a svitlobo dane od c. k. krajnske !
d ruzb e.
Tečaj IV.
srédo 13. Velkitravna 1846
List
19
rej ko podam se v strašen bor
?
Na skaloplaz koracim gor; Pred Kristusam ponizno kleknem Posvetnih želj oserčje sleknem Opnem potem orožja kras, Privežem ojster meč za pas, Previdim s piko dlan desnice
?

Ter vernem se iz vis gorice. Obá pustím oproda zad, Povém potrebno, in se ločim
?
Zasedem konja ličnih vad In Bogu dušo priporočim"
5
Bor z drakonam
(Konec.)

Raz konja pianem zdaj na tlak
?
Brez mude ojster mec je nag5 Pa mah in pah sta prazno delo , Oklep je zid, je jeklo celo. In ljuto treši divja stvar Me s krepkim repam pod-se kar Že vidim zrelo se odpreti, Po meni zobe hrepeneti, Ko strašne jeze moja psa Na trebuh ravsneta zverine De ostermi raztergana, Tulivši britke bolečine".
7
>
In reče: Zmaja, ki ta tlak
Je gulil, si premagal jak Skor boga množica te
ceni
?
Alj redu zdaj si vrag strupen

In huj

?
ko drakon
bil
?
Si kačo v sercu ti rodil. Pošast, ko živo v dušo piči
Prep Je 11
zbudí, po
• V
noko
? »
£in prisici srnusen duh
Ki vodbi se nesramno zmakne On svetu v sleme, uma gluh. Požara baklo derzno vtakne.
v
V planavi komaj sim, ko psa
Na gerla moč zalajata, In težko sopsti konj začcnja Se stavi v bran, se plašno Zakaj, tik pota vrag serdit
ostudno v klopko zvit
?
spenja
Leži usiuu IHU > 1V1UJ)JVU A >11,
In greje se v soparu tlaka. Psa shuskata ga kviško jaka Alj urno se oberneta, Ko žrela strašno past razdeli In puh strupen od sebe da. Ter čudno kot šakal zacmeli".
?
,,In preden psov slobodna je

