povsod po deželi se razvija agitacija proti heimwehrom, češ, da so neznačajen element ter da hočejo Avstrijci ohraniti demokracijo. Takemu pojavu se Vaugoin in dr. Seipel v svoji stranki ne moreta upirati z uspehom.
Kancler Vaugoin hoče pridobiti dr. Schobrov blok. Ponuja mu v novi vladi mesto podkanclerja ali zunanje ministrstvo. Dr. Schober te ponudbe odklanja, češ, da z Vaugo-inom ne more sodelovati v vladi, ker je on povzročil volitve, ko ni bilo nobene državne potrebe zanje. Krščanski socijalci z dr. Seiplom in Vaugoinom na čelu so izzvali tudi krizo dr. Schobrove vlade namenoma.
Za krščanske socijalce vodi po-
gajanja z dr. Schobrom in heim-wehrom predsednik krščansko so-cijalnega kluba dr. Buresch, ki pa z ozirom na politično razpoloženje ne morejo vesti do drugačnega rezultata, kakor da se izloči heim-wehrovce ter se ustvari modus vi-vendi med krščanskimi socijalci, Schobrovim blokom in socijalnimi demokrati.
Če bo rezultat pogajanj tak, potem je verjetno, da sestavi dr. Schober začasno manjšinsko vlado, ki bi jo krščanski socijalci dejansko, socijalni demokrati pa moralno podpirali.
Ni namreč misliti, da bi socijalni demokrati mogli vstopiti v vlado, dasi so najmočnejša stranka v parlamentu, ker ima socijalna demokracija nalogo, da čuva avstrijsko republiko in nje demokracijo, kar dela kot vplivna stranka mnogo lažje zunaj vlade kakor v vladi.
Krščanski socijalci se pogajajo za sestavo vlade tudi s heimatblo-kom. Ta pa zahteva v vladi zaupnika heimwehra, predvsem notranjega ministra, kar pomeni naravnost prešerno zahtevo in izročitev javne varnosti fašizmu naravnost v roke, s čemer pa dvomimo, da bi bile avstrijske meščanske stranke zadovoljne.
Uverjeni smo, da bo avstrijska socijalna demokracija v težkem položaju znala čuvati pravice avstrijskega naroda, kakor je to storila doslej vedno.
Griija se pribliiuje mali antanti.
Na Grškem imajo vatikanski misijonarji italijanske šole. Venizclos pa te šole ovira in jih skuša odpraviti. To pa silno razburja italijanski fašizem in Vatikan. Francoski zastopnik je že na a n gorski konferenci priporočal Turčiji in Grčiji, da se naslonita na balkanske države in malo antanto. Čehoslovaški zunanji minister je imel posvetovanja z grškim zunanjim ministrom Mihaloko-
pulosom glede pogodbe med Grčijo in Čehoslovaško. V kratkem pojde dr. Beneš v Atene, da to pogodbo sklene z Vcnizelosom in s tem pritegne Grčijo k sodelovanju z malo antgnto in balkanskimi državami. V političnem razvoju je korak velikega pomena, ker se s tem zbližujejo jugovzhodne evropske države in izolira fašistična Italija.
Zunanja politika Nemčije.
Nemčija hoče točeu odgovor, ali narodi mislijo na razorožitev ali ne.
V nemškem državnem zboru je v proračunski razpravi imel v četrtek nemški zunanji minister dr. Curtius važen zunanjepolitičen govor, ki je imel dva namena. Prvič je dr. Curtius odgovarjal predsedniku francoske vlade Tardieuu, ki je rekel, da pomeni revizija mirovnih pogodb vojno, drugič pa je s svojim programom hotel ubiti radikalno fašistično opozicijo in izposlovati odobritev proračuna. Nemčija se nahaja res v težkem gospodarskem položaju ter že danes razmišlja o moratoriju za svoje obveznosti v zmislu določb Youn-govega načrta.
V bistvu je dr. Curtius poudaril naslednje točke svojega novega zunanjepolitičnega programa:
1. Nemčija bo, če bo potrebno, ukrenila mednarodne korake, da se dolžne vojne obveznosti prilagode svetovnogospodarskemu razvoju. — Ravnala se bo pri tem po Youngo-vem načrtu, ni pa nikdar dala kake garancije za ta načrt.
2. Nemčija smatra svojo razorožitev samo kot predhodnico splošne razorožitve ter zahteva priznanje tega načela. Prav zaradi lastne razorožitve zahteva enako kakor Francija zase varnost ter smatra vprašanje razorožitve kot preizkušnjo za Zvezo narodov, ki bi bila v največji nevarnosti, če se odreče v tem vprašanju.
3. Nemčija podčrtava sedaj svojo trajno zahtevo prav oficielno, da deli verzajlske pogodbe ne morejo ostati trajno zakon Evrope, ter da se nemški narod s sedanjim stanjem stvari, zlasti na vzhodu (napram Poljski), ne more strinjati. Stavi to zahtevo na podlagi člena 19 mednarodnega dogovora, ki to neobhodno potrebno pogodbeno določbo predvideva.
V svojem govoru je dr. Curtius rekel, da Nemci ne marajo razdreti pogodbe, pač pa ustvariti možnost, da premagajo težka bremena ter preprečijo padec svoje valute. Nemčija je za sodelovanje s Francijo, ne more pa biti za delitev držav v razne fronte. S sovjetsko Rusijo in Zedinjenimi" državami je Nemčija v marsičem uspešno sodelovala, zara-ditega hoče biti v tem oziru svobodna.
Prav ostro se je pa izrekel dr. Curtius glede vprašanja splošne razorožitve. Tu je treba pokazati jasno barvo. Nemčija je skušala voditi vedno pomirjevalno zunanjo politiko ter ima pravico, da zahteva od inozemstva več razumevanja za svoj položaj. Nemčija ne sili k reviziji mirovnih pogodb. Napačno pa je, če trdi Tardieu, da vprašanja o reviziji mirovnih pogodb pomenijo vojno. Če se ne bi upoštevale življenske potrebe Nemčije, ki se lahko dosežejo samo potom mirnega sporazuma, potem bo ostal tudi Briandov načrt o Panev-ropi — iluzija.
Če hoče Francija zaščititi meje, je to vprašanje še važnejše za Nemčijo. Zahtevamo, da se skliče razoro-žitvena konferenca, ki naj pove, ali je za splošno razorožitev ali ne.
Polom kapitalizma.
Tekom petih dni 110 bank skrahiralo.
Glasom neke brzojavke iz New-yorka z dne 22. nov., je v zadnjih petih dneh v Zedinjenih državah 110 bank ustavilo plačila.
