Poštnina plačana v gotovini,
Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon"
v Ljubljani.
Mesečna revija za novo zborovsko glasbo
z glasbeno književno prilogo.
Urejuje Zorko Prelovec
Letnik III
Izdaja in zala?a pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna, Htografirata Čemažar in drug. Letna naročnina za Jugoslavijo 40 Din, za Italijo 30 lir, za Ameriko poldragi dolar. Vsako pomnoževanje partitur in litografiranje posameznih glasov je po zakonu prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le drnštvom, ki so naročila notni materijal dotične skladbe za ves zbor.
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
LJUBLJANA
Prešernova ulica štev
Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev.
Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu
najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedo-letnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Poštne hranilnice račun štev. 10.533 Telefon štev. 16_
iiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiim


III. LETNIK
Številka 5. in 6.
ZBOR;
LJUBLJANA
1. junija 1927
GLASBENO-KNJIŽEVNA PRILOGA
Izhaja vsak drugi mesec
Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnlk, Izdaja In zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna,
d. d. v Ljubljani (zanjo odgovarja Miroslav Ambroiič) Naročnina na «Zbore» za drlavo SHS 40 Din, za Italijo 30 lir, za Ameriko poldrugi dolar / Natis člankov dovoljen le z navedbo vira
V sredo dne 4. maja 1927. je za večno zatisnil oči Jakob Aljaž, župnik na Dovjem in pevec Triglava, star 82 let. Pokojnik je bil redek in zdrav sad našega rodu, združeval je v sebi originalno duhovitost Gorenjca-planinca, čudovito ljubezen do rodne grude in darovitost narodnega pevca. Bil je vzoren duhovnik, učitelj in pionir slovenske turi-stike. Rojen je bil v Zavrhu pod Šmarno goro dne 6. julija 1845. Po zrelostnem izpitu v Ljubljani je nekaj časa študiral in prepeval na Dunaju. Čut do poklica ga je pripeljal v bogoslovje, kjer je vodil velik pevski zbor in sam kot jic-vcc-tenorist sodeloval pri petju v stolnici. Učitelja glasbe sta mu bila Nedved in Foerster. Slednjega je odločno branil v njegovi borbi za glasbeno reformo cerkvenega |ietja. S pomočjo svojega najvernejšega prijatelja Mateja Ilubada je priredil Pesmarico družbe sv. Mohorja v dveh delih in z delom razmahnil pevske |)o-krete. Aljaž je izdal 9 zvezkov moških in mešanih zborov, po-največ na besedila Gregorčičeva. Svoječasno so bili ti zbori skoro edina in zaželjena dušna hrana pevskih društev. Čista in poetska duša jih je pisala, neizumetničen človek je njih oče in idealist, poln življenske vedrine, je pel «Triglav moj dom», «Zakipi duša radostna», «Divna noč», «Občutke», «Slovan, na dan!» itd. Poleg več posvetnih skladb je zložil tudi nekaj psalmov in bil sotrudnik «Pevca» in vodja cerkvenega petja v Tržiču, na Dobravi pri Kropi in slednjič na Dovjem: v vseh krajih svojega službovanja. Jakob Aljaž je s pesmimi ovekovečil svojega ljubljenca, I riglava, ki nosi njegov stolp in njegova zavetišča. Pokojnik je bil skala, iztrgana iz srca Triglava, a
pojoča mehko melodijo slovenske duše. Neprestano je sililo izredno delavnega pokojnika k n jegovi kapeli sv. Cirila in Metoda pod vrhom velikana, bil je zbirališče in težišče slovenske turistike, ki je vedno bolj spoznavala lepoto lastne ruše in užigala ljubezen za «okameneli ponos domovine». Aljaž je iztrgal Triglav iz rok tujcev in bil je sogradnik novih stavb in potov. V «Planinskem Vestniku» (1922. in 1925.) je napisal Planinske spo-in i ne, v «Pevcu» (111. in IV.) svoje bogate Pevske spomine, ki so ključ do umevanja njegovih polni lami h in mnogih ponarodelih skladb. Jakob Aljaž je bil iskren in dovtipen verski oče celih gorenjskih generacij, samonikel samouk in sredi planinskega sveta najčistejši svečenik božji, kateremu se je vsa večna narava globoko razodevala. Za njegove zasluge sta ga imenovali «Glasbena Matica», ki mu je bila vse življenje najožja prijateljica, in glasbeno društvo «Ljubljana» za svojega častnega člana, od države pa je bil pokojnik jionovno odlikovan z redovi sv. Save. — Aljaževa zadnja pot je bila prava žalna manifestacija ljudstva, planinstva in pevstva. Kar ljubi goro in pesem, je poslalo svoje zastopnike z neštetimi venci in grmadami planinskih in poljskih rož. Pevski oče Matej llubad se je z matičnim zborom jiojoč poslovil od svojega dušnega brata in rojaka. Ves ta Aljažev narod se je zavedal, da je izgubil svojega preprostega Vodnika, ki bo kljub toku časa spal nepozabijen pod Triglavom, svojim sinom in čuvarjem v nevihti in pokoju.
P o č i vaj v mi r 11 !
Cvetko Golar:
T* •	" ifa
Tri pesmi.
Molitev.
S tiho ljubeznijo glej me sina pred oltarjem svojim, domovina!
V rosi cvetne planice
naj se razpletem ti v venec
do zvezd se vijoči,
ko lije luč nebeški studenec
v opoldan, tihi in vroči,
iz naročja solnčnega:
Naj bom grozd, kot biser se prelivajoči,
sredi slovenske gorice,
mak, žarko plapolajoči,
v srebru lilije, zlatu pšenice,
vir. bistro in burno tekoči
sredi zelene ravnice,
veter, nežno valujoči
sredi plodnih tvojih livad,
ki nosi božje blagoslove
v dušo, polno vere in nad.
S tiho ljubeznijo glej me sina pred oltarjem svojim, domovina!
Naj bom šumeči žitni klas
v valovih ovenčanih njiv,
pesem škrjančkov in kmečkih deklic,
pojočih veselo skoz vas,
ogenj na gori večno — živ,
ki sije v neskončne višine,
jezer zelenih in rek valovanje.
šumenje hrastov, lesov bučanje,
ki lije v daljine
do tvojega morja,
ki bije v obzorja
kot vzdih, kot divji krik bolečine.
S tiho ljubeznijo glej me sina pred oltarjem svojim, domovina!
Naj bom lipa
med hišami sela belega
v odsevu nebeških jutranjih žarnic
sredi petja veselega
sladkih čebelic, sinic in šmarnic —
Kot zlato — rumena se peča
razgrinja cvetje na njenih ramenih.
vsa gorica je. dobra, dišeča,
in polna je zdravja,
in gostu, ki pri njej potrka,
da hladno zavetje,
od zarje in rose ji diha poletje,
iu solnce ji sije s pobočij ognjenih.
S tiho ljubeznijo glej me sina pred oltarjem svojim, domovina!
Naj se vijem do modrega neba kot dim ognjišča svetega, naj bom trpljenje Sinu razpetega, vroče hrepenenje neveste — device, tiho pomlajen je matere — svetnice.
* Te pesmi ponatiskiijemo i/. Cv. Golarjeve krasne zbirke «Njiva zori», ki se naroča pri pesniku v Ljutomeru. Cena vezani izdaji 20 Din.
S cvetjem tvojih polj. z vdanostjo tvojih sinov, vernih do groba,
naj bo češčena tvoja sveta podoba,
z mehkimi rokami
naj te objame svoboda,
zlata zora tvojih planin,
hitečih do svoda,
te odevaj.
vroča ljubezen tvojih hčera te ogrevaj!
S tiho ljubeznijo glej me sina pred oltarjem svojim, domovina!
Pomladni sen.
Moja deklica je Majda, lepa ko pomladni sen — v čisti rosi majskih šmarnic se blesti obrazek njen.
Trgal, trgal bi do jutra njenih usten rdeči cvet, dihal sladki vonj dekliški, v mrežo njenih las ujet.
Gledal bi in verno ljubil n jene žametne oči — in bi mislila planina, da pri meni zarja spi.
Ti si globočina mojega srca.
Ti si globočina mojega srca. biserni studenec mojega neba!
Kje si, o moj ljubi, da nocoj tc ni. vso noč jokajo se žalostne oči.
Pridi kakor ogenj zlat o polnoči, naj v objemu tvojem duša mi zgori.
Zgrudi se na prsi mi kot plamen vroč, tajen, tih in sladek kot poročna noč.
Ti si globočina mojega srca, črni ti studenec mojega gorja.
Dr. Jos. Mantuani:
O jugoslovanski glasbi.1
(Nadaljevanje.)
Prvi je bil češkegapokolenja (sin Gašperja Maška) in je imel lepe načrte, kako bi bilo dvigniti glasbeno umetnost. Ustanovil je prvi glasbeni list Caecilia», ki naj bi začel izboljševati glasbo najprej na cerkvenih korih. spisal je dve pevski šoli in glasbeni katekizem in pri tem tudi pridno skladal: 1 oratorij. maše, cerkvene speve, okoli HO svetnih pesmi, uverturo in več orkestralnih točk, kompozicije za godala in za klavir. Drugi je kot ljudskošolski učitelj bil spreten organist in plodovit skladatelj; zložil je 17 maš, 49 slovenskih pesmi in K) latinskih spevov za cerkev ter nad 80 svetnih popevk. V tej vrsti nahajamo tudi Gustava I p a v c a (18-51 — 1908). ki je uglasbil nad 60 pesmi; od teh so nekatere skoraj ponarodele. —
1 Ponatis, prevod in uporaba brez pisateljevega dovoljenja zabranjena.
Tudi Anton Hriba r (18*54—1884) je skladal v tej smeri, a v prvi vrsli za cerkev. — Večjega pomena za slovensko in jugoslovensko glasbo sploh je pa Davorin Jenko (1835—1914). Njegovo ime je poslalo med nami nesmrtno po slovenski marzeljezi «Naprej zastava slave» in po vsej naši kraljevini na podstavu državne himne «Bože pravde». Vse glasbene prilike na beograjskem gledališču so navezane za dobo od I. 1871. do okoli 1895. na Jenkovo ime, ko je bil tam kapelnik, učitelj in komponist, vse v lastni osebi. Srbski glasbeni kulturi moderne smeri je naš Jenko najjačja in temeljna opora. Število njegovih skladb je izredno visoko: pesmi, orkestralne skladbe, opera «Vračara» ili «Baba I Irka» in glasbe za 30 drugih dramatičnih komadov, istodobno je nastopil Čeh Anton Foerster star. (1837—1926), čigar glavni poprišči sta bili cerkvena glasba in muzikalni pouk. Vendar je skladal tudi svetne pesmi v zborih in za samospev, dve operi: a) «Gorenjski slavček» in b) «Dom in rod»; dalje pevsko in klavirsko šolo, nauk o harmoniji, in drugih več. Vseh kompozicij je okoli 800 komadov. \ reformi cerkvene glasbe je imel glede kompozicij glavno vlogo. — Foersterjevo smer je zastopal tudi Fran Gerbič (1840—1917). Bil je učenec Kamila Maška. Sprva je bil ljudskošolski učitelj, a se je vežbal dalje na praškem konservatoriju za solo-petje, kompozicijo in klavir. Kot operni pevec je nastopal po raznih mestih; v Lvovu je bil profesor solo-petja, potem v Ljubljani pri Glasbeni Matici. Dramatičnem društvu in v Čitalnici. Uvedel je tudi slovensko opero v naše gledališče. Zapustil je dve operi: «Kres» in «Nabor», 70 cerkvenih in svetnih pesmi, več instrumentalnih skladb (jugoslovensko rapsodijo i. dr.) ter klavirskih kompozicij. — Okoli teli mož se je zbrala lepa vrsta slovenskih skladateljev, kakor so Andrej Vavken (1838—1898), Danilo F a j gel j (1840—1908), ta posebno kot organist in cerkven skladatelj z več nego 460 kompozicijami, Anton H a j d r i h (1842 d» 1878), posebno kot komponist svetnih zborov, Gregor Jakel j (1842—1920), dober teoretik in cerkven skladatelj, o. Angelik Hribar (1843—1907). ki je zalagal cerkvene in svetne zbore z lažjimi, a korektnimi glasbotvori, Avgust Leban (1847—1879). ki je delal po Hribarjevem vzorcu, in Josip Koci-j a n č i č (1849—1878), ki je nabiral narodne pesmi, jih harmoniziral in priobčeval: obelodanil je tudi zvezek lastnih kompozici j. — V tej dobi se je glasbeno udejstvoval tudi Anton Stoeckl (1830 do 1902). ki je zložil več pesmi za svetne zbore, opereto «Čarovnica» in več instrumentalnih skladb.
Medtem je dozorevala tudi organizaci ja slovenskih glasbenikov. Leta 1702. ustanovljena Academia philharmonicoruin se je polagoma politično pre-orientirala, nadela si nemško ime «Philharmonische Gesellschaft» in gojila glasbo vseh narodov, zapostavljala pa je slovansko, osobito slovensko glasbo v taki meri. da je moral slovenski del, ki se je od dne do dne bolj probujal in zavedal svojih narodnih pravic, občutiti neko nesoglasje. Ker je bil politični pritisk čimdalje občutljivejši, je privedlo to leta 1872. do ustanovitve slovenskega glasbenega društva: Glasbena Matica. Deset let pozneje je dobilo društvo tudi lastno šolo. ki se je razvila iz malih početkov do sedanjega kon-servatorija. Iz Foerster jevega in Nedvedoveffa kroga in iz šole Glasbene Matice je izšla vsa današnja glasbena inteligenca. Tu so možje, kakor
Jakob Aljaž (* 1845), Avgust Leban (1847 do 1879), o. Hugolin Sattner (* 1851), ki nam je dal razen lepe vrste cerkvenih iu svetnih slovenskih pesmi tudi latinske cerkvene popevke, Serafsko mašo, oratorij «Assumptio», prvo tovrstno skladbo v slovenskem jeziku, dalje kantate «Oljki», «V pepel nični noči», «Teftejeva prisega» in «Soči» ter končno opero «Tajc a». — Josip L a v t i ž a r (* 1851) se je posvetil skoraj izključno cerkveni glasbi in je začel tudi zvonoslovne študije; priobčeval je svoje skladbe posebno v «Cerkvenem Glasbeniku» in podpiral cecilijanski pokret. — Na drugo polje se je podal Fran S. V i I h a r (* 1852), ki je obogatil našo, osobito pa hrvaško glasbeno literaturo z dolgo vrsto svojih umotvorov (nad 40 samospevov s klavirjem, okoli 80 mešanih zborov, 125 moških zborov. 22 kompozicij za razna glasbila, 20 klavirskih skladb in poleg teh še štiri opere: Zvonimir», Smiljana», «Ivanjska kraljica», <■ Lopudska siro-tica»; opereta «Gospoda Pokondirovicka» in burleska «Ustaške nevolje»).
Kot glasbena dramatika posegata v napredek slovenske glasbe še Viktor Parma (1858—1924) / operami llrh grof Celjski», «Ksenija», «Stara pesem» in Zlalorog»; dalje z operetami «Caričine amazonke», Lukavi služnik», «Venerin hram», Zaručnik v škripcih»; zložil je tudi glasbo za dramatične igre Rokovnjači», «Legijonarji», Mogočni prstan». Razen tega je komponiral kvartet za godala in 20 instrumentalnih komadov za razna glasbila.
1)! ■ugi je Miroslav Ši rca («Risto Savin», * 1859). Njegove opere so: «LepaVida», Gosposvctski zvon» in «Matija Gubec»; dramatični prizor «Poslednja straža», mimični prizor «Plesna legenda» in končno balet «Čajna punčika». Poleg teh skladb velikih oblik je obogatil literaturo slovenske glasbe s petimi baladami, serenado za pihala, scherzom in dvema interniezzonia.
Okoli teh dveh se skupijajo skladatelji manjših oblik, kakor Gotthard Bolt (* 1852) kot izključno cerkven skladatelj; Janko Ž i r o v n i k (*1855) kol nabiratelj narodnih pesmi in komponist: Ljudevit Hudovernik (1859—1901). cerkven komponist in vodja zbora pri stolnici v Mariboru, in njegova sestra M. Eleonora H ud o ve r n i k, učiteljica petja, komponistinja in velezaslužna ter izvežbana orga-nistinja uršulinskega samostana v Ljubljani. — Važno vlogo je imel Ivan Kokošar (I860—1925) za Goriško; skladal je v prvi vrsti za cerkev, pa tudi svetnega poprišča nikakor ni zanemarjal in zbiral z velikim uspehom narodne pesmi in jih deloma harmoniziral; sestavil je tudi dobro pevsko šolo. Tudi Hrabroslav Volarič (*1865) je važen za Goriško na poprišču svetne pesmi in slovenske klavirske skladbe. — Na Kranjskem hodi Ignacij 11 I a d n i k (* 1865) v svojih umotvorih lastna pota, posebno v cerkveni glasbi, ki jo je najbol j obogatil z latinskimi in slovenskimi spevi. Zložil je pa tudi več komadov za orgle, ki jih tehnično suvereno obvladuje; vendar pa svetnega poprišča nikakor ne zanemarja. Tudi kot učitelj ima velik krog učencev. — Kot organizator se udejstvuje Ivan Draži I (*1865), osobito pri delavskih zborih; pri pevskem društvu «Slavec» v Ljubljani je deloval kot tenorist in sedaj je vodi že nad 53 let kot predsednik. — Posebna opora slovenski glasbi je Matej II u bad (* 1866); deluje kot učitelj, dirigent, orga-
nizator in skladatelj. Višina, na kateri stoji sedaj Glasbena Matica v svojih šolah in pevskem zboru, je — vsaj v bistvu — njegovo delo. Kot upravnik obeh gledališč si je stekel mnogo zaslug. — S tem, da je stare slovenske cerkvene pesmi in tudi novejše narodne opremil z vzgledno harmonizacijo, jih je uvedel kot enakopravne z novimi umetnimi skladbami v koncertno dvorano. — Podobno, dasi na ožje odmerjenem poprišču, deluje naša rojakinja Gabrijela Vjetrovec (* 1866) v Berlinu kot učiteljica violinske igre na državni visoki šoli za glasbo; sama se je izobrazila pri Jos. Joachimu.
—	Pretežno kot dirigent se je udejstvoval dr. Josip Čer in (* 1867), ki je usposobljen s svojo obsežno izobrazbo. Deloval je nekaj let kot učitelj Glasbene Matice in tedaj uvedel simfonijo in komorno glasbo v koncertno dvorano v Ljubljani. Na Dunaju je bil kapelnik v raznih cerkvah, a tudi v ljudski operi; nato je postal vojaški kapelnik. Po prevratu je bil kapelnik ljubljanske opere in sedaj je zopet vojaški kapelnik pri dravski divizi ji.
—	Za liiurgi jsko glasbo skrbita Fran F e r j a n č i č (* 1867) kot skladatelj in pisatelj ter Valentin Mar či č (* 1868) kot skladatel j in pesnik, ki sc odlikuje po otroški prisrčnosti. Virtuoz je bil Anton Foerster mlajši (1867—1915), ki je zaslovel tudi preko velikega morja kot pianist. — Dr. Anton Schwab (*1868) je lep primer za dejstvo, da glasbene nadarjenosti tudi zahteve življenskega poklica — Schwab je zdravnik — ne ugonobijo. Razen pesmi za ženski, mešani in moški zbor je zložil več instrumentalnih točk — odlikuje se med njimi koncertni valček in spevoigra «Knez Vol-kun». — Oskar De v (* 1868) se posveča z jako dobrim uspehom nabiranju, urejevanju in harmo-niziranju slovenskih narodnih pesmi, v prvi vrsti s Koroškega; je pa tudi samostojen komponist, ki mu uspó posebno narodnostno-značilni napevi. — Dr. Josip I p a v i c (* 1875) je zložil poleg verskih in svetnih pesmi tudi koračnico za klavir, himno za mešan zbor in orgle ter enodejansko pantomimo «Možiček». — Emil Hochreiter (* 1871) je dal Slovencem vrsto glasbenih biserov za cerkev in svetni oder, vokalne in instrumentalne kompozicije, kvartete, valčke, dve uverturi, fantazijo za harfo, mnogo klavirskih komadov za dve in štiri roke, opero «Heimfahrt» in oratorij «Rojstvo Kri-Stovo». — Dr.Gojmir Krek (*1875) ima za podvig slovenske glasbe posebne zasluge, ker ji je dal novo, umetniško smer s svojo revijo «Novi akordi». Sam je obelodanil 22 zbirk svojih pesmi za moške in mešane zbore, samospeve in duete s klavirjem ali orglami, dalje kompozicije za klavir, orgle in glasbila. Okoli «Novih akordov» je zbral skoraj vso glasbeno-napredno slovensko inteligenco. Iz teh vrst so izšli nastopni skladatelji. Emil A d a m i č (* 1877), ki je zložil nad sto vokalnih in instrumentalnih glasbotvorov; v načrtu ima tudi opero; skupaj okoli 200 del. — Anton Lajovic (* 1878) je obogatil naše muzikalno slovstvo s tremi zvezki samospevov s klavirjem, s tremi zvezki moških, ženskih in mešanih zborov, tremi simfoničnimi skladbami, tremi popevkami za en glas in orkester, psalm za tenor, mešan zbor in orkester in več drugimi. — Dr. Pavel Kozina (*1878) se je specializiral kot vzgojitelj za petje; ustanovil je svoj pevski kvartet. V zasebni šoli poučuje petje; na podstavu svojih izkušen j je sestavil dvodelno pevsko šolo. — Za cerkev sklada v prvi vrsti dr. Fran
Kimovec (* 1878); poleg tega pa se peča z orglami in njihovo tehniko ter zvonovi in nabira narodne pesmi v Prekmurju; tudi med naše jako dobre organiste ga moramo šteti. — Tudi Vinko V o d o p i v e c na Goriškem (* 1878) dela pretežno za cerkev, a nikakor ne zanemarja svetnega po-prišča. — Dr. Fran Ks. Lukman (*1880) sklada lino občutene in oblikovane speve, posebno za cerkev. — Alojzij M i h c 1 č i č (* 1880) se je po svojem poklicu kot organist največ udejstvoval pri cerkveni glasbi; vendar pa dela tudi na svetnem polju; zelo zaslužen je s svojimi zbirkami narodnih pesmi. — Častno mesto si je priboril Stanko Premrl (* 1880), ravnatelj stolničnega zbora, izvrsten organist in skladatelj. Zložil je šest latinskih maš, rekviem, Te Deum, pasijon, 166 raznih cerkvenih popevk, okoli 250 slovenskih cerkvenih pesmi, 66 svetnih zborov a cap., 5 zbore z orkestrom. 7 ženskih zborov s klavirjem ali harmonijem, «Solnčno pesem sv. Frančiška» za soli. zbor in orkester, pevske vloge za 12 iger, več kupletov i. dr., dalje 27 klavirskih skladb. 175 skladb za orgle, 4 komade za komorno glasbo, 4 komade za orkester in več drugih, vse v moderni smeri. — Marko Bajuk (* 1882) deluje kot učitelj mladine, komponist, nabiralec narodnih pesmi in zaslužen teoretik; napisal je pevsko šolo, ki dobro služi pri pouku. Teoretičarka obsežnega pozitivnega znan ja je Angela Trostova (* 1885). ki ima pri pouku na konservatoriju izredne uspehe. Je pa tudi pevka in pianistinja, tu pa tam komponistinja. — Moderni smeri se je oklenil naš rojak Karlo A d a m i č (* 1887), delujoč sedaj med Hrvati. Komponira za cerkev in koncertno dvorano, vokalne in instrumentalne stvari, zasleduje staro glasbeno ostalino na hrvatskih tleh in se odlikuje kot dirigent v cerkvi in na pevskem odru; zelo plodovit; 15 zbirk cerkvenih pesmi (okoli 140 točk), okoli 50 preludi-jev za orgle, 54 svetnih zborov, mešanih in moških: to je tiskano; a približno toliko utegne biti tudi rokopisnega gradiva, med tem 6 starosloven-skih in 5 latinskih maš in okoli 200 mešanih in moških zborov za svetno rabo. — Zorko Prelo-v e c (* 1887) si je stekel največjih zaslug kot iz-boren dirigent. Že kot realec je vodil pevski zbor «Delavskega bralnega društva», pozneje v Ljubljani zbor «Trgovskega društva Merkur» in leta 1910. je prevzel vodstvo pevskega društva Ljubljanski Zvon», v katerem goji posebno moderno glasbeno literaturo in prireja resne koncerte (do sedaj okoli 40). V «Zvezi slovenskih pevskih zborov» je usmeril 56 zborov na resno, umetniško stran. Kot komponist je zložil nekaj zborov in samospevov s klavirjem.Na njeffovopobudo so bili ustanovljeni tudi «Zbori», ki jih sam vodi.
(Dalje prihodnjič.)
Prof. Hinko Druzovič (Maribor):
Slovenska, hrvatska in srbska narodna pesem.*
Vsaka umetnost je organskega značaja in se razvija in raste kakor vsak drug organizem. Tako je tudi z narodno pesmijo kot umetniško tvorbo. Etnografske, geografske, zgodovinske in druge prilike vplivajo na njen postanek in razvoj.
* Glej notne primere v prilogi!
STlLOc/CL^ZLOoroms.
((zlej članek piof. Bruzoviča /J
	7 ^-—V"	# j f \	r		p, m	—7—Hi
	—i-— -* - ■*—	r ^ p		T—		......
_ ¿?ez' fecez^ cioieZ'	stfetri očžkco vosr izn rctrrz.
S.) OsertičcrJzčrict szoi'szzJcr77T.cz o&Z-iJectj (¿t ~h ¿i) (^reJejtiurs&co. )