Iz praha naglo dvignem se Opazim ranjeno golino , Ter sunem krepko v drobovino Do roča meč porinši not, Kerví potok mi vrè nasprot. Ko hrib se gruda strašna zverne, I11 s težo trupla me pogerne, De omedlim omamljen koj; Ko spet zavém se del in kraja, Oproda vidim pred seboj,
In mertviga na
strani zmaja
u
Serčán je tud sirov divjak Pohlevnost je Kristjanu znak; Zakaj , kér kralj nebeškim krilu Je v sužnim hodil oblačilu, So osnovali, njemu v sled, Pobožni prednji križa red, Dolžnost nar težji de spolnuje , Kér lastno voljo v spone kuje. Ti prazni slavi bil si vdan, Zatorej proč! so sodbe glasi: Kdor jarma vere ni voljan, Nevreden je, de križ ga krasi.
?
„Pogum oživim jima koj Serdito verneta se v boj, Jez pa zaženem krepke roke Divjaku piko v gnusne bôke. Ta kot paljčina brez močí Na luskoklepu odletí, In preden ponovim lučaje Zdivjá omamljen konj skakaje. Moriven gled, ostuden laj, Dihanja strup ga v grozi vije ,
Osup In
skoči, plah nazaj
?
zadna
bij
Nekaj
Mladenč
Pohvale dolsro
končá, in glej
?
vderžan g
las
Oprosti koj se neizmerno Odbit od loka deseterno
5
?
Budí razlicnih klicov zvek Hrumé po stanu gromen jek Clo vitezam je volja jaka, De se ovenča glava taka; Hvaležen Ijud ga ljudstvu ce Pokazati v obhodu dičnim , Zdaj ojstro knez obervi pnè, In molk ukaže govoričnim.
tačas
(ločbe) kmetovavcam
zagromi
Zdaj mnoz divjaje Presilne vihre stan doni, Vès red za brata prosi živo, Alj on prikloni se sramljivo, Ter sleče križan plajš na mah, Poljubi mojstru roko rah, In gré. Za njim ta gleda pazno,
?
Potem poklice ga prijazno, In reče: Sin, objemi me! Ti v liujši zmagal si sovraži Prejemi križ! plačilo je Ponižnosti, ko zdaj te snaži.
?
J. Koseski
nama ćist, ampak vec ali mani so većidel nevid
-mm-	m	,	V 9	t	1 •
(Nadalje.)
v njem zlo mnogoverstne reci
topljene
po
19.
Podnebni zrak, neka zaloga.
primeri pa kakor se v njem
pride, cistejsi je
na gorah je veliko prijetniši intecniši
Podnebni zrak, obstoječ iz kislogáza in vo- gih dolinah, ali clo v mestih
?
kot v mno
gelnokislogáza, ni nikoli in nikjer práv popol
Vodenogáz, ali sam ali zedinjen z žeplam ali
vogeleam, vzdiguje se po svoji lahkoti visoko, in se gor z drugim zrakam pomeša, če se pa zedini z gnjilcam v amonijak — neko lugasto sol — beži tudi kot gáz kviško. Yse, kar koli spuhti iz živih in mertvih ljudi, žival in rastljin čez dan in po noći, ki ni samo voda ; vse močno različne dišave ; vse kar pri gnjijenji, trohnjenji in gorenji — odločva se; ali ne plava vse to raztopivši se v zraku? — Ko bi Terst, ko bi Dunaj pogoril, koliko sto tav-žent ali milijonov centov lesá in druziga blagá bi pri tem v gáze ali puhe spremenivši se, v zraku se raztopilo? Blizo 200 gorečih gor štejejo na svetu, koliko gázov in puh o v spi haj o te le iz sebe od dneva do dneva? koliko jih pride tacih iz podze-meljskih globočín in jam po navadnih odduških? Kaj borno pa še le od vode rekli? Narberže je je več v podnebnim zraku kot na zemlji. Na nar lepši in prijetniši dan velkiga travna se ti prikaže ob enaj-stih nad glavo nek oblačič ; zmirej se širi in veči postaja, veterca ga ni od nobene strani; ob treh popoldne je oblak že deleč okoli nebo zagernil, zdaj se zabliska in zagromí, in kmalo začnó kanci naletvati, ploha se vsuje, oblak se vdere, in strašna povodenj ti nograde razkopá in njive prek potoka pobere, sosedu jez preteržéinmu stope zasuje! Vsa ta voda je popřed v zraku nad tvojo glavo raztopljena bila, ni bilo ga ne juga, de bi je bil iz daijniga morja prinesel. Koliko vode mora neki na nebi biti, kér se lahko v vsakim kraji in takó na naglim take lijavce iz nje naredé? —
V zraku je tudi posebno poleti veliko kala-mičniga ognja, se je pri povodnji bliskalo, de je bilo kaj ! Mende je ni kemijske pervine na zemlji, de bi je več ali manj tudi v raztopljenim stanu v zraku ne bilo. Kar so še koli železne rude na svetu našli, je bila vselej taka, de je bilo v nji železo s kislicam ali žeplam zedinjeno, čistiga pa in svet-liga železa, kakor se večkrat najde srebró in zlato , niso še našli v nobeni rudi ; našli so ga pa vender že večkrat verh zemlje, v po več funtov ali tudi centov težkih kosih, kteri so se na nebu iz drobtinc sprijeli in na zemljo padli. Takó sta pri Hrašinski vasi Zagrebške krasije 26. velkiga travna 1751 ob šestih popoldne v pričo več ljudi dva kosa čistiga železa med gromam in ognjenimi prikaziki, v podobi razbeljenih in zlo zamotanih verig na preorano njivo padla in se v njo globoko zarinila; večiga od 71 funtov hranijo še dan da-našenj v cesarskim muzeumu na Dunaji.
De je med enakimi gromnimiin ognjenimi prikaziki že večkrat in v mnogih krajih kamnje od neba na zemljo padalo, je učenim sploh znano. Naglo přiletí od drugej veči ali manjši po noci vse razsvitljavajoča krogla, razpoči se močno zagromiv-ši, in pade kot kamnje na zemljo. Naj se take krogle zedinijo iz drobtinc v našim podnebnim zraku, ali
naj prileté iz neizmerljiviga neba, očitno je učenim, de obstojé iz sploh znanih kemijskih pervin, zató pravi Latinec: „Cœli & terrse est una e ad em que materia". Mnogi naravoslovci me-nijo, de take krogle, maj hne tamne zvezdice, pridši
iz globokiga neba, memo lete z nedopovedljivo hitrostjo in se movsaje ali žulé ob naš podnebni zrak, gáze zažgó, de vidimo prikazik, ki mu pravijo: de se je z vez da potočila. Če pa take krogle blizo zemlje pridejo, jih ta na-se potegne, in dol po zraku lete se vnamejo, razpočijo in kot kamnje na zemljo padejo.