Hišni posestniki se radujejo svoje zmage nad najemniki.
Zadovoljnost se jim smeje z lica.
Hišni posestniki Dravske banovine se v svojem glasilu »Moj dom« z dne 10. novembra 1930, št. 11-12, sami sebe občudujejo in bahajo, kako sijajne uspehe so dosegli s svojo organizacijo. Pomislite, tam na Španskem se je vršil VII. mednarodni kongres hišnih posestnikov letos meseca maja, na katerem so poveličevali uspehe organizacije hišnih posestnikov v Jugoslaviji.
Edino v Jugoslaviji so dosegli hišni posestniki popolno prostost zopetnega prostega razpolaganja s svojo imovino, to je, da lahko mečejo stranke iz hiše in jim zaračunajo najemnino, kolikor hočejo.
Pomembno je zlasti, da list prav izrecno pove, da so hišni posestniki tako svobodni, da oddajajo stanovanja svobodno in to za najemnine, ki večinoma daleč presegajo zlato pariteto. Drugod se bodo morali še boriti, da bodo to dosegli.
To priznanje je velikega pomena, ker namigava na oderuštvo s stanovanji.
Nadalje priporoča ta čedni list uvedbo črnih list za stanovanjske najemnike. Vsak hišni posestnik naj sporoči organizaciji hišnih posestnikov vse potrebne podatke o najemnikih. To se pravi z drugimi besedami, hišni posestnik, ki je lahko bedak, človek s predsodki, naj ocenjuje najemnike in daje podatke za črno listo za organizacijo hišnih posestnikov. Toliko in toliko tisoč hišnih posestnikov naj bo posamezni sodnik nad najemniki, ki je lahko osebno neobjektiven iz kakršnihkoli razlogov.
Nadaljnje zasluge se tičejo davčnih in dokladnih olajšav.
Omeniti pa moramo ob tej priliki še eno dejstvo, ki karakterizira hišne posestnike. Nekateri hišni posestniki imajo lepo navado, da zahtevajo od novega najemnika velikih investicij v stanovanje, ali pa mu ga ne dajo. Ti zahtevki dosegajo pogostoma po 2000 in tudi do 10.000 Din. List »Moj dom« te pridobitve ne omenja, zaraditega ne vemo, ali tako naroča hišnim posestnikom njih organizacija ali pa so hišni posestniki sami tako pametni, da pobirajo najemnino nad zlato pariteto in zahtevajo še od strank, da jim z investicijami povečajo vrednost hiš.
Zdi se nam, da tu ni vse v redu. Nameščenske in delavske plače daleč pod zlato pariteto, stanovanjska najemnina pa večinoma daleč presega zlato pariteto.
V drugih razmerah bi imenovali to — verižništvo.
Pred uveljavljenjem starostnega lavaro-
vanja v Avstriji.
Večina v parlamentu zagotovljena.
Avstrijski parlament je sicer že pred tremi leti sklenil uvesti starostno zavarovanje, s pridržkom pa, da isto stopi v veljavo šele tedaj, ko bo v državi zavladalo nekako blagostanje, na kar bi delavci tudi še lahko sto let čakali, kajti g. prelat Seipel je jezuit in zato ni točno rečeno, kako naj bi se to blagostanje ugotovilo. Socijalisti so med tem. ponovno zahtevali, da naj zakon stopi v veljavo, kajti Avstrija ima stalno nad 300 tisoč brezposelnih, ki jih mora podpirati, zato bi bilo bolj pametno, da sc vse delavce nad 60 let stare izloči iz zavarovanja zoper brezposelnost in se jim da starostno oz. invalidsko rento. Toda krščanski so-cijalci tega niso doseda.i hoteli. Zato so'socijalisti uvedli akcijo za ljudsko glasovanje in so prejeli milijon in pel glasov. To je bil šele predlog. Toda med1 tem so bile razpisane volitve v skupščino in ljudstvo je zahtevalo od kandidatov, da morajo, če bodo izvoljeni, glasovati za
uvedbo starostnega zavarovanja. — Schober je to obljubil in s tem je večina že tu. Sedaj pa se sliši, da mislijo tudi Seiplovi klerikalci po večini glasovati za to, da stopi zakon v veljavo. Seveda, če bi bili socijalisti pri volitvah izgubili, tedaj najbrž ne bi bilo iz te moke kruha. To pa je vsekakor velikega pomena.
Tudi Švica uvaja starostno zavarovanje.
V Švici pripravljajo zakon za zavarovanje delavcev za starost, onemoglost ter smrt. Med tem pa je občinski svet glavnega mesta Beni sklenil, neoziraje se na tozadevno akcijo države, uvesti starostno zavarovanje za mestne delavce, stare nad 65 let. Vsak tak delavec, ki je 65 let star in je bil po 45. letu svoje starosti vsaj skozi 15 let v mestu Bernu zaposlen, dobi letno rento, če je samec, 480, ako pa je oženjen, pa 600 frankov (6600. Din).
Doma in po svetu.
Rešilne parole. Razvoj je v krizi. Politika, gospodarstvo, da celo obstoj človeške družbe prihaja v krizo. V takih dobah prihajajo preroki m vedeži, ki zaženo v svet najrazličnejše rešilne in reševalne parole. Imamo filozofe in špekulante, pa tudi sofiste, ki prihajajo z različnimi parolami. katerih se svet oklepa, kakor utopljenec bilke. Najprej je bil fašizem rešitelj; kratek razvoj je pokazal, da ni. Demokracija je bila zlo, ki zahteva, da se gospodari za vse človeštvo, pa že uničuje gospodarstvo; najnovejša parola o znižanju, mezd, ki straši že nekaj mesecev v Nemčiji ter se izvaja tudi v Italiji, je poleg krščanskega potrpljenja in pokorščine napram izkoriščevalcem zaenkrat zadnja novost na tem polju. Tako prihaja parola za parolo, ki ima vsaka namen, delovnim slojem nekaj vzeti, ali vsaj poslabšati njihovo eksistenčno možnost. Odvzema se obenem delovnimi slojem pravico do soodločevanja v človeški družbi. — Vzemimo za zgled utopljenca. ki se lovi za bilko, da se reši. Če mu boš ti zrnikal tla pod nogami. se mora utopiti, ali pa mora prepoditi svojega sovražnika, ki mu izmika tla. Temu primeru je prav natančno podobna najnovejša gospodarska parola«; Najprej znižajte plače, mezde znatno, potem cene blagu mani znatno. S temi se spravlja ljudi v večjo socijalno bedo. k počasnemu propadu, dočim se kapitalizmu pomaga, ker ima po tej paroli sorazmerno večje dobičke. Sanacija gospodarstva je mogoča le,
če se odpravijo mrtve investicije; v Italiji za fašistično milico in oboroževanje. Povsod pa z dobrim soci-jalnim položajem: delavstva in splošnim deležem na produkciji.