yVc//-A'0. <?Arico/!/aM'os/r?rPf>o zelen ?: frrrft} o/, o/\ o/3 o/, cfijPojtefr- rt č frači. 'J.) C^SČo. ¿teje/j v zt/o;'fi/c t/o/siijtczsi ',	CC.J
y*/cc/ijz^cte, e. čo ča&opočopitac. Ser_ raz, zna¿¿¿^¿/cz^ ečo čazkopočopčicv Savcz. ^Z.) J?cc?fJec cžro&čertrtta!/ obH/erz,^ /6 Z'i fJeČov:J	( Srb&AcZ.J
** t:
r-r * ^
birjjic? freoej	iko c/o_ cfezzct,
S.)	(£ + 3)
3B;

nt- § Mi i l ^

CSz-bs&ct.)

Sičctz? Jzct/neri <žo Jecrzzzjzzpetj sičorzz Jeczzzzezz cto ¿¿czzzzezzcts.
6.) ^fočct&o. (3-f-Z-h3-h3)	C
n
m
i £ £!
it:
tu


v	_ Ac/, ziccsčcrl&ecfesi^ oj^czznarzij j!fcr7*£7ea< nar s-ioZseafe_ are.
f *. _ V _ '	•	f 7	s*	7 * -7	.	».	^
borr/7o jzis/no pečeš e, o/^ azziazzj ¿fubovs? o pismo ce.če.se, 7 cz.) Vpiiv/¿¿>ms&<? tt&focžrK?peszri ¿.
m j> p f i ?;rf-i ?
^	7)	» /	7	7	7 •	-7	• 1 /»	y .	•	•
JPeA/e rict vrčrt ze-le/LCtnsrecžl^ pricčezni/ji/Mticizizzi/o cforo _	/ni
i
-p—g-" f,~f tt'*, —r,"r rrT~»"T"yi	r)
" r ^ L: t r Hr- f-*-
f •	. » « •	t- j J ^	•



r> r

^ojzice^ cieiezf zn ijztrse^ cesemjaz ¿orz/iirzt?- če. "
7h.) fjftp/jisArz /ictfoei/1ct.)


i
f,

.'CZ/ (ZUČ JČCLSen/TliftP&ičchftturiš 3
¿'rt H? £	I
Z " 7*7 J —»	77"»	f 7 A 2	-» --»	, //	_	! ,	*7 _ _ __*
&zsseču/rs sizic/PJ^bisiarAf/neZam jffiim/nelderjSe/rcZsiem ^¿asizt*. posncfeJenejns~&epe^n^ :
„ jVa/ici i/i j^czzzcl ičci."
z*
S.) IZ/i7i v/z 7es?r e e/Zexsbe. (\Z> cézzd7er J

m
à Y rz
f } J 1 ; i Tfr^
roj/jsÂey//jof/p/'sw, so vso Ac f/o_ re,j?ce so ž rs-fr*f	Seie ee^
un r^

? i
i
sfe. J?¿- etr¿-o, e/7- rfr/.o, deL¿? dtjd/_ o, c/e.o
9 a.) Vb/¿v ¿faJífmió'&e <7¿ctsZ>e. £
dt.de—o, d¿. o — /¿o/
jH-r-i-^rf- J p p I ¿JtJ' J f I ¿ * j I ¿ f
/etsoTr/ctsA/ ooâe/t, čet &o srtesttre/tet zvott} o/, če/m t óo zvonil^aoTetr
tr
5
£
Î3

jzi/rct¿ ¿>osn.
.9 à ). ZJ/r/ôed/7_ so/i&fotct- (IZ). 2. ^diPÁ fJsttfctsite).

/¿? y *7t//*sÁ>o (Sret fa9/ti ¿J/j//v/. (Sr¿>¿?Ace. )
TT '	/o

A? Tče-sarZ ÁL^sijo^A/cz - s*o	s-cn ^ -sejo.
^^ F P 1 p
Lï
fe
f-1 p J p I p p f^H^J-Ji
7iercap/avajjoITrervi,Zbozpurupsenezeftctvts ef^ct/j/o ¿ot'o, ežosectr/erteze' oeeve fa, J2.) ZZ/pt>dor.?AZ zectcèrt. Vp?tv sfaroyrs~/¿e> gtcrjóe.

ctí¿.
/7z(¿_ Č/. yt/rsj^o/e
/'3. O.) VjL>¿¿Vct**effO/*. pQJ-ex/ri. ^ (¿tej-e*epovsJea.) /3, h )
Car J/wa _ rr
ÍSL
6&¿r/ ót-r¿~yczs>,r/zo.