Podnebni zrak je tedaj pràv pràv velika zaloga zlo muogoverstnih reči, kterih živali in rast-
ljine v svoj živež potrebujejo, in jih tudi iz zraka dihaje, in po koži ali perji serkaje v svoj živež obračajo. Od kod bi neki na starim zidu ra-steče drevesce živelo, če ne večidel iz zraka? — Podnebni zrak je pa tudi kemijska fabrika, v kteri se veliko kemijskiga ločenja in zedinjenja godi. —
(Dalje sledi.)
V
Zivinsko zdravništvo.
Iz Slivja nam pišejo, de se je letašnjo spomlad že večkrat přiměřilo, de so svinje drugi ali tretji dan po porodu popolnama ob mleko prišle, in de je več prasčikov zavoljo tega od lakote poginilo. Pro-sijo nas za svet, kaj de bi bilo v taki nadlogi storiti? —
To vprašanje obseže dve reči; per vic sve-
tovati, kakó de bi se s v i n j i z o p e t k m 1 e k u pomagalo? in d r u g i č, kakó nej bi se prasčiki smerti lakote otéli?
Na pervo vprašanje ni moč gotoviga sveta dati zató, kér nam gosp. 0. clo nič niso povedali, ali je starka zraven tega tudi nekoliko bolehna, ali morebitj clo hudo bolna in kakšne znamnja bolezen kaže. Če pa bolezni ne poznamo, ne mořeni o gotoviga p o m o č k a s v e t o v a t i. Le navadni vračúni in mojstroskazi kje v en dan zdravila da-jejo in bolezni samo po imeni ozdravljujejo, brez pomislika : ali bo práv ali ne.
Nar navadniši vzrok, de živina koj po porodu ob mleko pride, je vročinska bolezin z no-trajnim pri sa (lam, ktera je živinskim zdravni-kam pod imenam porodna vročnica ("Wurffie-ber) práv dobro znana in ktero navadni vračúni no trajni ovčič ali saj o vic imenujejo.
Ta bolezin izvira večidel iz prehiajenja ali od preobilne piče. Gorak hlev in obilna stelja je tukaj potrebna ; zraven tega se mora svinja kake trikrat na dan dobro s slamo dergniti inše cio odeti. Pijaca naj bo topla, nar bolj služi voda z otrobi in z nekoliko domaće soli osoljena. Razun tega naj se v maslicu tople vode raztopi pol lota soli-tarja, kterimu se zamore tudi polkvintelca žvep-la pridjati, ali pa namesto solitarja in žvepla pol lota vštupo stolčeniga strelniga prahu fpulfra) in to zdravilo dvakrat na dan bolni svinji v gobée vliti. V hudi vročinski bolezni naj se ji tudi
na repu obilno puša.
Pa je še druzih vzrokov in bolezin več, de svinja ob mleko pride, za ktere so zopet druge zdravila. Kér nam pa gosp. ('.clo nič od tega povedali niso, bi predolgo bilo, vse vzroke posamezno tukaj razlagovati. Naj nam razločno popišejo po-čutik tacih svin in iz serca radi jim bomo svetovali
prave zdravila.
De pa prasčiki od lakote ne poginejo, se lahko
obvarje, če se jim pervi teden po šestkrát na dan po malim kra vj i ga mléka daje, kakoršno iz pod krave pride in nekoliko s toplo vodo zmešaniga, ali pa prekuhaniga in tudi z nekoliko vode zmešaniga. Ko prase samo še ne zna piti, naj se mu piva v gobec vliva. — Potem naj se mleku nekoliko režene moke ali otrobov primeša, de živinče tak redek mlečni sók povživa. Ko prasčiki stařeji prihajajo, jim služi zmečkan kuhan korún, kuhano korenje, potem pa navadna pica. Perve 4 te dne jim imenovana mlečja piča nar bolj služi, zató kér je natornim postávám tudi nar bolj primerjeno, če
prasèvskozi 4 tedne sesá.
Če so praseta sicer zdrave , se bojo tudi pri
imenovanim pitanji dobro počutile. Zakaj pa ne ?
75
Saj ludi mlado dete dostikrat od maternih pers nič	Tukaj so bile povedane pervič opravila, ktere je
živeža ne dobi in mora s kravjim mlekam zado- odborstvo přejelo od c. k. deželniga poglavarstva ; potem
voljno biti.
Dr. Bleiweis.
v
je bila napovedana letasnja razstava sadja v Ljubljani za prihodnjo jesen. Dokončan drugi natis krajnskiga
Se nekaj od mizarskiffa in tesarskig;a lesá. vertnarja gosp. Pirea je bll družbi na znanje dan in
i WK5&	S	* 7	• j •	«v^t	j	#	i	•	+1
Res
(Nadalje.)
de pozimi sekan les ostane gost
?
ker
pek in težák, de se da za kurjavo pràv pràv koristno porabiti, zató, kér se vsa vodena in smol nata sočnost po njem zgostí in sterdi, in takó
pri ti prici je bilo tudi opomnjeno, de nam je silno po treba na rejo gojzdnih dreves misliti in de naj kmetje prihodnjič začnejo pridno nabirati s m e r e k o v i g a in j e 1 o-viga semenazapomnoženjesvojihgojzdov, pa tudi za pro-
dajo teh semen, ktere bo kmetijska družba tudi
rekoč, se ze v les spremeniva; tudi za marsiktero delo je zimski les pràv korišten in terpežin, nikdar pa ni pripraven za sploh vsako mizarsko in tesar sko delo, zató ne, kér se les zimskiga časa sekan nikdar popolnama ne razsuši, kér sočnost in mo krota ne moreta čisto iz njega zginiti, zgošen sok zastáne v lesu in se zamoči v njem ; zamok pa nikdar ne preide, tudi v starim delu ne, sam gnjilobo v delani les pripravi
O spomladanjskim čusu sekaniga lesá se pa za mok ne more prijeti, kér gorkóta tanjkotočni sok
de vsa mokrota zerine iz
?
prihodnjič rada kupovala, in jin potem, kar bo moč po nar nižeji ceni pro daj ala, de si bojo tudi tisti kme-
ki si jih ne morejo
tovavci zamogli teh semen omisliti, sami nabirati.
ampak pred ča
Dalje je bilo družbi povedano, de je v začetku tega leta gosp. Dr. Stru ppi prevzel oskerbništvo družbni-ga verta na Poljanah v Ljubljani in de bo po namenu družbe skerbel za obilno izrejenje žlahtnih sadnih in murbnih dreves, zraven tega pa mnoge kmetijske skušnje napravljal. Kér se vsako kmetištvo nar bolj ponaša