Na koliko kvadratnih kilometrov pride po ena šola? V Dravski banovini pride na vsakih 18 kvadratnih kilometrov ena šola. Za njo pride Dalmacija z eno šolo na vsakih 20 kvadratnih kilometrov, Vojvodina ima eno ljudsko šolo na vsakih 24 kvadratnih kilometrov, Hrvaška s Slavonijo na vsakih 25 kvadratnih kilometrov, Srbija z eno šolo na vsakih 38 kvadratnih kilometrov, in Bosna in Hercegovina z eno šolo na 89 kvadratnih kilometrov šele. — Povprečno pride v Jugoslaviji na vsakih 33 kvadratnih kilometrov in na okroglo 1.600 prebivalcev po ena šola. Tako torej stojimo v pismenosti in v šolstvu. Treba bo vsekakor še mnogo dela, mnogo truda in mnogo časa ter denarja, da se nivo naše prosvete dvigne kakor je treba.
V Novem Sadu imajo ponarejeno maslo na glavi. Na podlagi ovadbe neke slaščičarne proti centrali mle-karniške zadruge v Novem Sadu. je policija pri slednji zaplenila 2000 kg masla v vrednosti 60.000 Din. Na mestnem fizika tu so namreč ugotovili, da maslo ni užitno. Da se do-žetie, iz kakšne snovi je maslo narejeno. so poslali vzorec na kemični zavod v Beograd.
*
Kako se godi Avstriji, je razvidno iz števila brezposelnih in števila iusolvenc. Toda še ena panoga je. iz
katere se zrcali avstrijsko gospodarstvo, vsaj v kolikor se nanaša na industrijo in obrt. Pred kratkim je največja avstrijska bolniška blagajna »Arbeiter-Krankenversicherungs-kasse Wien objavila svoje letno poročilo, iz katerega je razvidlno. da so podjetniki v zaostanku s plačili lastnih prispevkov za okroglo vsoto 10.5 milijona šilingov, kar odgovarja celokupnim dohodkom blagajne za tri mesece. Razen tega ima omenjena blagajna primanjkljajev v raznih fondih za enako vsoto. Ker znašajo celoletni dohodki skupno 45.8 milijona šilingov, je tedaj blagajna prikrajšana skoraj za celo polovico. V letu 1929 se je izvršilo pri raznih tvrdkah 50.000 rubežni. Predlogov, da se naj rubi stroje ter razne trgovsko industrijske inventarje, je bilo 48.145. V okroglo 21.000 slučajih se je taka rubežen v resnici izvršila. Bolniška blagajna je v več kot 10 tisoč slučajih predlagala in dosegla, da je bil proglašen nad tvrdkami konkurz. To je sicer žalostna slika, toda gotovo pa je. da je pri tem tudi nekoliko sabotaže s strani podjetnikov. Podjetniki pač ne pozabijo nikoli odtegniti delavčevih prispevkov, ki jih pa ne obračunajo tako tečno. V splošnem pa avstrijske gospodarske krize ni podcenjevati, ker vsled nje silno trpijo tudi delavske strokovne ter politične organizacije, ki se pa vendar junaško in naravnost sijajno držijo, kot so to dokazale zadnje volitve.
Oto Habsburg je polnoleten, ker je bil dne 20. nov. 18 let star; zato si je naročil bivšega dvornega fotografa iz Badna, kot da ne bi v Belgiji imeli sposobnih slikarjev. Ker je moral torej fotograf potovati tja v Bruselj, je znamenje, da novo pe-| čeni madžarski kralj ne misli še pri -j ti na svoj prestol, dasi ie to po njegovem mnenju velika škoda za madžarsko ljudstvo, kateremu bi Oto po svojih lastnih izjavah zelo rad pomagal — prazniti žepe!
Pabst na Dunaju. Pabst, ki se je nahajal v pregnanstvu v Italiji, se je na avstrijski državni praznik vrnil v Avstrijo, ker mu je sedanja kleri-kalno-hciimvehrovska vlada dovolila povratek. Do Brennerja so Pabsta spremljali Mussolinijevi fašisti, tu pa so ga slovesno sprejeli avstrijski, nakar se je v Innsbrucku vršila velika parada. Toda. o joj! Čez par dni je moral g. major nujno zapustiti tla svete tirolske dežele ter zbežati na Dunaj pod okrilje »kneza« in še za malo dni notranjega ministra Star-hemberga. Tirolski kmetje so namreč imeli zborovanje v Innsbrucku, na katerem je zavladalo silno razburjenje proti Heiimvehru, zlasti pa proti njegovim voditeljem. Gobezda-vi dr. Steidle je bil izkijučen iz Land-buuda in se je že sedaj podal v Italijo na odmor. Seveda so Tirolci tudi Pabsta odločno odklonili, nakar
Ivan Vuk:
Usoda malega Marka
Ko .ie odprl vrata, je puhnil iz ječe strašen vonj človeškega izparevanja. Porinil je Marka čez prag in zopet zaprl vrata.
Pozdravljajoči vzkliki so sprejeli Marka in žaudar, stopajoč po stopnicah nazaj, se ie lahno nasmehnil pod žandarskimi brki.
Takšna je usoda majhnega Marka ...
Čez nekaj dni ga pozove policijski uradnik.
»Lagal si, da si iz Aleksandrov-ca,< je rekel in mršil obrvi. »CHej, kako si že pokvarjen.«
Razgrnil je akt in gledal vanj.
V Aleksandrovcu te nikdo ne pozna, piše občinski predstojnik.«
-Iz Bruna sem,« ie rekel Marko. V prsih je čutil zadovoljstvo. Rekel je v mislih:
Ne boš. Beda, mučila mame, ne boš.«
»Zopet lažeš,« je rekel uradnik.
Iz Bruna sem, je ponovil Marko in tiščal zobe. Zakaj, hudo mu ie postajalo in na jok mu je šlo.
Uradnik je zapisal.
Ali čez nekaj dni je bil Marko zopet priveden pred uradnika, lil zopet je Marko imenoval drug kraj. Tako je šlo nekaj tednov.