CT-P P f P f fípg*
/ŽZ ^éV ¿¿os/rççvtèes ¿si coetTs.
f7t ctrezn/e7e Zajve mofe,Âazxzzzfô/e srut/^/eu ? y/f.)	£> yes set/&//SA? Of/1* /¿Ojro7ct. (sčoerct star odštet Ao/e>drz toce ¿z ¿cozrtsAe
V , ' f.", , , i . , ' ^

S
JZ&t^ dezfj&opdcrf do- ¿zer>	ye?-	¿nyoSjRO- rtel- '¿fa / /Po.
S
P
re ^/r» ¿e>_ T'a j
/5. ) .rA'<"otaAo.

Je.
m
FWttítíTI+H r-r •
zzez.vncttretz.ve.^e.	fe<Zctctn*zvz/.?re v^^z'ets,

JE
M
T je z ¿as
Ada rze¿?os"/d¿ c*recfo ¿fe
'ctctntrax/.Si/e S^-feZ^ fa r/¿ coj e/oveA> óofa&rs sseo/ S/J&Kcyro oct /zzcfc.e-	^
# J/a //lonvje ztj?or>ezZ?Zfesi Čttdlv ¿>¿rs¿ /itte/dnovi ces a rs k 7/>es zn i.
Pri narodnih pesmih v območju naše države moremo ugotoviti največje in bistvene raznovrstnosti, ki so utemeljene v razlikah podnebja, zemljepisnih, etnografskih in družabnih odnošajih, kakor še osobito v kulturnih posebnostih.
Skozi našo državo gre namreč najvažnejša evropska kulturnomejna črta, meja med o k c i -dentominorientom. Slovenci in Hrvati spa-dajo pod območje srednjeevropske kulture, s pre-vladajočim nemškim in italijanskim vplivom, kajti to ozemlje je nekdaj spadalo k rimsko-nemškemu cesarstvu, medtem ko spadajo Srbi pod območje vzhodne, grško-bizantinske kulture, s primesi orientalskega, oziroma turško-arabskega življa, ker na tem ozemlju so gospodovali ne kd aj Bizan-tinci in za njimi Turki. Važni so na razvoj narodne pesmi še verski odnošaji. Znano je, da so se raz-širitelji krščanstva, prihajajoči iz Rima, tam na-obraževali v liturgičnem petju v pevski šoli, ki jo je v ta namen ustanovil papež Gregorij V. To je imelo za posledico, da temelji vsa narodna in umetna glasba zapadne Evrope na isti podlagi in kaže iste bistvenosti. Tudi pozna katoliška litur-gija orgle, ki se v pravoslavni cerkvi ne uporabljajo. V krajinah med Slovenijo in Južno Srbijo se vrši torej neprestano prehajanje iz ene kulturne sfere v drugo in javljajo se posebnosti, kakršne ne kaže nobena druga evropska državna edinica tega obsega. Narodna pesem nudi pri tem nekak perspektivičen pogled v ljudsko ideologijo, v njegovo čuvstveno in družabno življenje, kakor v njegovo hotenje in stremljenje. Vse, kar človeka gane, dobi tudi adekvaten izraz v narodni pesmi.
Prehod iz ene glasbeno-kulturne sfere v drugo se vrši iz večine polagoma in stopoma. Je kakor pri narečjih. Ugotoviti pa moremo tudi včasih prav nagloma nastopajoč in očividen prehod. To je za-visno od zemljepisnih okoliščin, od prometnih prilik i. dr. Kakor pri narečjih, tako govorimo tudi pri narodnih pesmih o pokrajinskih edinicah. Poznamo n. pr. koroške, gorenjske, notranjske, prekmurske, zagorske, posavske, medjimurske in druge narodne pesmi. Skupna poteza vseh naših pesmi pa je neka mehkoba, recimo, neka e 1 e-g i č n o s t. To je svojstvo vseh slovanskih pesmi in to svojstvo spominja še danes na nekdanjo skupno domovino, na širno rusko ravan, s svojimi enoličnimi pokrajinami in stepami, ki vzbujajo in vzd ržujejo v prebivalcih neko stalno in neutešljivo hrepenenje. In to razpoloženje najde svoj odmev v globoko občutenih, melanholiških spevih.
Te značilnosti torej naše pesmi niso izgubile po preselitvi v druge krajine, z drugimi geografskimi in kulturnimi odnošaji. Tudi iz slovenske pesmi, ki je sicer bolj gibka, odseva še iz ozadja vedno neka otožnost. ki se stopnjuje n. pr. pri bosanskih do sentimentalnosti in pri srbskih do melanhol-nosti, iz katere odseva še nek spomin na kosovsko katastrofo. Ravno tako se v smeri od zapada proti vzhodu vrši prehod iz dur-značaja v mol-značaj in je mol-pesem pri nas Slovencih že docela izginila. Enako je s prehodom iz večglasnosti v enoglasnost.
Poznavalci narodnih pesmi označujejo slovansko pesem kot poetiško, napram melodiški italijanski, ritmiški francoski in večglasni nemški. Že v tej osobitosti se izraža naša nadarjenost za petje in naša pevoljubnost, ki je vprav brez primere. Isto velja o produktivnosti. Nekatere krajine so tozadevno vprav neizčrpne.
Glede vsebine, zavzema v vseli naših narodnih pesmih prvo mesto ljubimska pesem. Odgovarja nekako naši mentalnosti. Vse druge pesmi, kakor: svatovske, plesne, ženitovaniske, pivske, žetvene, stanovske, otroške, delavniške i. dr. so pokrajinskega značaja in prevladujejo enkrat tu, enkrat tam. Iz vseh pa odseva spet neka preprostost ¡11 prijazno sožitje s prirodo, ljubezen do miru in dela ter zmisel za družabnost.
Pri tem, ko je slovenska narodna pesem danes izrazito liriškega značaja in je svoječasna epska pesem, ki je še proslavl jala narodne junake, kakor Pegama in Lambergarja, kakor tudi kralja Matjaža. že docela izumrla, živi še v srbskih narodnih spevih spomin na narodne junake, kakor carja Lazarja, brate Jutfoviče i. dr. ter v hrvatskih na kralja Matjaža in kraljeviča Marka. Recitujejo pa se te junaške pesmi po načinu starogrških spevov; tonski obseg je majhen in tonski postopi so ozki. Pevci se poslužujejo spremljajočih gosli in dokazujejo občudovanja vreden muzikalni spomin. Pripisuje se jim pomen nekdanjih grških kita-ristov, francoskih trubadurjev, nemških minne-sangerjev in nordijskih bardov.
Medtem ko pri epskih spevih ne moremo govoriti o kaki obliki, je to drugače pri liriških pesmih. Te-le upoštevajo isto tako forme, kakor ritem in metriko. Tonski obseg je sicer različen, a večji, kakor pri epskih spevih. Enoglasno zamišljene pesmi kažejo v splošnem manjši tonski obseg napeva, kakor pa večglasne. Prednost se daje tudi silabičnosti, t. j. vsak zlog se poje na enem melodiškem tonu in vezani toni so ponekod neznani.
V	arhitektonskem oziru razločujemo pri liriških pesmih dve skupini: a) simetrično sestavljene, ki se drže normalne periiodiške oblike (4 ali 8 taktov, s sprednjim in zadnjim stavkom) in b) prosto sestavljene, ki kažejo sicer dvodelnost v nesorazmernem številu taktov (n. pr. 3 + 3, 4 -f 3, 3 + 4. 4 + 5, 5 + 4 itd.). Trodelnih pesemskih oblik ni in daljšo dvostavno obliko (16 taktov) kažejo le ponarodele pesmice. Oblikotvorbena je poetiška vsebina, torej besedilo, ne pa melodiška linija (kakor je to n. pr. pri italijanskih pesmih).
V	vseh jugoslovanskih narodnih pesmih prevladujejo enostavni (dvo- ali trodelni) tak t o vi načini (s/4, '/„ */«)• Od sestavljenih je najčešče 'I,, redkeje % takt. Nahajamo pa še, osobito v srbskih in hrvatskih '/« (7«) in celo 7/s takte. V eni in isti pesmi se menjujejo lahko taktovi načini, kar je osobito na jti pri južnosrbskih napevih. Tam govorimo lahko o poliritmičnosti. (Prim. št. 5, 6, 12.) Hrvatske in srbske pesmi ne poznajo predtakta, ki je spet značilen v vseh zapadnoevropskih napevih, torej tudi v slovenskih. Je to v zvezi z besednim naglasom, ki zahteva v srbohrvaščini poudarek na prvem zlogu, vsled česar postane tudi začetek pesmi nekako bolj odločen.
Formalna značilnost slovanske pesmi leži pa v ozkih tonskih p o s t o p i h, katere vsebuje melodija. So to sekunde in terce. Očividno je to pri srbski in hrvatski pesmi, ki je zamišljena enoglasno in vsebuje manjši tonski obseg. Drugače je pa s slovensko narodno pesmijo, ki temelji danes na harmonski podlagi, vsled česar vpliva tudi harmonija na potek melodije. Ta uporablja vsled tega kaj rada sestavne dele akordov; melodija postane pri tem gibkeja in tonski obseg obširneji.
Pač pa se brani tak napev prehodov v druge tonske načine, medtem ko je enoglasno zamišljena hrvatska in srbska pesem v modulaeiji pestrejša.
Sklepne oblike so v narodnih pesmih zapadne Evrope vseskozi v toniki. Hrvatska in osobito srbska pesem poznata sklep v zgornji dominanti in interval, v katerem končuje melodija, je sekunda (kot kvinta trozvoka zgornje domi-nante). Pesem s takim sklepom zadobi značaj nedokončanega in nekako vprašu jočega; zahteva se nadaljevanje in to se izvrši tako, da se melodija neštetokrat ponavlja. Številne vrstice, ki odgovarjajo našim kiticam, hočejo nadaljevanja in ko bi se končale vsaka s popolnim sklepom (V—1), bi dobil poslušalec vtis razkosanosti. (Prim. št. 3, 4, 5.)
Vplivi glasbe sosednih narodov. Svojo značilnost obdrži narodna melodija le tako dolgo, dokler ne pride v stik z drugo glasbo, torej s pesmijo sosednih narodov. To se zgodi zlasti v obmejnem ozemlju. Od tukaj naprej se razširjajo vplivi v notranjost ozemlja, v kolikor pač pospešujejo ta proces občevalna sredstva. Vse to, kar odgovarja lastnemu okusu, se vzprejema in asimi-inje. Danes hitreje kot kdaj poprej. Vsekakor pa ta proces tudi po dolgem razdobju ne more izbrisati popolnoma prvotne fiziognomije, kar pač najbolje dokazuje slovenska pesem, ki je izpostavljena več kot eno tisočletje nemškim in italijanskim vplivom in je vendarle obdržala svojo men-talnost, svoj elegični značaj, dasiravno se je v oblikovnem oziru prilagodilo nemškemu četvero-vrsticu, vzprejela večglasnost in s tem harmonsko podlago ter še k temu zamenjala svoj prvotni mol z durom. Znano je, da se je pri nas še splošno popevalo enoglasno tja do 19. stoletja in da je bilo udomačeno enoglasno ljudsko petje v cerkvi. Vsled vpliva bujno se razvijajočega nemškega zborovega pet ja in večglasne nemške alpske pesmi, je našla večglasnost tudi svojo pot v naše krajine in je danes najbolj razvita na Koroškem, kjer je stik med obema narodoma najtesneji. (Prim. 7, 8.) Tako mešanje raznih značilnosti rodi navadno tvorbe, ki vsebujejo očividne estetiške kvalitete. Znano je n. pr.. da uživata nemška, kakor slovenska koroška narodna in ponarodela pesem sloves najlepših pesmi. En del je vzprejel bistvene poteze od drugega; slovenska se je obogatila z večglas-nostjo, kakor je pri nemški alpski pesmi običajna, nemška pa se je spet obogatila z milino slovenske melodije. Pevoljnbnost ljudstva v teh lepih krajinah. kateremu je pesem nek ideal, je pospeševala proces asimilacije. Slovenski zbori, ki so nastopali v zadnji dobi po Srbiji, so dosegli največje priznanje s svojimi koroškimi popevkami. Isto tako, in še v večji meri, kakor na Koroškem, se mešajo razne mentalnosti v Južni Srbiji; Vlokranjčeve prireditve ondotnih napevov so si priborile ugledno mesto na koncertnih odrih.
b) Italijanske vplive kažejo slovenski in hrvatski napevi iz krajin, ki meji jo na italijansko ozemlje. Javlja se ta vpliv v večji gibčnosti melodij. (Prim. 9.)
Pri srbski pesmi je na jugovzhodu opažati vpliv turško-arabske glasbe, ki se javlja v raznih melodiških figurah. So to posnemanja dolgoveznih vzklikov in klicev hodžev na minaretih. Primitivni silabični narodni napevi so postali v islamskih pokrajinah gibkeji in uporabljajo se kaj radi vezani toni in daljše melodiške fraze. (Prim. 10.)
Od 13. stoletja naprej bivajo na Balkanu tudi Cigani. Poznajo le instrumentalno glasbo, ki nadomešča pri njih narodno pesem in ki že vsled svoje ognjevitosti ni ostala brez vplivov. Izraža se ta predvsem v ritmiškem, pa tudi v melodiškem oziru. Sinkope, ki se javljajo ob meji madžarskega ozemlja, so končno vendarle ciganskega izvora. (Prim. li.)
Čudno je, da se je še ohranila v južni Srbiji sled stare helenske glasbe s svojimi tonskimi načini. (Prim. 12.)
Vpliv liturgične glasbe se je že omenil na drugem mestu. (Prim. 13.) Sledovi vpliva protestantskega korala izza reformatoriške dobe so se dali ugotoviti pri nas še v 19. stoletju (Prim. 14) in se izražajo n. pr. v evangeljskem delu Prek-murja v bolj resnem načinu petja.
Narodni ples stoji v najožji zvezi s pevskim pokretom. Značilni jugoslovanski kolo plešejo Hrvati in Srbi ter še Belokranjci. Pleše se ali h glasbi ali pa k petju.
I nstrumentalne spremljave. Večglasno slovensko petje ne uporablja instrumentalne spremljave, pač pa enoglasna hrvatska in srbska pesem. Spremljanje se vrši istotako enoglasno na goslih ali pa na tamburici.
Pristni slovanski narodni instrument so g u s I i. Tudi Rusi poznajo sličen instrument pod isto označbo. Razširjene so gusli danes po Srbiji, Bosni in Sremu. Spremljajo se z njimi epski spevi. V narodnem žit ju Srbov so gusli pomembne. One so tesno združene s tokom zgodovinskih dogodkov od najstarejih časov naprej. Guslarji so bili zgodovinarji, učitelji in sodniki naroda. Pomen tega godala izraža že prisloviea. da je hiša. kjer se gusle ne glasijo, mrtva in brez ljudi.
Liriške pesmi se kaj rade spremljajo s tam-b u r i c o, ki je udomačena na Hrvatskem in ki se je priselila z islamom. Ni tako izrazit seljaški instrument. kakor pa so gusli.
Zgodovinski podatki o narodnem pet ju. Prva poročila o petju jugoslovanskih plemen imamo izza dobe 1. tisočletja po Kr. Govori se o slovanskem petju in plesu med Franki že v dobi 5. stoletja. Na Atilovem dvoru so pevale deklice slovanske pesmi. Povodom kronanja kralja To-mislava (leta 924.) so zapeli dostojanstveniki, kakor tudi ljudstvo, hrvaški slavospev. O slovenskem petju imamo prvo poročilo izza 13. stoletja. Ulrika Lichtensteinskega so pozdravljali s slovenskimi pozdravi in pesmimi. Bičarji v 14. stoletju so popevali slovenski in v protestantskih pesmaricah so nam ohran jeni ostanki slovenske sodobne narodne cerkvene pesmi.
Dr. Fran Mlinar-Cigale (Ljutomer):
Razmerje med vokalno glasbo in glasbo v širšem zmislu.
Samo majhen del gornjega vprašanja naj obravnavamo! — G. Heri Svetel je v članku Važno opozorilo na važno stvar» v 1. in 2. številki letošnjih «Zborov» podal nekaj prav dobrih nasvetov praktičnega glasbenika. I vod sam — prvi odstavek tega članka — ki naj bi dal nekako teoretično za-slombo k praktičnim zahtevam, ki jih članek stavi, se mi pa ne zdi povsem točen. \ tem uvodu izvaja g. Svetel sledeče:
V načelu ni razlike med instrumentalno in vokalno glasbo; glasba je le ena. Pravila, način, ki ga uporabljamo pri tolmačenju instrumentalne glasbe, veljajo tudi za pevsko glasbo. Vokalna glasba je n a j p r v o m u z i k a, potem šele d e k 1 a m a e i j a tekst a. Ne-dopustljivo je grešiti v glasbenem stavku, da se ohrani pravilno besedilo: potrebno in razumljivo zlo pa je, zanemariti besedilo, če to zahteva muzika.»
Podati hočem nekatere bežne vtise, ki sem jih imel pri čitanju tega članka, ne da bi pri tem imel namen nadaljnja praktična izvajanja v označenem članku kakorkoli omalovaževati ali celo izpodbijati.
Glede razlike med instrumentalno in vokalno glasbo — v najširšem pojmu glasbe — res ne kaže razpravljati; glavno je, da je pojav glasbe tu. Tudi vprašanje o prioriteti ene ali druge glasbe — je-Ii pastir prej piskal na svojo primitivno piščal. oziroma je-li bil pevec prvi, ki je dal duška svojim čuvstvom z glasbenim izrazom pete besede — lahko odpade, vsekakor pa je drugi pojav po svoji neposrednosti jačji.
Trditve pa, da je vokalna glasba najprvo muzika (glasba v širšem pomenu), potem šele dekla-macija teksta in da je razumljivo zlo, ako se besedilo v korist muzike zanemari, hi pa brez prigovora ne mogel podpisati. Zdi se mi tudi, da razvoj novejše glasbe približno od leta I850. dal je tega ne potrjuje.