ce
ga imá gospodár pred svojimi

in
kmalo posuši njega ; tak les je
stori
lohák in suh, de zvoni.
y
o* Í5
Nar bolje je z go daj spomladi les posekova
ocrni, je kmetijska družba ospoda dohtarja naprosila, de bi se na imenovani vert preselil. Za občni prid ves vnet gospod je to opravilo rad prevzel in od perviga velkiga travna že stanuje v hi-
ti; tačas

ko gorkó prihaja;
preobilna mokrota
V • •
sici
zsrine iz lesá, sok jame močno gibati se, lesene letine,
žilice in kitice se raztegnejo in se odprejo
1	1	•	•	Ï	li	v f	m

iz njih
kmalo zgine zimska mokrota, zgošeni sok se v tem času narložeje in nar hitreje posuši.
Res je, de se červ na spomlad hitreje perká kot pozimi, ravno zató, kér mu je točni sok
, ki v tem vertu stoji. Imenovani vert lezi blizo cukr of ab rike in je blizo 6 oralo v velik. Kér je gosp. Dr. S tru ppi tudi c. k. deželni zdravnik za živino in kér je na tem vertu lep prostor za ogledovanje zdrave
in bolne živine, bo mende to našim knietam práv všeč, kér bojo odsihmal lahko svojo živino k gospodu zdrav-
ze