Naposled reče policijski uradnik: Marko Ristič... Kdo ve. si li ti res Marko Ristič ... Mlad si še, zelo mlad, otrok takorekoč. A silno si pokvarjen. Kaj bo s teboj? Glej, kolikokrat si nas nalagal... Zakaj ne govoriš resnice? Saj je vendar v tvojo korist. Da nisi nič ukral. to že vemo sedaj. Moramo pa tudi vedeti, odkod si, kdo si... Razumeš? ... Moramo vedeti, zakaj poslati te hočemo domov k materi, če jo imaš ...
Tu je utihnil in vprašal:
»Ali imaš mater?«
Marko je stisnil drobne, slabo umite roke k prsim in pokimal žalostno.
»Vidiš, gotovo ie v skrbeh zavoljo tebe. a ti tako trdovratno lažeš.«
Marko je jel tiho jokati.
Policijski uradnik je vstal in stopil k njemu. Položil ie roko na dečkovo ramo in nežno je rekel:
»Povej, Marko...«
Marko je ječal in mehak uradnikov glas ga je zmešal. Že je hotel povedati vso resnico, a tedaj je zagledal na stolu, kjer je sedel prej policijski uradnik. Bedo. Sedela je in
se je smehljala s čeljustmi in si mela roke.
»Le povej,« mu je prikimavala.
»Gospod, ko bi vi vedeli...«
Marko je glasno zajokal.
»Kaj, če bi vedel,« je vprašal uradnik.
Marko je pomolčal.
»Beda ne sme zmagati.«
Uradnik je gledal.
»Kakšna Beda? ... Kaj ne sme?
»Beda,« je ponavljal Marko. »Tista, ki trdovratno sedi pri naši mizi in se vedno smeje. Tista, ki so nam jo poslali gospodje, ko je umrl oče, da sedi pri nas. Zato so nam jo poslali, ker so kupili očetovo kri ...
Policijski uradnik ni ničesar razumel. Položil je roko na dečkovo čelo in dal poklicati zdravnika.
»Je li zdrav ta dečko?« je rekel zdravniku. »Tako čudno fantazira.«
Zdravnik je pregledal Marka in zmajal z rameni.
»Pljuča niso najboljša,« je rekel. »Več zraka potrebuje. Drugače ie zdrav.«
Uradnik se ie obrnil k dečku.
Si slišal?... Zraka potrebuješ... Tam, v tistih sebah-ječah umreš.. Če imaš rad mater, povej, da bomo vedeli, kdo si in odkod si, da boš prost.«
Marko pa je povesil glavo in jokal.
»Ne smem, gospod,« je jecljal. »Ne smem, ker bi mama umrla.«
Uradnik je zmajal s pleči in rekel nejevoljen:
»Pa dobro. Nočeš, pa boš zaprt. Ko se naveličaš, boš povedal.«
Obrnil se je k žandarju in zamahnil z roko. Žaudar je pristopil in odšel z Markom zopet po stopnicah.
#
Tri mesece je že živel Marko v družbi apašev in žeparjev ter poslušal njihove nauke. Uradnik ga ni več klical. Samo k 1 j uča r j i - ž a n d a r j i so mu dajali od svojega, kar so kupili, da ni živel samo od kruha. Vsak večer so ga preštevali z drugimi in vsako jutro so ga spuščali z drugimi na enourni sprehod na dvorišče.
In ko so njegovi brkati tovariši že zaspali, je še z odprtimi očmi strmel v nizek, umazan strop in njegove ustnice so se rahlo gibale:
»Mati... mama ... Kako je s teboj? Ali si zdrava?... Nikdar ne smeš zvedeti, kaj se ie zgodilo s tvojim Markom, ki si ga blagoslovila, ko je odhajal.
To je bila njegova molitev.
(Dalje prihodnjič.)
je isti v največji naglici zapustil njemu tako priljubljeno Tirolsko. Kaj se bo s Pabstom v najkrajšem času zgodilo, ko bo namreč sestavljena nova vlada, se še ne ve. _
Dunajsko Novomesto bo imelo občinske volitve. V občinskem svetu Dunajskega Novega mesta je 29 so-cijalnih demokratov, 4 vsenemci in 1 nacijonalni socijalist. Krščanski socijalci oziroma knez Starhemberg je občinski svet razpustil. Dne 30. t. m. se bodo vršile volitve v novi občinski svet.
Republikanska vlada s cesarskim klobukom. Na Dunaju se je na Otonov rojstni dan služila v cerkvi zaobljube slovesna služba božja, ki se je je udeležil kancler Vaugoin s člani vlade in poslanci krščanskosoci-jalne stranke. Pravijo, da je bila to samo priprošnja služba božja »za srečno sestavo nove vlade«. Po službi božji je pred cerkvijo nek plačan brezposelni delavec vzklikal »Hoch Habsburg!« Policija ga je aretirala.
Madžari ne marajo Habsburžanov. Otonov 18. rojstni dan so praznovali v Budimpešti zelo skromno. Le tuintam je kaka hiša izobesila zastavo. V baziliki sv. Štefana se je služila slovesna sveta maša, kateri so prisostvovali aristokrati. Ogrska protihabsburška liga je poslala Otonu v Steenokerzeel v Belgiji sledečo protestno brzojavko: »Protihabsburška liga, ki sestoji iz 11 ogrskih in 3 ogrskoameriških društev, protestira na svojem današnjem sestanku najodločneje proti habsburški restavracijski politiki. Restavracijsko politiko vodijo aristokrati in služi namenom fevdalizma. Nasproti temu pa vztraja delovno ljudstvo neomajno na demokratičnih načelih Ludovika Kossutha, vztraja na stališču detro-nizacijskega zakona in ne želi, da bi se 400 letni habsburški režim še nadaljeval, ker je povzročil razkosanje dežele in splošno bedo.«
Berlin dobi komisarja. Z ozirom na slabo gospodarstvo občine Gross-Berlin. bo občinski upravi dodeljen finančni komisar, ki pa se ne bo smel vtikati v druge reči kot v finančne zadeve. Berlin ima namreč 90 milijonov mark deficita. Socijalisti nimajo v Berlinu sami večine, pač pa bi jo imeli skupno s komunisti. 'Poda komunisti delajo negativno politiko, kot jo uganjajo tudi hakenkreuzlerji. Zato pa mestno gospodarstvo ne more nikamor. Kako drugače je v tem oziru na Dunaju!
Znižanje poslanskih dnevnic v Nemčiji. Na predlog predsednika Reichstaga, socijalističnega poslanca Lobeia, se bodo dnevnice poslancev znižale od 750 na 000 mark mesečno. To ie na okroglo 8000 Din.