Dokler je bila glasbena fraza nekako kozmo-politična, posplošena, — to je pri klasikih in prvih romantikih — je gotovo prevladovala glasbena fraza tekst, s čemur bi seveda ne hotel trditi, da man jka skladateljem te dobe glasbeno-ilustrativen izraz. Wagner pa že negira to pravilo; njegova glasba je brez besedila skoraj nemogoča. Čeprav programatična glasba v poudarjenem zmislu, oslo-njena na sistem vodilnih motivov, živi vendar Wagnerjeva muzika in črpa svojo moč iz poudarjene besede (Sprechgesang), razen če izvzamemo nekatere absolutno programatične intencije kakor Siegfriedsidyll, Karfreitagszauber itd.
Iz te ozke zveze med živo besedo in njenim glasbeno-tehničnim izrazom se razvija gotov način glasbene dikcije, ki se javlja pri posameznih narodih v gotovih stereotipnostih. ki vedejo do tako zvane nacionalne glasbe, ki se razvija sicer tudi na podlagi nacionalne instrumentalne glasbe (narodni plesi), vendar pa je prvotnejši element najbrž le narodna pesem, to je živa beseda in v daljnjem razvoju na narodnem živem jeziku sloneča glasbena dikcija.
Tako so ustvarjali Weber. Glinka, Skroup, Li-sinski in drugi prva dela nacionalnega obiležja in postavili temelje, na katerih so zgradili Wagner, Musorgski. Smetana mogočne stavbe nacionalne glasbe.
Besedilo daje skladatelju pobudo nele za melodijo in harmonijo, temveč tudi za ritmiko in ago-giko. Če na j bo skladba adekvaten izraz besedila, ni mogoče skladatel ju besedila zanemariti in ravno tako ne sme reproduktor tega brez posebno važnega povoda storiti, idealno bi bilo, da se besedilo in glasba zlivata v organično celoto; seveda pa je zopet res. da dobro besedilo ne more rešiti slabe muzike, da se pa nasprotno večkrat zgodi.
Važnost besedila, celo njegovo superiornost dokazujejo moderne skladbe, kjer je muzika ne več enotnost fraze in stavka, ampak samo subtilen, poglobljen izraz deklamacije besedila. Na nekem koncertu modernih Čehov (Janaček, Slik, Stčpan, Vycpalek) se nisem mogel ubraniti vtisa, da gre v prvi vrsti za deklamaeijo besedila in njegovo čim intenzivnejšo interpretacijo in potem šele za muziko» v običajnem zmislu. Moderna je raztrgala linijo in prevzela deklamatoričen način podajanja; pa tudi Beethoven prekine v finalu IX. simfonije glasbeni ton, prevzame recitativ in živo besedo, da doseže s tem intenzivnejši izraz.
Ne spada vse to točno v ta sestavek, vendar pa morda vsaj nekoliko pripomore k razbistritvi pojmov v tej smeri: pri vokalni glasbi naj muzika besedilo, ki je prvotnejše, podpre in mu da večjo moč in razmah; pri tem pa morajo po možnosti obveljati pravila glasbene sintakse in estetike. —
Emil Adamič (Ljubljana):
Madrigal.
\ se glasbene pridobitve v cerkveni glasbi 1). in 16. stoletja so bile v prid tudi svetni glasbi. Vse tako zvano ljudsko muziciranje se je umaknilo plemeniti umetnosti vokalne komorne glasbe. Narodna pesem, okrašena z umetnimi, premnogokrat izumetničenimi kontrapunkti (glej moj članek v i. številki letošnjega «Pevca») je prepustila prostor svetni zborovski pesmi v obliki madrigala. V ma-drigalu se združuje muzikalni duh narodne pesmi z umetno poezijo. Razločuje se od «frottol» in «vilanell», katerih vsebina je bila dokaj groba ali satirična in tudi lascivna, po finem erotičnem, pozneje poučnem in filozofskem duhu. Muzikalni značaj, s katerim si je madrigal zavojeval ves svet, je dobil v Benetkah. Mojstri madrigala so bili n. pr. Wildert, Marenzio, pozneje Monteverdi, Slovenec Jakob Gallus (Petelin) itd. Najvišji razvoj je madrigal dosegel v prvi polovici 17. stoletja, nakar se je moral umakniti enoglasni pesmi in novim formam instrumentalne komorne glasbe. Priljubljen pa je do danes ostal še na Angleškem, pa tudi v Italiji. V Angliji imamo še sedaj znamenito Madrigal Society», ki goji vokalno komorno glasbo, pa tudi v Itali ji je mnogo madrigal-nih družb. V najnovejšem času se ustanavljajo madrigalna pevska društva tudi v Nemči ji.
Tako zvani «Liedertafel» je pomenil sinrt za umetno zborovsko petje. Z razvojem harmonije in nauka o akordih je polifonija, kontrapunktika izgubila svoj čar ter se umaknila enoglasni pesmi, katero so drugi glasovi spremljali v brezizrazni, flepevni, pozneje čim dalje bolj komplicirani instrumentalni glasbi se prilegajoči formi. Pevska, zborovska umetnost ni poznala več gibljivih, umetno se razpletu joči h, samostojno pevajočih glasov. Pevci so se topo, brez interesa podvrgli melodijo vodečemu glasu, pevska tehnika in razvoj glasu sta zaostala in dandanes se čudimo znanju nekdanjih pevcev, ki so v zboru obvladovali tako silno umetne skladbe, kakršnih se večini naših, sodobnih pevcev niti ne sanja ne.
\ko hočemo oživeti nekdanjo, človeškemu glasu edino prilegajočo se pevsko umetnost, moramo poseči v 16. in 17. stoletje nazaj in preskočiti dobo homofonije 18. in 19. stoletja. Novodobni linearni kontrapunkt direktno navezuje na 17. stoletje. O
tem linearnem kontrapunktu pa ob priliki spregovorim obširneje. Homofonski, v «lidertafelskem» stilu pisani zbori preteklih desetletij se morajo umakniti polifonskim, čim umetnejše glasove vo-dečim zborom, ki so edini v stanu dvigniti pešajoči interes izvajalcev in poslušalcev do zborovskega petja. Naravno je, da se bodo zbori številčno skrčili, kajti v masah take zbore ni mogoče izvajati, ker zahtevajo izobraženih, z dobrimi, izšolanimi glasovi obdarjenih pevcev.
Zbor «Umirajoča», ki ga danes «Zbori» objavljajo, je ena izmed skladb, ki sem jih skušal napisati v madrigalnem stilu. Zavedajoč se, da naši pevci niso še vajeni težkih polifonskih potov, sem napisal skladbo čim najbolj preprosto.
Opozarjam pevovodje in pevce na spev, ki se začenja v enem glasu in ki ga nato povzamejo drugi glasovi. Vpadanjc glasov mora biti izrazito. V drugem delu pesnik govori v nasprotju s prvim. V/el sem isti spev v molu in ga obrnil. Konec prinese še enkrat oba speva, kakor to zahteva besedilo. Glasovi so samostojni in bo stvar pevovodje, da jih bo, kadar treba, izrazito dvignil nad druge. V primeru istočasno različnih taktovih načinov v različnih glasovih pevovodja udarjaj samo n. pr. četrtinke. Vsled linearnosti glasovne peljave so sem ter tam za oko ali klavir nastale «disonance», n. pr. istočasni es in e, gis in g itd., toda pri petju vse trdote izginejo. Zato ne poskuša j skladb samo na klavirju; ta vsled svoje temperi-ranosti vara. Pesem se bo najlepše slišala v malem zboru. —
Naši skladatelji.
Saša Šantel, akademični slikar in skladatelj, je bil rojen dne 15. marca 1883. v Gorici, kjer je dovršil gimnazijo. Glasbo so gojili v družini, s sestro Avgusto je užival pouk v igri na gosli pri privatnih učiteljih. Njegova želja je bila, da se po maturi posveti glasbi, toda odločil se je za slikarstvo. Med svojimi študijami na Dunaju Šantel ni zanemarjal glasbe. Poslušal je glasbena predavanja na univerzi, sodeloval je v orkestru društva Haydn in v raznih godalnih kvartetih. Po dovršenih študijah je služil kot profesor risanja eno leto v Kopru, nato 11 let v Pazinu, kjer je uvedel na zavodu poleg risanja tudi pouk v glasbi in je ustanovil dijaški orkester. Pozneje je služboval dve leti na Sušaku, kjer je vodil srbski cerkveni zbor (na Reki) in zbor pevskega društva Veli Vir ter si je osnoval tudi orkester. V gledišču pa je pod Nikolo Fallerjem sviral violo. Ko je bil po prevratu premeščen v Ljubljano, se je vpisal v orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice, kjer sodeluje kot violist še danes. Svojčas je bil sotrud-nik dr. G. Krekovih «Novih Akordov», ki jim je narisal lične vinjete in inicijalke. V kratkem navajamo njegove skladbe. Zbirka moških zborov (Dunaj 1901), Mašne pesmi, Requiem za moški zbor. Nagrobnice, Adventne za sedmeroglasni mešani zbor z orglami, Venec istrskih narodnih pesmi, Regina Coeli za moški zbor, Sve od Soče do Var-darja (moški zbor), Klavirska sonata (2. in 3. stavek v «N. A.»), Kratke skladbe za klavir (20), Sanje in Slovenski ples za gosli s klavirjem, solospevi s klavirjem: čolničku. Ribnik, Narodna (v «N. A.»), Sam, Verzi. Kam, Jedinom (z orkestrom). Scherzo za 2 gosli in violo, godalna kvarteta D-mol in
A-dur. Za orkester: Valse lente, Jugoslovenska beseda, Mala suita (posvečena Ork. dr. Gl. M.), Strunam, fantazija na Meškov napev za godalni orkester in 2 flavti, suita za godalni orkester. Zbor in orkester: Slava Dobrili, Karanfilje, venec slavonskih pesmi za ženski zbor in orkester, Starosloven-ska maša za peteroglasni mešani zbor, soli in orkester, Veli Jože (kantata), Regina Coeli za deški mešani zbor in orkester. — V krogu naših spoštovanih sotrudnikov Šantla iskreno pozdravljamo!
Dopisi.
Glasbeno življenje v Ptuju. Zopet sem si nadel težko nalogo, da pokažem pravo lice delavnosti in nedelavnosti na glasbenem polju v svojem novem okrožju. Težko nalogo zato, ker zadenem mimogrede ob speče organe, ki me napačno razumejo ter obrnejo potem ost sovraštva proti meni, čeprav imam v svojem srcu najboljše namene, da jim pri delu pomagam.
Jedro glasbenega življenja v Ptuju tvori na vsak način tukajšnja Glasbena Matica, katere vodstvo je že leto dni prepuščeno meni. Ta zavod je po osvobojenju prešel iz nemških rok v slovenske. Na vsak način je treba priznati, da je zavod pred vojno stal na precejšnji višini. Ni čuda, saj je deloval 42 let s precej dobrimi učnimi močmi in še boljšimi podporami s strani mestne občine in deželne vlade, kajti ne smemo pozabiti, da je zavod s svojimi najresnej-šimi nameni vendar služil tudi direktno potujčevanju tukajšnje pokrajine, in vemo dobro, da ni bilo avstrijski \ ladi nikdar prej žal denarja, ki ga je vrgla v te svrlie. Glede števila učencev stojimo mi seveda na boljšem kakor so stali prej Nemci, kajti če kdo čuti v sebi potrebo izobrazbe, je to v prvi vrsti Slovenec. — Prešel je torej zavod takoj po osvobojenju v slovenske roke, in sicer so začeli upravljati zavod ljudje, ki niso imeli globokega zmisla za to, ali pa so bile razmere, ki so prisilile, da je zavod nekaj let životaril. Vendar je zavod, čeprav v slabem stanju, služil vedno za središče vsega ptujskega glasbenega življenja. Z letošnjim šolskim letom je bil poverjen zavod meni in sam si moram pač priznati, da je šel zavod za velik korak naprej — temu so priča koncerti, ki so ta napredek javno pokazali. Poleg šolskega pouka delujejo godalni kvartet, mladinski zbor in orkester, ki so zaznamovali letos že lepe uspehe. Glasbena Matica torej napreduje, v programu ima še različne stvari, o katerih bom pa govoril šele takrat, ko bodo že ustvarjene.
V času avstrijskega potujčevanja je tukaj delovalo staro «Slovensko pevsko društvo», ki je v takratnem času beležilo tudi lepe uspehe. Kaj pa danes? To je pač vprašanje, ki bo zadelo na neprijeten odgovor. To društvo danes spi in se prebudi le od časa do časa. Torej društvo, ki služi gotovim prilikam, ki v svojem programu morda ima, vendar pa ne kaže gotovega smotra — društvo brez vsakega cilja. Tukaj je treba takojšnje remedure, da se društvo ozdravi od svoje anemije. — Skušal sem že sam to delo. In sicer je bil moj namen in namen še nekaterih tukajšnjih poznavalcev razmer, med temi posebno gosp. lekarnarja B. Orožna, da spravimo zbor pod okrilje tukajšnje Glasbene Matice, da ga na novo krstimo in mu damo tudi novega življenja. Naleteli smo seveda na takojšnji odpor zaslužnih mož, ki gledajo še samo na tradicijo. Pustili smo, da društvo v svoji tradiciji dalje spi — čeprav nismo še postavili tega vprašanja ad akta. Načeli bomo vprašanje s prihodnjim šolskim letom zopet in uverjen sem, da uspemo, če ne pa Bog pomagaj, pripravljeni smo iti tudi preko tega vprašanja in ustanoviti nov pevski zbor in to — matični pevski zbor.
Delavsko pevsko društvo «Naprej» je še edino, ki stalno deluje, vendar je delo tega društva samo interna zadeva, ki služi zabavi in izobrazbi delavskega sloja — ne nastopa in je zato vsaka ocena nemogoča. Vendar ima društvo vsaj dober namen.
Na vsak način je tukaj najboljši pevski zbor o. minoritov, — to je cerkveni pevski zbor, ki se ukvarja samo s cerkveno glasbo. Ta zbor zasluži pohvalo. Njegovo delovanje je zelo vztrajno in tudi materijal je zelo dober.
V zadnjem času se je osnovalo «Cecilijansko društvo», za katero ima največ zaslug ga. dr. Kotnikova. Ker je novo, mi še ni znano, kakšne dimenzije zavzema, kakšne naloge si je nadelo in kam vodi njegova pot. Čas bo to pokazal.
Najboljše uspehe je pač pokazal v letošnjem letu na novo ustanovljeni «Sokolski orkester», kateremu sem dirigent. Ko se bo orkester odcepil od «Sokola» in pristopil tukajšnji Glasbeni Matici, kar se v kratkem zgodi, bo dobil orkester večji razmah in s časom lahko računamo na popolni simfonični orkester.
Vse delo (glasbeno) se je tukaj po vojni začelo šele razvijati, na večje in obširnejše delo je treba komaj misliti. Gotovo je pa, da nam leta pokažejo že velike uspehe. — Moj namen in moje delo bo vedno služilo širšemu glasbenemu razmahu in povzdigi slovenskega glasbenega življa v Ptuju, zato naj ljudje, ki gledajo na moje sedanje delo z gotovo skepso in morda tudi z nasmehom, blagovolijo to upoštevati. Jaz ne bom upošteval in jemal v obzir gotovo ne na svoji poti patriarhalnosti in komodnosti gotovih ljudi.
Karel Pahor, ravnatelj G1. Matice.
Pevska društva.
Letošnji redni občni zbor pevskega društva «Ljubljanski Zvon» se je vršil dne 26. aprila t. I. v novih prostorih v Ga-jevi ulici št. 2/1. V odbor so bili izvoljeni: L. Drenovec (predsednik), Z. Prelovec (podpredsednik in pevovodja), A. šule (tajnik), A. Lombar (blagajnik), J. Jamuik (arhivar), L. Ga-brovšek, J.Artač, J.Bučar, G.Kobilca, L.Pip in L. Bohinc (odborniki), M. Rainšakova in D. Pelanova (odbornici), J. Grilc in L. Hartman (revizorja).
Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» je dobilo nove prostore v Gajevi ulici št. 2/1. Sedaj pripravlja za poletje koncert jugoslovenskih narodnih pesmi, za jesen pa koncert novejše slovenske zborovske skladbe (skladbe iz «Zborov» in rokopisov).
Moški kvartet «Ljubljanskega Zvona» (brata Grilca, Hartman in šule), ki ga poučuje pevovodja g. Mirko Premelč, namerava tekom poletja prirediti koncerte po letoviščih iu kopališčih.
Na občnem zboru pevskega društva «Slavec» v Ljubljani
dne 9. aprila t. I. je bil izvoljen sledeči odbor: I. Illadnik (predsednik), C. Jančigaj (podpredsednik), B. Koš (tajnik), F. Merše (blagajnik), L. Breceljnik, M. Breginc, F. Juvan, L. Lozar, S. Cerar, N. Bizjak in S. Zupančič (odborniki), R. Turkova (načelnica ženskega zbora), J. Kovičeva in J. Pen-galova (odbornici), L. Baraga in M. Martelanc (revizorja).