Žrtve kapitalizma. V industriji padajo žrtve, kakor so padale v svetovni vojni. Morda vsak dan, vsak teden, mesec itd. izginevajo iz delavskih vrst smrtne žrtve nezgod. Tako je po vojni do danes bilo samo v porurskih rudarskih revirjih okoli 10.000 smrtnih nezgod. Vrhutega je bilo v tem ozemlju 70.000 večjih in manjših drugih rudniških nezgod, v katerih so bili rudarji pohabljeni. Tako je ugotovila državna konferenca Zveze rudarjev.
Najemnine so za deset odstotkov znižali. Ne pri nas, temveč v Italiji, so hišni posestniki znižali najemnine za deset odstotkov, seveda ne prostovoljno, ampak na podlagi diktata. To ic storil Mussolini, ki je dal znižati plače ter mezde za 12 odstotkov. ker ima fašistična država nad milijardo lir (3 milijarde Din) primanjkljaja. Včasih so naši hišni posestniki klicali po kakem Mussoliniju. sedaj si ga menda ne želijo več. Najemnine so se pri nas za več sto odstotkov v zadnjih letih zvišale, ne da bi sc bile tudi plače in mezde za samo eno paro zvišale.
Angleška vlada v Palestini se ne mara zameriti ne Arabcem in ne Židom. Svoj mandat nad Palestino hoče vsekakor obdržati tudi v bodoče, vendar jo skrbi veliko število arabskega prebivalstva, ki je brez zemlje. Zato namerava vlada garantirati posojilo 2 in pol milijona funtov šter-lingov v svrho nakupa zemlje 10.000 arabskim poljedelcem. Angleška vlada namerava izdati posebno »belo
knjigo« o svoji politiki v Palestini od leta 1922 dalje, v kateri bo tudi izrazila priznanje Židom za njihovo veliko kulturno delo v Palestini, ki ga bo tudi v bodoče podpirala, v kolikor bo v skladu z interesi vsega palestinskega prebivalstva.
Za in proti novi diktaturi v Španiji. Španija se še vedno ni pomirila. Generalna stavka z običajnimi demonstracijami in spopadi s policijo se še vedno nadaljuje. Kralj Alfonz se je za hrbtom ministrskega predsednika Berenguera pogajal z raznimi desničarskimi in vojaškimi krogi radi obnovitve diktature. Ko je Be-renguer za to zvedel, je bil jako nevoljen in je rekel, naj kar poskusijo zopet s tem, ampak na svojo odgovornost. Posledice naj inicijatorji nosijo sami. Prejšnje diktature bi Španija danes več ne prenesla. Tak poizkus bi bil zelo nevaren za samo monarhijo.
Stalin dementira svojo smrt. — Sam Stalin dementira iz Moskve izmišljene vesti, da je izbruhnila v Moskvi vojaška vstaja in da bi bil on ubit.
Stalin zapira. Berlinski ruski so-cialnodemokratični list poroča iz verodostojnega vira, da so v zvezi z zaporom predsednika notranjega sovjeta komisarja Sircova bili odvedeni v zapor tudi mnogi drugi komunisti, kakor Andrejev, član vrhovnega vojnega sveta in general Bliicher, vrhovni poveljnik sovjetske vojske na Daljnjem Vzhodu, ki se je v boju s Kitajci še nedavno proslavil. Vzrok aretacij je izsleditev tajne organizacije. Sumijo, da je bil Sircov vodja te organizacije, dasi ga je smatral Stalin za vdanega prijatelja. Centrala glavnih zarotnikov je bila zasežena v službenem stanovanju vrhovnega poveljnika pošte in telegrafa, Antikova. V zvezi z zarotniki je bilo tudi nekaj častnikov, kakor zlasti Stalinov prijatelj, general Rijutin. Zaroto je izdal Rykov, ko je prišel do prepričanja, da prevrat ne bi uspel. Rykov ni šel v zapor, nego samo na »odpočitek«, kar pomeni toliko, kakor da je v pregnanstvu in pod nadzorstvom.
Nov petletni gospodarski načrt v Rusiji. Ker se bo sedanji petletni gospodarski načrt v Rusiji baje izvršil v štirih letih, je prezidij najvišjega gospodarskega sveta sovjetske Unije naročil sektorju za zbirko načrtov, da naj izdela nov petletni gospodarski načrt za dobo 1933 do 1937.
Nemiri na Formosi. Formosa je veliko otočje v Tihem oceanu pod oblastjo Japonske. Že pred tedni se je domače, malajsko prebivalstvo spuntalo in pobilo 200 japonskih častnikov in vojakov. Pred par dnevi so domačini zopet napadli več policijskih postaj. Japonska vlada je poslala na Formoso letalsko eskadro, da punt uduši.
*
Morilka proletarijata. Zdravstveni odsek pri Društvu narodov v Ženevi je izdal pred kratkim poročilo o umrljivosti za tuberkulozo v različnih deželah. Po tem poročilu se je umrljivost za tuberkulozo v zadnjem desetletju nekoliko zmanjšala. V Nemčiji, na Škotskem, v Holandiji, Belgiji in v Zedinjenih državah ameriških so izkazovali v letu 1929 po 10 smrtnih slučajev na 10.000 prebivalcev. V zadnjih desetih letih je padlo število smrtnih slučajev za jetiko v Nemčiji od 200.000 na 60.000 letno, na Poljskem umre pri 30 milijonih prebivalcev letno 90.000 za jetiko. V New Yorku je bilo leta 1929 na 10.000 prebivalcev 8.5% smrtnih slučajev jetike, v Berlinu 9.6% in v Londona 10.4%. Pred nekaj leti je izkazovala statistika Jugoslavije pri 12 milijonih prebivalcev 60.000 umrlih za tuberkulozo letno. To se do danes tudi ni dosti zboljšalo. Boj proti tuberkulozi je torej velika narodna in javna potreba, uspeh ima pa le z izboljšanjem življenskih pogojev prebivalstva. Čimbolj kulturno je ljudstvo in čim višji je njegov živ-ljenski standard, tem manj žrtev bo našla jetika, spremljevalka bede.
Dan železniških nesreč v Franciji. Radi velikega deževja so francoske reke zadnje dni jako narasle in
Borba za kruSne cene
Pruska vlada razbila krušni kartel.
Iz Berlina poročajo: Ker velike krušne tovarne niso hotele slediti majhnim pekom ter cene kruhu v enaki meri znižati, je pruski notranji minister prepovedal določanje krušnih cen po kartelu. Splošna nemška delavska zveza in zveza nameščencev objavljati oklic, Klasom katerega ne zahtevata samo splošnega znižanja cen, ampak pozivata tudi konzumente. naj izvajajo kontrolo, da-li prodajne cene odgovarjajo nakupnim.
poplavile cele pokrajine. Blizu Nantesa je reka Lpira izpodkopala železniški nasip in povzročila, da se je nasip sesedel. V petek ob 10. uri zvečer je radi tega pariški ekspresni vlak na nekem ovinku skočil iz tira in se prekucnil v vodo, pri čemur je mnogo potnikov izgubilo življenje. Število vseh žrtev se še ni moglo ugotoviti. Železniški čuvaj je opazil veliko nevarnost in je tekel vlaku nasproti, da bi ga ustavil, a je bilo že prepozno; tik poleg njega se je dogodila katastrofa in so vozovi tudi njega zmečkali. Na enak način je iztiril brzovlak pri Chartresu, kjer so bili trije mrtvi in deset ranjenih. Pri Mortainu je iztiril osebni vlak, baš ko je vozil čez železniški most. K sreči tu ni bilo človeških žrtev, pač pa velika stvarna škoda. Na postaji Loguyon blizu Nancya sta pa trčila osebni in tovorni vlak. Od potnikov je bil eden ubit in trije ranjeni. To je bil črni petek za francoske železnice.
Koliko prebivalcev imajo Zedinjene države. Ljudsko štetje v Zedinjenih državah je končano. Našteli so 122,277.046 prebivalcev.
Plesni davek v Nemčiji se bo zvišal, Landvolkspartei (kmečka stranka) zahteva zvišanje davka na plese, in sicer iz nujnih finančnih ozirov.
*
Nadvojvoda Leopold Habsburški obtožen tatvine. Nadvojvoda Leopold je v New Yorku v družbi z angleškim polkovnikom Tovvnsendom, prodal nekemu draguljarju biserno ogrlico nadvojvodinje Marije Terezije, brez njene vednosti. Ogrlica se ceni na 450.000 dolarjev, prodala sta jo pa za 60.000 dolarjev in si denar razdelila. Leopold se mora sedaj zagovarjati pred newyorškimi sodniki radi tatvine.
Silovit vihar nad srednjo Evropo. Nad vso srednjo Evropo je v nedeljo divjal silovit orkan, ki je napravil mnogo škode, kakor poročajo iz Nemčije, Čehoslovaške in Avstrije. Na Dunaju so bile močno poškodovane skulpture na cerkvi sv. Štefana. Na hišnih strehah je napravil vihar mnogo škode. Podrl je tudi veliko brzojavnih drogov ob železnicah, tako, da je bil promet za nekaj časa ustavljen. Blizu 200 oseb je bilo poškodovanih. Dunajsko rešilno moštvo je moralo v 600 slučajih posredovati. Tudi v Mariboru je bil v nedeljo opoldne hud vihar, ki se je končal s točo. Škode ni bilo.
V Oklahami (USA) je silovit orkan razdejal mesto Bethanji, do tal porušil 200 hiš in ubil do 100 oseb.
Na Madžarskem tudi ceste kradejo. Včasih smo čitali, da v Romuniji kradejo železnice, sedaj pa poročajo iz Madžarske, da so v mestu Pest-Erszebet ukradli cesto. Tamkajšnji policiji se je namreč javilo, da so neznani storilci neko cesto do dva metra globočine popolnoma izkopali in materijal odpeljali. Policija je ugotovila, da so neki posestniki skozi več tednov cesto odkopavali ter materijal vozili k nekim novim zgradbam, ker so ga rabili ?a izravnavanje terena.
Posnemajte! Za tiskovni sklad je daroval Josip Ošlak Din 10.—. Iskrena hvala!
Ali sl 2e poravnal naroi-nlno ? Ako Se ne, stori svojo dolžnost takoj I
Nezakonska mati pred župnikom.
Radi nauka nezakonski materi obsojeni župnik Martin Erhatič od Sv. Jakoba v Sl. g.
Meseca februarja 1930 je pri Sv. Jakobu v Slov. goricah porodila kmečka hči A. P. nezakonskega otroka. Ko je babica prinesla otroka k župniku Martinu Erhatiča krstit, je ta naročil babici, da mora priti nezakonska mati k »nauku«.
Ta »nauk« župnika Martina Erhatiča, ki se je vršil dne 7. marca 1930 v farovžu. pa je tako izpadel, da je prišla cela zadeva tega nezakonskega rojstva pred mariborsko okrožno sodišče.
Nezakonska mati A. P. je namreč radi tega nauka župnika Martina Erhatiča tožila radi žaljenja časti, in je navajala v tožbi, da je župnik začel z naukom na ta način:
»Ti si sedaj v 18. letu.«
»Ne, sedaj sem v 20. letu, ker bom 24. aprila 20 let.«
»Kaj sedaj mi boš še nazaj govorila, Ti si največja kurba Spodnjega Št. Jakobskega dola, celi fari delaš špot.«.
»Dosedaj me še nihče ni videl, da bi se s kom grdo obnašala.«
»Vlačila si se po plesih in muzikah, nai-večja vlačuga si v Jakobskem dolu, odpuščanja bi me morala prositi.«
Tožiteljica je potem še župnika prosila za listek k velikonočni spovedi, a župnik ji je osorno odvrnil, da ji listka ne da, ker mora priti mati po njega, odprl vrata in sunil nezakonsko mater skozi vrata na hodnik župnišča ter še zakričal »Marš fort«.
Pri mariborskem okrožnem sodišču so izrekli, da je na podlagi pričevanja nezakonske matere A. P. ugotovljeno, da je obtoženi župnik res izrekel vtoževane žaljive besede, toda pri zaprtih vratih in oknih. Izven dvoma je, da so vtoževane besede take, ki izkazujejo drugi osebi nespoštovanje. Toda, ker se je žaljivi dogodek vršil v župnijski pisarni pri zaprtih vratih in oknih, je okrožno sodišče župnika Erhatiča oprostilo.
Proti tej oprostilni sodbi pa se je to-žiteljica A. P. pritožila na višje deželno sodišče v Ljubljani, kjer se je vršila ta teden zopet prizivna razprava. Višje deželno sodišče je povabilo tožiteljico A. P. osebno k razpravi v Ljubljano in jo tam ponovno zaslišalo. Župnik Erhatič pa je že v Mariboru sploh tajil, da bi bil izrekel napram toži-teljici žaljivke, kakor so vtoževane. Toda tudi prizivno sodišče ni verjelo župniku Erhatiču, ampak tožiteljici, nezakonski materi A. P. ter ugotovilo, da za žalitev ni treba neposrednih prič in je obsodilo župnika Martina Erhatiča na 240,— Din kazni, oz. 4 dni zapora in v plačilo pravdnih stroškov.