Narodno železničarsko glasbeno društvo «Sloga<> je s sporedom ljubljanskega koncertu nastopilo tudi v Novem mestu. Izvajalo je pod vodstvom svojega novega pevovodje g. lleri Svetela Beethovnovo «Tišino na morju in uspelo vožnjo» op. 112, za mešan zbor in orkester, ostali tlel sporeda so pa izpolnile ruske skladbe Glazunova, Musorgskega in Čerep-njina za mešani zbor a capella in orkester. Hvalevredno se je lotil nanovo organizirani zbor izvajanja večjih, temeljitih glasbenih del, z veliko ambicijo in trudaljubivostjo. Na koncertu je uspešno sodelovala namesto v operi zaposlene pevke g. Ribičeve vijolinistka gdč. Vida Jerajeva. Novomeška publika pa menda za resne koncerte ni preveč vneta.
Pevski zbor trgovskega društva «Merkur» v Ljubljani je reorganiziral pevovodja g. Mirko Premelč. Zbor se pridno vadi.
Delavsko pevsko društvo Cankar iz Ljubljane je gostovalo s pevskim koncertom dne 15. maja t. I. popoldne v dvorani Zadružnega doma v Lokah pri Zagorju. Moški zbor (30 pevcev) je pod vodstvom pevovodje g. Krista Perka pred-našal več Devovih koroških narodnih pesmi, Adamičeve «Je pa davi slanca pala», «Serenada» in «Dekle moje, prinesi \ode», Dobroničevo «Črnogorsko uspavanko», Jerebovo «Pelin roža» in Prelovčevo delavsko himno «Slava delu». Bari-tonski soli je pel g. Vilče Zupan. Koncert je bil dobro obiskan in je pokazal, da se delavstvo zanima za lepo petje.
I čiteljski pevski zbor je priredil svoj prvi koncert te sezije dne 23. maja 1.1. v dvorani Sokolskega doma v Trbovljah s sledečim vzporedom: V. Žganec: «Maro», K. Adamič: «Vragova nevesta», St. Mokranjac: «Mekam», A. Lajovic:
«Veseli koledniki», «Gozdna samota», P. Konjovič: «Vrago-lan», V. Žganec: «Zibu liaju», J. Gotovac: «Smiješno čudo», «Jadovanka za teletom», «Prigovor». V zboru je nastopilo 36 pevk in 22 pevcev. Izmed ženskih glasov so imponirali alti; zveneli so, da jih je bilo veselje poslušati. Manj so za-, dovoljili soprani. V moškem zboru so se odlikovali basi, le škoda, da jih je bilo premalo. Tudi učiteljski pevski zbor — kakor skoro vsi naši zbori — boleha na pomanjkanju dobrih prvih tenoristov in bi bil moški zbor brez vsake škode lahko izostal. Najbolj precizno zupeti iu juko so ugajali mešani zbori «Vragova nevesta», «Mekam», «Jadovanka» in «Prigovor», med ženskimi «Vragolan» (izvrsten spremljevalec na slabem klavirju je bil g. II. Svetel). Lajovčeva «Gozdna samota» stavi na ženski zbor precejšnje zahteve in je bila na nekaterih mestih manj jasna. V splošnem je p:i koncert pod spretnim in temperamentnim vodstvom profesorju g. Grobininga upravičeno dosegel velik moralen in menda tudi materijalen uspeli, saj je bila dvorana razprodana, aplavzi poslušalcev pa naravnost burni.	O. M.
Ob dvajsetletnici pevovodstva Oskarja Molla pri «Zvonu» v Trbovljah je društvo priredilo dne 7. maja t. 1. v dvorani Sokolskega doma resen koncert moških in mešanih zborov a i-apella ter s spremljevanjem Sokolskega orkestra. Izvajanje obširnega vzporeda je bilo hvale vredno, mešani zbori boljši od moškega, ki ni dobro vpet. Dr. Sclnvabovo «Dobro jutro», llerletov «Venec srbskih narodnih pesmi», Prelovčevo «Zapoj mi pesem» in Adamičevo «Zrelo žito» so posebno ugajale. Z imenom Oskarja Molla je tesno združen razvoj in napredek trboveljskega «Zvona», ki ga danes štejemo v prvo vrsto najboljših izvenljubljanskih pevskih zborov. Redno prireja koncerte doma. ne manjka ga pa tudi na nobenem koncertu Zveze slovenskih pevskih zborov, oziroma Ljubljanske župe J. P. S v Ljubljani. Idealnemu pevskemu delavcu, ki so ga Trbovlje z mnogobrojnim posetom koncerta po zaslugi počastile, želimo vztrajnosti in jeklene voljo pri njegovem napornem, a plemenitem delu še dolgo, dolgo leti
Glasbeno društvo v Kočevju je koncertiralo dne 16. maja v dvorani Katoliškega izobraževalnega društva v Velikih Laščah.
Mesto pevovodje pri pevskem društvu «Sloga» v Rogaški Slatini je prevzel kaplan od Sv. Križa g. Tomaž IJlaga. Pod njegovim vodstvom društvo lepo napreduje in je priredilo v maju koncert v Šmarju pri Jelšah.
Celjsko pevsko društvo je koncertiralo v veliki dvorani Celjskega doma dne 7. maja t. 1. Na vzporedu je imelo dva Adamičeva ženska zbora s klavirjem, mešane zbore F. Adamiča, V. Vodopivca, G. Kreka, A. Foersterja, C. Preglja in St. St. Mokranjca, solist K. Modic je pel dva solospeva J. Pav-čiča in J. llatzcja ter Massenetovo arijo iz opere VVcrther. Zborovske točke je naštudirul in dirigiral g. Ciril Pregelj, klavirsko spremljevanje je oskrbela prof. g. M. Božič-Nova-kova. — Lepo uspeli koncert je društvo ponovilo prihodnjo nedeljo v Šoštanju.
Narodno železničarsko glasbeno društvo «Drava» v Mariboru je proslavilo pctinsedemdesetletnico rojstvu p. ! I u goli na Sattnerja dne 2. in 3. aprila t. I. v Gotzovi dvorani z velikim koncertom. Izvajalo je slavljenčevo kun ta to za soli. mešan zbor in orkester «Oljki» ter njegovo «O nevihti» za mešan zbor in orkester. Sopranske solospeve je pela gospa Bajukovu, altovske gdč. Vedralova, basovske pa g. p. Kolb. Dirigiral je pevovodja profesor g. Viktor Schvveiger. S tem koncertom je «Drava» pokazala občudovanja vredno ambicijo in lepe zmožnosti. Le tako naprej! — Navzoči skladatelj p. II. Sattner je bil deležen vsakovrstnih počaščenj in gromkih aplavzov skoro razprodane dvorane.
Hrvatsko pjevačko društvo «Lisinski» v Zagrebu je koncertiralo v maju pod vodstvom zborovodje g.Krešimira Ba-rn novica z vzporedom skladb moderne svetovne zborovske literature. Na vzporedu so bili zastopani skladatelji: Axman, Bar tok, Čerepnjin, Hindemith, Kodaly, Krenek in Kfička. Kritika je soglasno ugotovila, da je bilo izvajanje na višku zborovske reprodukcije.
Hrvatsko pjevačko društvo «Kolo» v Zagrebu je priredilo dne 2. maja t. 1. v zagrebški stolnici Bachov koncert pod vodstvom profesorja Srečka Kumarja. Orgelski virtuoz pro-
fesor F. Dugan je igral Bachov preludij in fugo v c-iiiolu, na vzporedu sta bila tlva moteta «Hvalite vsi Boga» in «Kristus moje veselje» ter velika kantata «Weinen und Klagen». Poleg društvenega zbora sta sodelovala orkestra Zagrebške lilharmonijc in Hrvatskega glasbenega zavoda. Zagrebške kritike so o prireditvi izrekle divergentno sodbo: ene so jo hvalile, druge pa so ji uspeli popolnoma odrekle. Katerim naj verujemo?
Glazbcno društvo intelektualno« v Zagrebu je priredilo dne 12. maja t. I. tretji koncert ruske zborovske glasbe s skladbami Riinski-Korzakova in Tanjejcva. Zbor je naštudiral in dirigiral g. Rudolf Matz.
Varaždinsko pjevačko društvo «Toinislav» slavi o hinkošt-nih praznikih desetletnico obstoja svojega zbora. Na slav-nosti se vršita dva koncerta: prvi v nedeljo z vzporedom duhovnih skladb iz 15. do 17. stoletja, drugi \ ponedeljek s skladbami sočasnih slovanskih skladateljev. Oha izvajata «Lisinski» iz Zagreba in «Toinislav» iz Varaždina. V ponedeljek dopoldne odkrijejo spominsko ploščo na rojstni hiši pokojnega hrvatskega skladatelja "Vilka Novaka, popoldne bo banket in l judska veselica na vrtu Gasilskega doma.
Hrvatsko pjevačko društvo «Majevica» v Tuzli je koncer-tiralo dne 14. maja t. I. v dvorani Bristol. Na vzporedu so bili ženski in mešani zbori brez in s spremljevanjem orkestra skladateljev Vodopiv ca, Parme, Foersterja, dr. Schwaba, Andjela, Volariča, Deva in Adamiča. Pevovodja «Majevice» je g. Stanislav Volarič, sin pokojnega slovenskega skladu-elja; mešani zbor šteje 80 pevcev in pevk.
Hrvatsko pjevačko društvo «Neveu» v Subotici je priredilo dne 7. maja t. I. koncert, na katerem je izvajalo dvoje večjih glasbenih del, S. Albinija simfonično črtico za mešan zbor in orkester «Četiri godišnja doba» in II. Ružica kantato «Kameni svatovi» za soli, mešan zbor in orkester. Dirigent «Ne-vena» je g. dr. Mihovil Katanec.
Pi *vo beogradsko pevačko društvo v Beogradu je kocerti-ralo dne 15. maja t. I. v dvorani tamošnje nove univerze z vzporedom angleških madrigalov iz 16. do 18. stoletja. Uvodno predavanje je imel izredni poslanik Anglije na našem dvoru g. Howard William Kennard. Vzpored je izvajal društveni mešani zbor pod vodstvom g. K. P. Manojloviča; zastopani so bili angleški skladatelji: Thomas Morley, John Willbye, J. G. Gallicot, William Byrd, F. Pilkington, J. Bull, Henry Purcell, Thomas Weelkes in Robert Wliyte.
Pevačka družina «Stankovié» iz Beograda je priredila koncertno turnejo po Franciji. Povsod je bila sprejeta z navdušenjem.
Operna in konccrtna kronika.
Ljubljanska opera je pomnožila število zanjo častnih in hvalevrednih predstav z uprizoritvijo Rožickega opere Kros in l'silie, s Puccinijevo Madame Butterfly in Beethovnovim «Fidelio», ki je zaključil vrsto slavnostnih ljubljanskih glasbenih proslav stoletnice Beethovnove smrti. V Eros in Psihe smo spoznali impresionistično, eklektično in rafini-runo instrumentiruno operno delo znanega poljskega skladatelja. ki je nudilo obilo prilike g. kapelniku Neffatu, režiserju g. Knittlu, vsem solistom, zlasti g. Čaletovi in g. Ba-novcu, pa tudi orkestru in zboru za uveljavljenje. Opera je dosegla lep uspeh. — V Madame Butterfly je debutiral kot režiser g. Šubelj, naslovno vlogo je pa kreirala in pela g. Lovšetova, oba vseskozi posrečeno. Tudi g. Banovec je v vlogi Pinkertona zlasti v pevskem oziru zadovoljil. — Med najboljše predstave v sezoni pa štejemo Beethovnov Fidelio, ki je pod vodstvom g. ravnatelja Poliča pokazal umetniško višino ljubljanske opere. Delo je bilo vzorno naštudirano, inscenirano in izvajano ter bi delalo čast velikim opernim odrom. — Sredi maja je ves operni ansainbl odpotoval na turnejo v Sarajevo, Dubrovnik in Split ter se v rne domov začetkom junija.
Ljubljanska opera je povabila slavnega češkega dirigenta Oskarja Nedbala na enkratno dirigentsko gostovanje in je v ta namen nanovo naštudirala Smetanovo «Prodano nevesto». Pod taktirko Nedbala je ta pri nas jako priljubljena glasba zalesketala v prelestnem sijaju, gotov vpliv se je poznal na odru in v orkestru. Med solisti je bila vzorna v vlogi Marinke g. Žaludova, prav dober Janko g. Knittl in
paradni Vašek g. Kovač. G. Križaj je podal Kecala originalno v igri in izvrstno v petju. Predstava je razprodani hiši nudila velik užitek, gost fe moral neštetokrat na oder, da se je zahvalil za gromke aplavze razigrane, navdušene in hvaležne publike. — Nedbal je nato v «Prager Presse» popisal vtise svojega ljubljanskega gostovanja in se je pohvalno izrazil o visokem gledališkem nivoju ljubljanske opere.
Zagrebška opero je o Veliki noči zopet uprizorila Wagner-jevo opero Parsifal. Delo je dirigiral g. Milan Sachs.
Operni tenor Marij Šimenc je s sijajnim uspehom gostoval v praškem Narodnem gledišču. Bruno Walter ga je angažiral za gostovanje v berlinski državni operi.
251etnico glasbenega delovanja je praznoval ravnatelj mariborske opere Andro Mitrovič. Na slavnostni predstavi je dirigiral Verdijevega «Rigolettu». Mariborska publika je slavij enea počastila s številnim obiskom predstave, prejel je več vencev, daril ter nebroj brzojavnih in pismenih čestitk. Zaslužnemu glasbeniku k jubileju tudi mi iskreno čestitamo!
Ljubljanska koncertna sezona. Kronist «Zborov je bil nehal s svojim pregledom koncem poročila o novinarskem koncertu 1. decembra 1926.
Dne 13.decembra je dalo koncert Orkestralno društvo Glasbene Matice, ki je izvajalo Borodinovo, velikopotezno, beethovenski vplivano simfonijo št. I, katero je dirigiral prof. kons. L. Škerjanc. Simfonija je kot zgradba imponirala, dirigent je pokazal napredek; v drugem delu je učinkovito dirigiral prof. E.Adamič en Glinkov romantičen kos (Kama-rinskaja), dvoje kosov (št. 4, 7) Stravinskega «Žar ptice» in Honeggerjevo orkestralno «Pastorale d'Eté». Koncert je prinesel s tem Ljubljani mnogo novega, za moderno glasbeno tvorbo koristnega impulza, kar je tembolj hvalevredno, ker čujemo vsled neorganiziranosti našega koncertnega delu ali morda vsled neumevanja naše koncertne poslovalnice tako redko kaj res sodobnega!
Dne 16. in 17. decembra je priredilo Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani dvoje koncertov v proslavo rojstnega dne kralja. Peli in igrali so srednješolci pod vodstvom gg. Adamiča in Brnobiča. Čuli smo Mokranjčevo «Mirjano», Gotovčevo «Smješno čudo», precej dobro izvajani po učite-ljiščnikih, dalje Premrlovo lirično «Rože za Marijo» in mladostno lahkotno «Dvignimo skupni krog», klemenčičevo «Oj, poglejte ptičke», Tomčevo «Majevo» in Brnobičevo «Stankovo smrt», končno še Mihalovo «Molitev za vladarja». Sodelovala sta tudi mladi pianist Lipovšek s par klavirskimi in goslač Pfeifer z violinskimi kosi.
Prvi koncert v novem letu 1927. je bil pevski koncert Ljubljanske ž upe J. P. Z., pri katerem so nastopili ti-le zbori: Glasbena Matica (Ljubljana), Ljubljanski Zvon (Ljubljana), Slavec (Ljubljana), Krakov o - Trnovo (Ljubljana), Zvon (Trbovlje), Zora (Ježica), Glasbeno društvo (Kočevje) in Slovensko bralno društvo (Tržič). Pele so se Adamičeve (7), Devove (2), Dvofakove (1), Foersterjeve (1), Gerbičeve (I), Pavčičeve (2), Mokranjčeve (1), Ocvir-kove (3), Vodopivčeve (I), Sukove (1) skladbe. K ljubljanskim zborom je treba reči. da si «Slavec» pod Brnobičem častno opomogel, od podeželskih zborov pa treba naglasiti pridnost trboveljskega Zvona. Tržičanov in Kočevccv.
Dne 10. jan. je debutirala \ Ljubljani pianistka K. Kosovelova (iz Pembauerjeve šole). Dala je pianistično zelo visok program: Brahms, Beethoven. Chopin, Skrjabin, Reger. Kosovelova je glasbeno zelo naobražena igralka, v izraznosti se ji pozna vpliv severnega ekspresionizma. —
Dne 26. januarja so koncertirali gojenci ljubljanskega k o il s e r v a t o r i j a iz šole prof. Ravnika in Šlaisa. G. Rupel je izvajal violinske skladbe Tartinija, Saint-Saëua in par impresionističnih igračk, spremljal ga je na klavirju Lipovšek. G. šivic je dal Chopinovo Polonezo v g-molu, gdč. Valjak pa dve Smetanovi klavirski skladbi. Konserva-toristom treba globlje izobrazbe na polju vsestranskega stilnega razločevanja in razumevanja. Tehnika in nek ša-blonski shema interpretacij vseh skladb na isti način — to še ni vse! Dne 3. februarja je posetil Ljubljano prosluli češki goslač V. Prihoda, ki je dal nekam nesmotreno nametan program: Mozart, Ta rti ni, Ernst, Mendelsohn, Cho-
pili, Paganini. Tehnično je Prihoda mojster, ki zasluži svoje svetovno ime, poleg tega niti ni slab interpret — program, ki ga je dal Ljubljančanom, je bil pa tu pa tu m banalen, kakor bi hotel gost našo publiko nekoliko omalovažiti! Dne 15. februarja je znani ševčikov kvartet iz Prage izvajal za Beethovnovo smrtno stoletnico tri Beethovnove kvartete: op. 18/6, 74 in 131. Za zadnjega smo mu posebej hvaležni. Ševčikovci so postali profesorski hladni šablon-interpreti, dasi se še vedno lahko pri njih učimo tehnike in logičnega podajanja zgradbe skladb.
V februarju smo z veseljem poslušali akadcmično pevsko društvo «Obilic» iz Beograda pod g. Matačičem. Izvajale so se z izredno finostjo in z žgočim temperamentom podane skladbe Mokranjca, Baj."ianskega, Gotovca, Štolcerja; slovenske skladbe naši bratje niso naštudirali nobene! No, povejmo si, da napreden zbor, ki stremi h Štolcer-Gotovcu pri nas... res ne more najti kaj istotako sodobnega I Bil je v vseh ozirih uspel koncert, za kar se imamo zahvaliti dirigentu, skladbam in še enkrat dirigentu — glasovni material zbora pa zaostaja za njegovo izšolanostjo.