Nezakonsko mater, tožiteljico A. P., je zastopal odvetnik dr. Reisman, a župnika Erhatiča dr. Veble. Kakor znano, je časopisje že večkrat poročalo o tožbah župnika Erhatiča.
Maribor.
Oh, ta Park-kavama! Prejeli smo: Mestna Park-kavarna je že zopet zaprta. Ce ne bi bila mestna, bi bila v konkurzu, kot so oni nekdanji mestni očetje, ki so njeno zgraditev svoječasno močno forsirali, trdeč, da je to podjetje za »veliki« Maribor zelo potrebno. Zastonj je takratni delavski zastopnik A. B. svaril pred takimi eksperimenti, ker je bil trdno prepričan, da ne bo iz tega nič, ker Maribor ni Dunaj niti Gradec, kjer podobna podjetja lepo prosperirajo-Toda tega nasveta gospodarji niso vpoštevali in so sklenili, da se dovoli gradbo kavarne v mestnem parku. In rezultat? Dosedaj sta že dva, oziroma trije najemniki skrahirali ter postali nesrečni, ker so vse imetje zabili v to podjetje ter prišli končno na »kant«. Seveda bo kdo rekel, saj so si najemniki sami krivi, ker so imeli zelo slabo postrežbo. To je že tudi deloma res. Toda samo deloma, kajti Maribor ima danes najmanj za 50 odstotkov preveč gostiln in kavam. Te vrste podjetij se ustanavljajo, ne vsled ljudske potrebe, marveč iz eksistenčne potrebe posameznikov, ki bi radi dobro živeli samo od kupčije, ne zavedajoč se tega, da je ljudstvo danes popolnoma izčrpano in da čuti, da niti za nujne potrebe nima več beliča. Kljub temu se nam zdi neumestno, da bi se omenjeni lokal sedaj porabljalo za nekaj drugega, kot se je ponovno že pisalo o tem, n. pr. za nekakšno galerijo slik. Pač pa naj bi se kavarna oddala solidni osebi, za nizko najemnino, ki bi naj tamkaj točila kavo, mleko in brezalkoholne pijače, seveda pristne, in sicer brez godbe,
Preimenovanje ulic. Svoječasni sklep mariborskega občinskega sveta, da se sedanjo Kopališko ulico imenuje Ulico 6. septembra in Samostansko ulico v Gosposvetsko cesto, je banska uprava potrdila. Ni pa potrdila, da bi se eno ulico imenovalo po v Trstu ustreljenih Slovencih.
Seja mestnega občinskega sveta
se vrši v četrtek, dne 27. novembra 1930 ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Proračun mestne občine mariborske za leto 1931.
Predavanje v »Svobodi«. V sredo, dne 26. novembra, ob pol 8. uri zvečer se bo vršilo drugo predavanje v letošnji sezoni in sicer v društvenih prostorih na Slomškovem trgu št. 6. Predaval bo prof. Teplv o obleki v raznih krajih in časih. Predavanje bo pojasnjevalo okrog 100 skioptičnih slik. Vabimo vse »Svo-bodaše« in tudi druge delavce, da se predavanja v čim večjem številu udeleže. — Odbor.
Manufaktura, krzno, trenchcoati, Hubertus-plašči, usnjene suknje in pletenine. L. Ornik, Maribor, Koroška cesta 9. — Plačilne olajšave!
Polnilna peresa dobite že za 18 dinarjev v papirnici Ljudske tiskarne. Oglejte si jih!
Celje.
Predavanje »Svobode«. »Svoboda« priredi tudi letos serijo preda-\ anj, počenši v sredo, dne 26. novembra t. 1. v Delavski zbornici ob 8 uri zvečer s sledečim sporedom: Jugoslavija. Splošno vprašanje mladine. Kako je nastal stroj. Izvor in razvoj življenja. Zgodovina velikih kmetskih bojev. Velika Britanija in Irska. Telesna kultura in delavski šport. Novi Dunaj. Kitajska. Japonska. Čuda svetovja. Oj, ta moda. Delavstvo vabimo, da se polnoštevilno udeležuje predavanj ter s tem podpre kulturno delo celjske »Svobode«.
Javna borza dela. Ponujeno delo moškim.: 5 konjskim hlapcem, I hlapcu za govejo živino, 1 hiš. hlapcu, 1 hišniku, 1 ma-jarju, 1 električarju-strojniku, 1 steklarju, 2 mizarjema, 1 sodarju, 4 čevljarjem, 4 krojačem, 11 vajencem. Ženskam: 1 kmečki
gospodinji, 21 kmečkim deklam, 1 kavarniški kuharici, 1 navadni delavki, 5 kuharicam, 14 služkinjam, 1 sobarici, 1 orožniški kuharici, 4 vajenkam.
Šoštanj.
Nadure v tovarni \Yoschiiagg v Šoštanju. Pretekli teden se je vršila pri okrajnem sodišču v Šoštanju zanimiva razprava delavca Ignaca Zupana proti tovarni usnja VVoschnagg & sin v Šoštanju radi izplačila dodatka za nadure. Bil je to prvi slučaj, ki ga beleži kronika te tovarne v zadnjih letih, da je nastopil delavec proti tovarni s tožbo za nadure. Tovarna se je namreč najprej sklicevala zlasti na to, da je inšpekcija dela potrdila njen delovni red, glasom katerega se morajo vsi protesti glede pogrešno izplačanih zaslužkov takoj prijaviti. Razen tega se je tovarna sklicevala na to, da so bile nedavno regulirane mezde z izrecno pripombo, da se nadure ne plačajo. Delavec Zupan Ignac pa je vseeno vložil tožbo proti tovarni po odvetniku dr. Reismanu iz Maribora ter povdarjal, da gornji izgovori tovarne niso upoštevni, ker zakon 0 zaščiti delavcev izrecno določa, da je predpis glede plačevanja nadur s 50% dodatkom prisilnega značaja in torej nobeno drugo določilo v delovnem redu nima veljave. Posebno pa inšpekcija dela ne more takšnih določil zakona o zaščiti delavcev spreminjati, ampak je nasprotno, baš dolžnost inšpekcije dela, da pazi na točno izvrševanje določil zakona o zaščiti delavcev. To stališče si je osvojilo tudi sodišče. Tovarna Woschnagg je nato delavcu Zupanu izplačala na razliki za nadure znesek Din 1789.— in odvetniške stroške. Delavce pa pri tem opozarjamo, naj pazijo, kakšni delovni redi visijo po tovarnah, ker dostikrat delavci niti ne slutijo, kakšne zanjke so zanje v raznih delovnih redih, na katere se delodajalec potem sklicuje, če pride spor z delavcem pred sodišče. Predvsem bi priporočali, da se delavci takoj pritožijo na bansko upravo, če ima kaka tovarna delovni red. ki se ne strinja s predpisi zakona o zaščiti delavcev.
Studenci pri Mariboru
Dramatična sekcija »Svobode«
vprizori na splošno željo, dne 30. novembra 1930 v telovadnici zadnjikrat veseloigro »Trije ptički« in »Ti-
Stalna priložnostna prodaja velike zaloge
nogavic, telovnikov, puloverjev,
vsakovrstnih hišnih in kuhinjskih potrebščin, posebno
karlovarfke porcelanaste posode
pri Kormann-u, oddelek ostankov, Maribor, Gosposka ul. 3
opt
v-Jtka 6
Pomila ur
srebrnine, kakor ludi
najboljše, hitro in poceni
M. JIGERJEY SIN
URAR
Maribor, Gosposka 15
ICnpnjte svoje potrebščine pri naših inseren* tih.
hotapci«. Igra godba glasbenega društva železniških delavcev. Čisti dobiček je namenjen za odplačilo telovadnega doma.
Ljudska univerza. V četrtek, dne 27. t. m. ob 19. uri predava strokovni učitelj g. Lavrenčič o telesnem razvoju otroka do šestega leta.
Kulturni pregled.
Proslava redkega jubileja.
Delavsko izobraževalno društvo »Sloboda« v Varaždinu proslavi 29. in 30. novembra t. 1. 25 letnico svojega obstoja.
Že četrt stoletja obstoja v Varaždinu to delavsko izobraževalno društvo. Ves ta čas je vestno vršilo svojo kulturno-prosvetno nalogo med delavstvom. > Sloboda« je bila vedno plamenica prosvete med varaždinskim proletariatom. — In sedaj praznuje svoj časten in redek jubilej. Petindvajset let težkega in napornega dela je to. V vodstvu »Slo-bode« so mladi, sposobni in agilni sodrugi. Z našo centralo »Svobodo« stoji varaždinska »Sloboda« v so-družnih stikih in skupnem delovanju.
25 letnice se udeleži tudi »Del. oder« Svobode iz Ljubljane. V mestnem gledališču bo v soboto 29. zvečer nastopil z dramo Maksima! Gor-kija »Na dnu«, a v nedeljo 30. popoldne z Gogoljevo komedijo »Ženitev«.
V nedeljo 30. dopoldne bo jubilejno zborovanje, kjer bo govoril
tudi profesor in sociolog iz Zagreba, dr. Kus-Nikolajev, znani proletarski mislec, ter dr. Božidar Adžija. Popoldne bo pa nastopila športna sekcija »Svobode« z varaždinskim športnim klubom.
Zvečer pa je ljudska veselica s plesom.
Svobodaši v Sloveniji in drugi organizirani delavci častitamo Slo-bodašem« v Varaždinu na redkem jubileju in kličemo:
Zasučimo rokave in delajmo še vztrajnejše, da se čimpreie pojavi veliki dan, ko bo ČLOVEK vstal in se DELO poveliča.	Svobodaš.
Umetniška Matica v Ljubljani poživlja vse svoje člane in poverjenike, da poravnajo svoje obveznosti. Zadnji, nepreklicni rok je do 30. t. m. Nevrnjene bloke bomo smatrali za prodane. Slike in knjiga bo izšla okoli 15. decembra, tako da bodo edicije za Božič že v rokah članstva. Slikar Ivan Kos je izdelal dva krasna lesoreza (Stari Maribor), monografija obeh slikarjev Vidmarjev pa bo očarala vsakega ljubitelja umetnosti. Vse tri izdaje pa bodo daleko prekašale lanske. Ob tej priliki opozarjamo vse ljubitelje umetnosti, da se do zgornjega roka še vedno lahko priglase za člane. Članarina 24.— Din je tako majhna, da si lahko vsakdo umetniško okrasi svoje stanovanje. Priglasite se po dopisnici ali pa pošljite kar članarino po poštni položnici. Številka našega čekovnega računa je 12.881. Umetniška Matica v Ljubljani. Poljanski nasip 12.
»Snaga«, ilustrirani delavski list za kulturo in šport. Izšla je novem-berska številka tega velezanimivega delavskega kulturnega lista z bogato vsebino. — »Snaga« izhaja v Sarajevu (pošt. pret. 181). Mesečna naročnina Din 3.—, za celo leto Din 30.—.
MALA NAZNANILA.
Vsi letni naročniki dobe zastonj
14 karatno originalno amerikansko
zlato nalivno pero
ali pa Kiirschnerjev ročni leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled„Radio“ welt“. Naroča se Administration der „RadIo-welt" Wien 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Vulkanizir anj e
Gumiji za avtomobile,kolesa,snežne čevlje, galoše itd. se sprejemaj -v popravilo po solidnih cenah.
PETELIN, Marmor, Glavni trg 4.
i v ven izdih
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9.
ČITAJTE!
socijalno dramo Rudolfa Golouba
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
Elektrotehnična delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg št. 3.
Popravila vseh vrst električnih' strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnica, točna In ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup In prodaja porabljenih motorjev in dynamo-stroj e v.
Posestniki avtomobilov m motornih koles, pozor;
Kupujem že rabljeno
pneumatiko,
avtomobilnih in motornih koles, v vsaki množini, po najviših dnevniji cenah.
JUSTIN GUSTINČIČ,
Maribor, Tattenbachova ulica it. 14
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica št. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe.
Naročajte
novo izišlo knjigo
„Taškent“
kruha bogato mesto
od Aleksandra Neverova. Prevod preskrbel I. Vuk. Knjiga je lepo opremljena v kartonskih platnicah in stane 17 Din, v platno vezana 28 Din. Dobi se pri založništvu mesečnika .Svoboda" Ljubljana in v vseh knjigarnah.
Zatajil! vedno ii povsod krni io petivo ii Delavske oetae v Uta. ■ Telefon štev. 21
							umi		
r tUMte nioie prihranke		jv	Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, RotovSki trg Stev. 6.	h		Bloje obrestujemo do 7°|0 proti trimesečni odpovedi. ■ ^
’ '1:1^.^'! !M! N I |,IJ: ,! i IIJ 1,,^ n,! ^ |			
n
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Jošip Ošlak v Mariboru. - Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.