Zelo uspel je bil tudi letošnji cerkveni koncert pod vodstvom stolnega ravnatelja g. prof. St. Premrla in g. A. Dolinarja. Čuli smo orgelske stvari Bacha. Beethovna (v priredbi), Guilmanta in pevske točke Palestrine in moderne cerkvenoglasbene skladateljske šole, ki jo je vzgojil g. Premrl. Palestrine rabimo danes, da, da nas povede posredno h modernemu stilu, in Bacha, da nas uči kompozicije za moderno! Koncert je bil vsestransko pozdravljen in je krasno uspel.
Potem je prišla Beethovnova proslava z «Deveto». Dala sta jo v kratkem presledku operni ravnatelj g. Polič z opernim orkestrom in Glasbeno Matico ter doktor (e i'i n s pomnoženim orkestrom Dravske divizijske oblasti in mariborsko Glasbeno Matico. Oba dirigenta sta podala vsak v svojem okviru vse, kar sta mogla; razloček je bil v interpretaciji. Šlo je za dvoje umevanj Beethovna: za moderno včutenjsko in starejšo, realistično s tendenco po «historično-objektivnem». Tekmovanje je izsililo večje do-segljaje; ne odobravamo pa nikakor vojsk okrog obeh prireditev, ki cepijo sile in onemogočajo uspešno koncertno življenje in njega razvoj! Ugotovili smo pri tej priliki visok nivo mariborskega Matičnega zbora pod g. Hladkom.
Že proti koncu sezone je priredila ljubljanska Glasbena Matica pod ravnateljem konservatorija g. M. Ilubadom vokalen koncert s slovensko - slovanskim starejšim in polmodernim programom, med katerim je bila izrazito moderna Štolcerjeva «Molitva dobrim očima». Matica. ki zmore in reprezentira največ, naj bi i stilno vodila! Kaj bomo z večnim Mokranjccm napredovali? Vsekakor je bilo obilo dela z ruskimi in češkimi novoromantičnimi skladbami.
Precej obiskan je bil koncert goslarice gdč. J e r a j e v e, ki je baš dovršila glasbene študije v Franciji. Dala je v glavnem Beethovna (redko slišano, ker težavno Kreutzer-jevo sonato) in klasicističnega Faureja. Z njo smo dobili slovensko goslarico odličnih zmožnosti. Na njenem koncertu je pevski debutiralu ga. Kani Čad e že v a, izrazit dramatiki sopran.
Uspel je tudi koncert narodno-železničarskega pevskega društva «Sloge», ki ga je dvignil g. Heri Svetel na precejšnjo višino. Pri tem koncertu smo čuli v Beethovnovo proslavo «Tišino na morju» z orkestrom in nekaj modernejših ruskih, ga.Ribičeva pa je zapela še Beethovnov ciklus «Ljubici». G.Svetel je dirigent velikih sposobnosti, društvu moremo na njem čestitati.
Prav na kraju je, žal, bil koncert za Slovensko akademijo znanosti. Na njem so se dale orkestralne stvari Mihevca. Adamiča in škerjanca, pa tudi pesmi Lajoviea, Deva in škerjanca. Program smo sicer že čuli. Nova je bila le šker-jančeva uvertura k operi «Mlada Breda». Nastati je morala pred par leti že, kaže komplicirano tematiko in bujno orke-stracijo (v sentimentalni melodiki spominja nehote nekam na Goldmarkovo mladost), držami pa je v barvitem, zelo rafiniranem disonantnem stilu. Upam, da nam škerjanec pokaže še kaj bolj sodobnega v tej suši naše današnje orkestralne produkcije!
Mislim, da ne bi bilo napak, če bi ureditev koncertne sezone, povabila umetnikov in sestavo programov prevzel kdo, ki ima kaj interesu na smotrenem razvoju našega glasbenega življenja! Vse je le slučajno prišlo, nobene smernice ne vidimo nikjer. Posnemajte Zagreb!	S.V.
Glasbeni listi.
«Cerkveni glasbenik». Urednik Stanko Premrl v Ljubljani, Pred škofijo 12/1. Letnik 1927, št. 3. in 4. Vsebina: Dr. Josip Mantuani: «Janez Purluigi iz Palestine», Fr. Ferjančič: «Anton Foerster kot človek», «Pevci in pevke, ki so pod Foer-sterjem peli na ljubljanskem stolnem koru», L.Govekar: «O umevanju skladb in skladateljev», I. Mercina: «Nekaj pojasnil k pritrkovavcu». Orgunistovske zadeve. Organist in pevovodja. Statistika o sedanjem stanju orgunistov v ljubljanski škofiji. Koncertna poročila. Dopisi. Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo. Naši glasbeni listi. Razne vesti. To in ono. Listnica. Glasbena priloga: Gradual in sekvenca za Veliko noč, zložil Stanko Premrl, (isk Mignani Florence Italic. — Jubilejna številka «Cerkvenega glasbenika» izide v maju.
Pevec». Glasilo Pevske zveze. Urejuje Anton Dolinar. št. 3. in 4. Vsebina: Anton Dolinar: «Ob stoletnici Beethovnove smrti»; dr. J.čerin: «Zgodovinski razvoj vojaških, oziroma turških godb». Vestnik Pevske zveze. Iz nušili okrožij. Nove skladbe. Iz ljubljanskega koncertnega življenja. Ruzne vesti. Iz glasbenih listov. Glasbena priloga: St. Premrl: «Molitev», meš. zbor, V. Vodopivec: «Vipavska», meš. zbor. Pod novim urednikom se list lepo razvija.
«Sveta Cecilija». Urednik Janko Barle v Zagrebu, Kaptol br.31. Letnik 1927, št. 2. in 3. Dr. Ant. Goglia nadaljuje z zgodovino Hrvatskega glazbenega zavoda v Zagrebu, dr. Jos. Mantuani z životopisom izdelovalca orgel F. Kr. Križmana; slede članki: S. Kuba: «Pučka umjetnost u Makedoniji», S. P. Orlov: «f Aleksander Dimitrijevič Kastalskij», Vj. Lončar: «Ludwig van Beethoven», Ehrenhofer-Zirni: «Orijaške orgulje na otvorenoin prostoru», I.Kokot: «Pismo iz Stras-bourga», S. P. Orlov poroča o glasboznanstvu v Rusiji od leta 1920. do letu 1925., Robert Alexander o dunajski proslavi Beethovna, F. Dugan o Sattnerjevi operi «Tajdu»,
I.	Kuharec o glasbenih prilikah v Ameriki. «Sveta Cecilija» prinaša raznovrstno, bogato in zanimivo štivo, v drobnih vesteh pu točno beleži novosti iz glasbenega življenja. List je vkljub temu poceni in znaša letna naročnina 40 Din. Kdor se peča z glasbo, bi moral biti nanj naročen.
«Glazbeni vjesnik», mjesečnik za promicanje glazbene kulture. Urednik dr. Pavo Markovuc v Zagrebu, Mažurani-čev trg 16/1. Glasilo Hrvatskoga Pjevačkoga Saveza. Smiselno urejevan pevski list. ki so ga hrvatska pevska društva brezdvomno vesela. Ne bi škodilo, če bi se tudi naša društva naročila nanj; letna naročnina le 25 Din.
«Hrvatska narodna pjesina-, mjesečnik za promicanje hrvatske narodne glazbe. Urednik Rudolf Matz v Zagrebu, Mesnička ulica br. 15. Naroča se pri Seljučki pjevački župi
II.	P. S. «Matija Gubec», Zagreb, Akademički trg br. 12. — V zadnjih zvezkih prinaša ta hvale vreden list Kranja Du-ganu ml. koncertne priredbe treh hrvatskih narodnih pesmi za mešan zbor in R. Matzov v narodnem duhu zložen ter pevno pisan mešan zbor ter tri narodne pesmi v zanimivi harmonizaciji Kranja Dugana ml. — V listu bodo pevska društva našla poraben materijal za svoje koncerte, zato ga najtopleje priporočamo v naročbo.
"Jugoslnvenski muzičar». Glasilo Saveza muzičara u kraljevini SHS. Redakcija: Zagreb, Vojnička ulica 13/11. Letnik 1927, št. 4. Vsebina: «Dve deveti». Aktualni problemi. Prof. M.Bajuk: Naša organizacija. Muzički pregled. Razne orgunistovske zadeve. Savezne vijesti. List dobro služi svojemu namenu.
«Listi H udehni Malice». Redaktor dr. Bolcslav Vomačka. Praha III., Besedni 3. Letnik 1927, št.6. in 7. Vsebina: Doktor Mirko Novak: «Beethoven», dr.Zora Zemaiiovn: «Beethoven a hudebni moderne», B. Vomačka: «Otakar Ševčik», doktor Branberger: «Česti skladatele ve Francii v dobe revoluce, cisarstvi a restavrace», B. Vomačka: «Kronika v češke opere , S. Orlov: «Hudebni veda v rusku posledni pčtileti», dr. J. Li»-
uenbacli: «Hudebni vztuliv italsko-českč». Z liudebniho života. Bibliografije. Smeš. št. 8. prinaša telitne članke iz peres čeških in [»oljskih glasbenikov o poljski glasbi povodom poljskega glasbenega festivala v Pragi.
«Hudebni vyhova». Reduktor Antonin Herman. Praha U. Ječna ulica čis. 10. Letnik 1027; št. 3., 4. in 5. so posvečene 751etnici profesorja Otokarja ševčika in stoletnici Beethovnove smrti. Razne vesti izčrpno poročajo o glasbenih dogodkih širom sveta.
«Razgled». Slovenska družabna revija. Urednik Pavel De-bevec, Šelenburgova ulica 7[11. Izdajatelj Novinski biro, d. z o. z. Celoletna naročnina 80 Din. Po prvi številki sodeč bo list vsestransko ustrezal zahtevam moderne družabne revije, ki naj bo reprezentativno zrcalo našega kulturnega in družabnega življenja. Naročite se nanj!
Nove skladbe in izdaje.
Slava delu! Delavska himna. Besedilo zložil Engelbert Gangl.za moški zbor z baritonskim ali basbaritonskim solom uglasbil Zorko Prelovec. Izdal in založil konzorcij «Klatli-varja», Pulpanova čitalnica v Ljubljani. Cena partituri I Din; vsako pomnoževanje prepovedano. — Pevna, lahka in učinkovita skladba, ki jo bodo peli združeni delavski pevski zbori na letošnjem delavskem prazniku o binkoštih v Ljubljani.
Oskar Dev: Svatba na poljani, štirje zbori. Aj. ljubica, zdaj je dan..., dva zbora. Založila Katoliška knjigarna v Gorici. Cena ?. Obe lično tiskani zbirki obsezata dva moška, tri mešane in en ženski zbor. Skladbe so melodijozne, blagoglasne, ne preveč lahke, a učinkovite. Škoda, da se bosta moška zbora le redko izvajala, ker društva nimajo tenoristov solistov. Izvežbanejšim društvom te skladbe toplo priporočamo.
France Marolt: Pevska vadnica, I. del. Založil in izdal pevski zbor Glasbene Matice. Naroča se v Matični knjigarni v Ljubljani na Kongresnem trgu. Cena izvodu (za kolektivna društvena naročila) 35 Din.
Kraljici slave i 12 Marijinih pesmi za soli, mešan zbor z orglami. Zložil Fran Marolt. Samozaložba. Cena izdaji 12 dinarjev, pri naročbi čez šest izvodov po 8 dinarjev. Dobi se pri skladatelju v Ljubljani, Stari trg št. 3/1 T. Druga sklada-teljska zbirka trnovskega organista in člana opernega zbora F runa Marolta, ki je neprimerno boljša od prve. Pesmi so porabile, ne težke in bodo po cerkvah našle hvaležne izvajalce in poslušalce. Oprema izdaje lična, litogrufija razločna.
šest inašnih pesmi za mešani zbor z orglami. Zložil Anton Jobst, organist v Žireli. Samozaložba. Cena partituri 6 Din. od šest izvodov dalje po 5 Din. — Jobst koraka samozavestno po Premrlovih stezah in podaja v teh pesmih prav dobre, z moderno harmoniko opremljene skladbe.
Pazdirkuv hudebni slovnik naučn.v izhaja v redakciji profesorja G. Černušaka in v založbi Ol. Pazdirkovi v Brnu. češka 32. Imel bo dva dela. V prvem bo obdelana glasbena veda v širšem zmislu, t. j. elementarni glasbeni nauk, harmonija, kontrapunkt, oblike, akustika, fizijologija, psiho-logika, estetika, nauk o glasbilih, instrumentacija, pedagogika, didaktika, organizacija glasbenega življenja po idejni in gmotni plati, v drugem pa objavi data o vseh važnejših produkčnih osebnostih glasbene umetnosti s posebnim ozi-rora na češko glasbo. Delo izhaja v mesečnih zvezkih po kč 7-50.
Razno.
Kongres Saveza niuzičara SHS se je vršil meseca aprila v Sarajevu. Predsedoval mu je P. krstit' iz Beograda, ljubljanski Podsavez je zastopal Matija Bravničar, zugrebški Srečko Kumar, beograjski Petar Krstič in Ivan Brezovšek. zagrebške intelektualce Oskar Jozefovie. Sklepi kongresa so razširili organizacijo preko strokovnih interesov v intenzivnejše kulturno udejstvovanje, ker so se tikali prirejanja simfoničnih koncertov Podsavezov v zvezi s Filharmonijami, izvršila se je dalje fuzija Udruženja ju gosi. glasbenikov s
Savezom niuzičara, list «Jugoslavenski muzičar» pa je prešel iz privatnih rok v upravo Saveza. Na čelu redakcijskega odbora bo prof. Stanislav Stražnicki, urednik pa Jaroslav Šidak ml. —
Društvo ljubiteljev lepili umetnosti Cvijeta Zuzorič je priredilo koncertni večer Miloje Milojeviča, srbskega skladatelja in muzikologa.
Na poljskem glasbenem festivalu v Pragi so se sestali predstavniki češke in jugoslovenske glasbe s poljskimi iu so sklenili ustanoviti organizacijo za pospeševanje stikov med glasbeniki imenovanih treh narodov. Konstituiranje organizacije se izvrši drugo leto na glasbenem festivalu v Varšavi.
Koncert jugoslovanske vokalne glasbe v Lizboni, koncertna pevka Fina Romero Santos Fonseca je koncertirala dne 30. aprila t. I. v Lizboni s skladbami Berse, Manojloviea, Dobroniča, Grgoševiča, konjoviea, Mokranjca, Milojeviča. I.njovca, Gotovca, širole, Baranoviea, Biničkega, Hirschler-ja in llrističa. — Naša glasba je kritiki ugajala.
Listnica uredništva in uprave.
V današnjem zvezku objavljamo v inadrigalnem slogu komponirani E. Adamičev mešan zbor «Umirajoča», blagoglasni S. šantlov zadnji tlel njegove staroslovenske maše «Aganu Božij» in V. Mirkov peven moški zbor (kvartet) «šumi!» Prihodnjič pridejo na vrsto skladbe tir. B. Širole, \ . Mirka, J. Pa vtiča in A. Jobsta, nadaljni zvezek bo pa posvečen narodni pesmi. — V književni prilogi bomo od časa tlo časa prinašali besedila izbranih pesmi, ki jih priporočamo našim skladateljem v uglasbitev. V uredniški mapi imamo mnogo novih sklatil), žal malo porabnih, ali vsebinsko in oblikovno slabih, ali pa za naše pevske zbore pretežkih in neizvedljivih, zato se ponovno obračamo do gg. skladateljev z vljudno prošnjo, tla nam pošljejo v objavo svoje dobre, nove, še neizvajane in neobjavljene skladbe v priobčitev v «Zborih».
G. I. C. v P. Famozni «Onvs» se ni oglasil, ker so mu bile izjave naših skladateljev in glasbenikov v št. 3.-4. «Zborov» prehud poper. Pa tudi «Narodno tljelo» in drugi hrvatski časopisi o naši razpisani anketi niso črhnili niti besetlice. Molčali so, Onysa se očividno sramujejo.
G. A. F. v M. Za namene Vašega zbora in kvarteta imate v založbi «Ljubljanskega Zvona» dovolj prikladnih in lahkih pesmi. Prav tako v prvih dveh letnikih «Zborov», ki še niso pošli. Zahtevajte cenik!
G. F. R. v C. Pevskim društvom po novi naredbi ministrstva saobračaja dovoljuje za potovanja na koncerte, pevska zborovanja in pevske slavnosti polovično vožnjo direkcija drž. železnice v Ljubljani (za Slovenijo).
G. I. R. v T. Ne prepisujte glasov iz partituri Čemu delo in stroški. Naj pojo pevci iz partiture! Ne mislite, tla je to neizvedljivo!
G. A.F. v K. Mi bi «Zbore» iz srca radi izdajali v večjem obsegu, toda pri pičlem številu naročnikov žalibog ne moremo. Podpor ne uživamo otl nikoder, tiskovnega fonda se nihče ne spomni in veseli bomo, če koncem leta ne doživiuio velikega primanjkljaja v blagajni. Če bi se vsako naše pevsko društvo naročilo vsaj na tri izvode «Zborov» na leto in če bi se na list naročili vsaj imovitejši člani društev, bi število naročnikov znatno naraslo in list bi mnogo več gradiva lahko nudil. Naše prošnje so pa glas vpijočega v puščavi.
G. I. C. v H. Vam so v «Zborih» priobčene skladbe pretežke. Študirajte jih malo, poglobite se vanje in uvideli boste, tla ni tako hudo. Naša vokalna glasba inora naprej, ne pa nazaj v stare čase čitalniške dobe.
G. M. R. v N. Za petje v šoli so pripravni in priporočljivi obe zbirki «Nageljčkov», ki jih je iztlal pevovodja Ciril Pregelj v Celju. Pišite mu zanje!
Narodno železničarsko glasbeno društvo «Sloga» (pevski otlsek) na Jesenicah je darovalo za tiskovni fontl «Zborov» znesek 100 Din. Srčna hvala! Da bi imelo le še več po-snemalcev!
Urednikov zaključek 30. maja 19x7.
„ "Sbori
UMIRA JOCA.

(Sitvi/I Sarderifco,)
$
Ó S= SO pribUzj t O.
srit
JSrriil J&c?asn¿c> C¿j¿¿bl/'</./it¿.)
SÉ




¡A
J J J í" j
Z
I
n:
-r—f-
Jv
o.

je z¿- vj'e.rje je feaÁzor ¿/O— tl¿><¿ ve.se. Za^

<9^0_je z"¿_ vZf&- s je je Jeakor yo. clba ve. seZcts_,

Ui
cte
rn
SÉ:
-I---------
I T

áb>=

2¿
i


/1c¿ _ pe y c/ro/7iovi%/i£i
3
3EZB
tVzcV

SVo-Jv//e__r¿/e Je ¿cafres yo_dlxz ve_ se_
.ž/Z.

í£
wC

ricC- pe v tj2-omov¿
p=mgm
sZap čez sA


po co excedí-
ž**

m
mM
s7ap eez s7ec¿lo- rje ¿^azZib',
M___
slap čez s'Aalc. }je ra- JtZZ^
=¿y>
£
n
pev c^roinoričj

rn
t-

m

I
iy r^r *J T » *
slap ce¿ stec/To-vje jslapj* cczZ¿^,
>____

i
C/rom o VÍ&J	slap čez s£alo_ rje ra - zZZČ,
slap razlila


zn
sž
P

pnjrj J


slap čezs/ea-lo-ije rctz.UZ', -*¿ap> ra— z. leč,
S
-poro crcrrf.
gronzovič,

#—r

>
fW skalo _ ra^zli&f

is.-
U ?*(>//¿j?o
Tifien.

7tzS

1
- ^
2>o<?si

i
tfr T r 1
s Zap cez ¿Ac/Zo- yjp ¿*ct zZtČ.
S-	-= > T7i

f tf
£
f d ^ ^

£
¥ f

s7ap eez skaZo — vjr rct-zZiZ^ s&aZo- rje i*ct— xZ6Č. jtye—je Zt.
--

i

1
«—

m
-t
'¡f.
t
f n
9 i
s Zap c ez s&crZo _ -—=
./áfe.
É
i r ¿
« i
s
slap opz skalo_vjp ¿•ascliZ'j sfcctZo^v/p ret-, zlit*.
m
r r r f rr

-^-rf-
£
S3E
« â&STZpO
slap	s&ciZo__ rje
rZZe/z,. sActZije> pet
zZi*.
7*0 čet S si


262
p ffr r
pp



c«?— /ner <p_ ve>-nelj ocZ_ //¿fr c».
Ü
ir r f r J -J


iS
#—#

Sji1 *—u

ocZ - frier VP-JzeZj
%
£
jgp J J
2 « J5
rnp


^/'(P _vjp-jjp je £ctžkor ra2?Za bei s	ocZ— ¿nek ve-, ste Z
m
— >


-77/?
&-¥
fcjj-
OcZ- ttter or&neZ, oc?-	ov>F>2I eZ
et Zesicpo
m

EZZ




—^/V — rv/'k,	JectJeoï' ra/iZcc 6ét_ se- cZccy
s _ rccf
CZ Zp/SlJJO,


; . Jkg
r J;Pr Jg JV^y

i
t
Pcctsitfinip O-stec^TTZP- tielj s— reci,
j- i -v-
—	o_¿-j
ß § Z?	■~ > -	"	^ _
^fl^^PFFT "	g , i
-,	-»	H ^ -»	rt A? ry -m ¿a n / j?
i
^— 2*ect	o -	<?__ rz el,
%

_	me^	£_ rcct,
uy ' tj
p Y p

s_rea ii-frij? oZea^mearte»


?r J „ h r g» V

Í
s	•
s — red* ¿iZ/'ij?
't*
'¿/> C?__KCt _ssz<?__
neZ^ s_ J'ca,



TTLOZPO Z* Z Z.
. -;



^ IHI
£



§§


¿5T_ f*CC& ZZ _ ¿/"¿/j O___.
m
»	----------------—..........------i----------—r-;——	—
Im m. U ¡ § r¿ §
- . --,
CF¿JJ U _ Jicl^	¿¿ <P ¿j


' b' j?
J )r H J'y
n
Ä
g


s — r-ccz _ frijp o— Jčcz-

ne Z.

3Ä

— ZrrZ/? O_ Jecz- sne» srio/Zo Z Z.





*


s




_ Jet se? cizze-	¿4


XT-
f
re_ ¿î _ Ait so cJrie^ -ri . -A
ftà
ÏZIOJ
' ocZ
T^'eci et
âof ve_ ¿c_Jet so	.

rrs
pZaJcocjj^
-pL
Ttmts'czje
3

Tïr
m
n
m >
r~se>/i_ je cZsti


7fio se;
dre.
re,.
n
/Cr


2
£
■ ^ —w
m
$


vrse/i _
Je
cZrzi
sec
jTt e> se.
dire
'ù.
P



i
i JIU
3=

cZrti.
TJ
Set
z?te> se:
dre_

I

Ci


e»-#
□a:

vse/t jp cïsti
sa.
gj - \ J ^
/O
srio


re.
J M X
dri t
sa
m a se
^?7ctJe<zj'e
zsssz ti*a/e.

I
¿J.
AGANCE BOŽI J
rž s ficts'os-?o v ff ri s/i e ///rt.<? o za	e fer* o„
</7asnt //le&aru zbo/* vn ojoJee&fes*.
A ndanče foarioit vilo.
Scr&cr Sa?iire¿ CJyublf'cr/uit)
oprani
/H
Ç F	—?-^T"		? -1-'-	1 f **			
	—	—«	J A . Z k . . 9-	0- 1 ■	L ' »	--a - H	
P/tOJ't

7
'Jas/
71.
fgle veti
ot?>snc>_

?

s

-jt^' J'
.38
f > •
oz ¿y ,
Û®
OZVJ

3fè y*
f/ • * OZfJ,
Ùf5
oz
i/


VZ&srifo&s ¿>
m
03
is . •
ox t/j
oz ¿J	vsLessiZ/
A J) I r r

Ac/artee IJt'èoxij, jiyaii?f'.í't.J>c>z¿j ¿- ze vzej3tí/cs¿ tfj-ie/ii
tEB-
-	*• "r-i
j m J.

IP
p
m

ž

m

vzezrt Zjes¿>
f^r
JčE^
i y
prt

S

-jg1"

m
I^P^p^pjzEpEfrr^~H-T>f¡~J- J' i'4
•7 »	' i 7	•	' i *7	'	• J

C/r¿€> _	p02inz ¿z.zyy	¿OOZrzzZtZ/jJJ&Stt z'Zzy
m
m
EEEE
J. * y

p
[p
/i¿ j? om-íZz^fj p>oJri
J30ÏTZ ¿¿ZZJ¿¿Zc
r
m f '
X v i f p r'^-r i r p f-p p p
CJZZte _	J&02TZ1 ll-zf, J20277? ¿ZZf,

ÍÉ
p, »
žÉr p i^^
227 Z ¿ZZfj jy02727¿17}
X-
P r p ptfp


771C S'tZ .

7jpo222záz£f>Q2Tiz¿i r/j-po/n ¿hz/}jyojr? z fey *pc22zz¿zz/\, /p0277z¿zzj
m
t'T-P-


**-#
- 7z¿ p>02?7z'¿zz^^ottzz'Zt^^oots?zázpjyozzz/Zzzjjzzzx - Zzzr


i': ^

p


s
i*
;




✓Y	A-'	. .	^	--T
; i r ;> f
sicts. Á</ar¿<?p Üfáoz zp Âgranee	¿ ~ stp	yrz&Jii

£
? zcxs.
m
^ttoztfj	7z¿
^ í^.7^jkrL O ¿''rif'r^
s
pi
^adofif

, I
3
M
nas.	c _ if r/ffl^wy^Ut
-Ä
£
r r- i
£


g

Tzas.

osT¿fs


Jz ¿
m

í
s
£

•l
s t as.




É

a
i




i
P5
< »

J j) J. J""^
T
?
S




eres e.
mmmw^mmámmm

23.
S
4
777 Z. JOOTTZŽl^l/, pOT77Z¿Zz/j>OT7ZZ ¿Z¿/ TI&S, J20- T777'-Zzz/,f>Omz ¿lt/ ZZCZS
creso.
/
yuijj Yr
5

» #
Tni-rcc j?o777Í¿zifj jyo)r¿í¿UJ~
W
>7772
4'—#
H
rtas, po- JTZzizzjjjyo/m ¿¿-z/ ziets.f
4


tt¿¿'_ ¿?o27z¿¿ujfj JPo/rizlzz/jjyoznilzTj ricts po— ttzz.. ¿zT/portzzZzz/ nas/
crease.






S
pOTTlzllcj^ p072ZZ¿Z¿/
ez-ese.
Tías, J&O- TTZZ .. ¿zzypojri i¿Z7/ 43

W¿77s.j&c7e7jtre>

r i f p f- i 13-
r r P*

TTllZ-'CC
m
JTOJTZÏ ¿ZZ^
TZCZS^,	pOTTl Z ¿izj Zl&S /
Ï
ty- JTifig
Ie

7=

tf&rt- rn
rfjrr
ww


i.
pp
f »,
3E

£

3



m
JLgazzcp/fáosrz/j Ayaizee ¿föozzyf j?o—	nam zn¿n-




A pernee Sftoz'ijj Amanee Oftoxy po— ïiaJiz
T2^
Se
r ir'p-p^


Ajanle ¿fóozzjj	^^ TZCZJTZ




F

^fóozzjj A granee Jfâoxzf y?oc¿aj zictz/z nzzz- pocùzy tzm
et ti re
ÍJ&OjZZj j

JJaj

grrf



az



r
h T
Ju.




PJ?
á. .. . ..... si gras ¿re ¿fôojrtj podaj //cr/u sm/j— po-day jiasfv mi/;poda//z#/n ¿¿dr..

mirnem
granee jffaz¿J poda/ nam^poda/'/zc^pe_ daj sia/st,poda/
v*
m

Jgraiire J^Öozj p>odjman mzr,— po _ dej /icz/zz^ pciïd<j/tam //dr
"¿oči stez m- poedar//urm //d*

JEZ
OZ tj j ACfanče ¿tdojzrrfj A^a/zre J&ozjpo_dej/zam//tŽ2 po
m**




.podzz/ /za//z //i¿/¡ po_ dej 2zez// z m z 2*1
poda/'j¿u//z J/z tr
^¿j	22z z 2* :
Jd2/
' podafsuz/rt 27 z ¿ i'j	po-daj nci/zL ¿?/-¿r-f
7/7 is-
po-deysToz/z^po-dar/ /z er j/z
m
w.
i
£

j30-daj /za/n j po- daj 2zez/n //?¿r.
/

M.lehiikjñó, 6c.
V&shiz2>or
otZ¿ efrerosp&K
SUMI, POTOK, SUMI...
í	f^ofocrizk. )
VasvUj H lvh
èreànjeg¿Ujvvo.	^	^	^Jrs^.) -
j^rr HÜL -^





S¿C- mí
zadrzev^aje
jJii^po&oJtj z/¿ed/?u. //ze_tifezzi sz¿ ¿.
WiV

-s/¿¿po?*o¿e, ¿iz - /¿tí, s/¿
m &
w
l

s
tj Z* yVf./'í'
. y*/
$¿¿ _ //Zl^pOČOjfe, S¿-Z-2TV¿>
£
f p U P p atmpo
^z/. mijpo-?'ojxL,zrtPcZ Jkcz-//¿e>_ttfpm 2zi¿...
Ff-j.» J. J) ,			^JaW) Jl		J j 1--J _..........
fr«^—f-f--- ¡££>S¿VS?/P7TtC/0._ ¡SiJilt, J—^—fí—»—		-p*-* ñ	H—r—v y y y U i" J> i J> J> -V _ -----------		r f « počasneje —^-■—L-fJTT"
y f» f-1	=4=± — *	F 1	Lf_4-=- (¿'tempo		"* K ¿><p_ /¿y¿

poeasneje i ^
£
m

i

i
atempo ^
^=4

-j
poeasneje
m



K be^lc/e frt vet,
^J. J> JL
jm
j

^¿z^f	ciu&ct

X-
if/Zi-


£


¥
oLtempo
po~6asrioJe
»s/z/ - rif j—	iH=J		-s J-^	-tiV^—i	¡1 # f	gj, rt 1 ----"O":-^—	
p r 1 ......... vet. let <		>— H	rr ' la		¡¿= -if	t-	Try
" -f--1— ___ va la. r> _			CTT, .	^-' V	-1—	_ ce/i-	tempo
flil
2:
£
—B *-

z/odrzevaje

«P
a
F
t - j ' T.Mirra pvcnp----------t~ :
^bj ^^
¿O'cC/ zee <fO-jre>j (fez zee



pip
i
&
iltxkj
gJ» —
gror,eJfy'ai zee e/o.

ms
X
£

M ZrU'


a tempo

rye.

JL
i
t
Qadrzey/aie
m
i

pocasi

s
m
"p-i^axrhr

5

l r -—

P=P

' ixaaaafc
I —mbi
gl- ~ J


' . 1
ii/eti o_6>rccz> je drcty,
pj) jj i —=_pocasi _


irnmo:

tit

d^z
s
p
drctz----
£ JV' iuruiil'o



cis-czt
I
i.


VSE V „ZBORIH" PRIOBČENE SKLADBE SO NAPRODAJ PO 1 DIN
2 STRANI
SPOMNITE SE TISKOVNEGA FONDA „ZBOROV
PRIDOBITE „ZBOROM« NOVIH NAROČNIKOV
NOGAVICE
žepni robci, kravate, kloti v raznih barvah, sifoni, dežniki, palice, nahrbtniki, razni svilnati trakovi v raznih barvastih kvalitetah, mila, rokavice, jedilno orodje, aluminij in srebro, žepni noži, škarje lasostrižnice, kompletne potrebščin© za šivilje, krojače, čevljarje, tapetnike in sedlarje najceneje pri
Josip Petelinc-u
LJUBLJANA
ob vodi v bližini Prešernovega spomenika.
ADLER
za rodbino, obrt in industrijo, istotam najbol|ši Švicarski pletllni stroj
Pouk v vezenju in krpanju nogavic in perila vsak čas
brezplačen. Posamezne dele za šivalne stroje in kolesa, pnevmatika,
igle, olje. Najnižje cene, najlepše opreme, večletna garancija, tudi na mesečna plačila. Edinole
LJUBLJANA
Telef. 913
blizu Prešernovega spomenika ob vodi,
NAŠA PRAVA DOMAČA
KOLINSKA CI KO RIJ A
^LJUBLJANA4*
KOLODVORSKA ULICA 41
NASI.OV BRZOJAVKAM:	TELEFON INTERURBAN
«GROM»	STEV. 464
JE IZVRSTNA
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Ljubljana, Dunajska cesta
Brzojavni naslov; Banka Ljubljana	USTANOVLJENA 1900	Telefon itev. 261, 413, 502, 503 in 504
Delniška glavnica Din 50,000.000'— Skupne rezerve okrog Din 10,000.000'—
PODRUŽNICE» Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovii, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Gorica, Trst
AGENCIJA! Logatec
Se priporoča za vse bančne posle
„SLAVIJA"
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA
V LJUBLJANI
ZAVARUJE
PROTI OGNJU, TATVINAM, NEZGODAM ITD. TER NA DOŽIVETJE IN ZA SLUČAJ SMRTI.
cgep
PODRUŽNICE PO VSEJ KRALJEVINI. DOMAČE PODJETJE.
JSm
=J
d >,
m
<3 i
6 N
<3 i
Litografija Cemažar m črug
LlUBL^RHF)
masarykoua cesta (poleg Ranzingerja)
razmnožuje note po zelo solidnih cenah
<3 M i
6 M 6
I
y
6 N
Ö m
n
m


ter izdeluje usakourstna druga lito	^
grafska čela kakor etikete, lepake,	^
delnice itd.	0
Glasbene priloge „ZBOROU" so
natisnjene u	^
litografiji femažar in örug. ^
m


OBRTNA BANKA v LJUBLJANI1
CENTRALA: KONGRESNI TRG 4 £ PODRUŽNICA: LJUTOMER
TELEFON ŠT. 508
RAČUN PRI POŠTNI HRANILNICI, PODRUŽNICI v LJUBLJANI, ŠT. 12.051
TELEFON ŠT. 508
DAJE KREDITE V OBRTNE SVRHE, POSPEŠUJE USTANAVLJANJE OBRTNIH IN INDUSTRIJSKIH
PODJETIJ, IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE. VLOGE NA KNJIŽICE IN NA TEKOČI RAČUN SE OBRESTUJEJO KAR NAJUGODNEJE, VEZANE .	VLOGE PO DOGOVORU PRIMERNO VIŠE.
k	; v: s ^T^^mmmm $

{ Tordka loan Perdan nasi. j
I eiaoni založnik: J? V Hjubljatlt |
Ant. Kri s per
i
i
S
I
I J
Gril-ITletodooih ožigalic in Gril-ITletodoDega čaja o zaoitkih. najnižja cena in točna postrežba.
V zalogi oedno: iSDisDi&l&lsDi&i&isotSDisDisD
najfinejše namizna olje, kana, riž, čaj, milo, žganje, kakor tudi ose drugo Špecerijsko blago na drobno in debelo po najnižjih cenah.
S£
3 «f
f f
fe LJUBLJANA
MESTNI TRG 26 STRITARJEVA UL. 3
T

| GALANTERIJA, PERILO, | PLETENINE IN ČEVLJI