m
prijetna hrana. Temu se pa lahkó pomaga, kakor je bilo že v poprejšnim razlaganji povedano, kakor bo tudi še v prihodnje opomnjeno.
Res je tudi, de v zimskim času sekan les je terji od spomladanjskiga, pa je tudi bolj kerhek ali pust
y
za
vdelovanje, kakor
spomlanjski. Ze sperviga je bilo skazáno, de je treba pri vdelovanji ali vstav ljanji lesá bolj na ločnost in posebno na suhost, kot na gostóst in terdabo lesá gledati. Gotovo je težak les terdnejši od lahkiga, teža mu da moć pa mokrota mu ne smé teže dati, ampak lastna mora biti teža lesá, ktero mu le pleme, kraj, zemlja
?
in dobra rast dati zamorejo
Desiravno so marsikteri posestniki gojzdov ali
niku vodili in ga za svet in zdravila poprasevali.
Potem je bilo oznanjeno, de je gosp. Le sko vic tajnikov družnik, po dovoljenji kmetijskiga odborstva v začetku tega leta prevzel opravilstvo Graške družbe sv. Florjana ali asekurancije za Ljubljanski in nek-dajni Ižanski kanton in de naj se pri njem v pisarnici kmetijske družbe oglasi, kdor iz imenovanih kantonov ima pri ti asekurancii kaj opraviti.
Nadalje je bila razglašena častila delitev daril prid-nim sadjorednikam,ki so lani sreberne svetinje přejeli.
Potem je bilo veselo razširanje kmetijskih in rokodelskih Novic v letašnjim letu na znanje dano in povedano, de je letas zopet 140 deležnikov več kot lani, in de celo število zdaj znese 1257. Pri ti priliki je bilo pevedano, de je lanjska Dokládá Novic: „Vinoreja
borštov koristniga posekovanja o pravim času visokočastitljiviga gospoda Vertovca povsod zasluženo
prepričani, vender malo porajtajo na tó, ampak se
JJl V	I VX4I11 ^ » H LI v I 1IIH1\7 JJ v t IA j VU J V 11U I^U^ C* 1U kJ U Jrv O
kajo les kadar je, zavoljo posebnih dobičkov. Ne
veliko čast in hvalo našla, in de bo letašnja doklada
y
Miloserčnost do žíval"
gotovo
tudi veliko lepiga
kteri ga sekajo za prodajo, kadar jim je denarja sadú přinesla. Pisatelj te lepe knjižice je bil na glas
potreba; drugi pa prodaja lupja.
spomladi, le zavoljo berila in
(Dalje sledi.)
pohvaljen, in je visoke časti vredni gospod Mihael Stojan iz Stajerskiga, fajmošter na Gomilskim in
tudi
ud krajnske kmetijske družbe, kteri
se je on s svo
Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske
družbe.
Letni zbor c. k. krajnske kmetijske družbe v Lj ub-
Predsednik zbora so
tega mesca.
ljani je bil 5. dan
bili visokorodni gospod ilirskiga deželniga poglavarja.
grof W e 1 s p e r g, namestnik c. k
Vodja kmetijske družbe visokorodni
grof V u k L i h
jimi lepimi sostavki v Novicah že davnej močno prikupil.
Od letašnje nemške in slovenske pratike je bilo povedano, de ste zopet veliko veliko prijatlov našle. Od slovenske pratike je bilo letas 38 tavžent, tedej 2 tavžent več prodanih, kot lani. Veliko kmetov je p.rišlo k vredniku Novic in pratike, ki so se posebno zahvalili, de smo jim cesarske postave od ž i vinske kupčije v letašnji pratiki na znanje dali, od kterih popřed cio
• v
tenberg so s
prijaznim nagovoram
zaceli pomenkvanje današnjiga zbora, v kterim so važniših opravil kmetijske družbe o přetečením letu opomnili. Spomnili so pa tudi z milimi besedami tistih udov, ktere nam je smert v
pretecenim leti vzela, posebno pa gosp. Jožefa Rudeža
mm	• v «	« *	i •	m m m	V «	s*
rajnciga gr
Gospodu Potoč niku, fajmostru v
nic vedili niso. —
Š en tví du nad Ljubljano se je odborstvo zahvalilo, de je zopet pervi (/istronomiški) del nemške in slovenske pratike zložil.
Potem so prišli češki kolovrati na versto, od kte-
v Ribnici, ki je več ko 26 let ne- rih je bilo povedano, de jih je přetečeno leto sam Un glert
vtrudljivi podpornik krajnske kmetijske družbe bil.
Po tem je tajnik kmetijske družbe, Dr. Bleiweis bral posamezne opravila družbniga odborstva.
132 poprodal, kar od kolovrat o v pri čuje.
v •
ocitniga razsiranja
Na
ogled postavljen je
teh koristnih
bil tudi
Dollov kolovrat iz Zagreba, kteriga nam je slavna
7e
Zagreb ska kmetijska družba poslala, kteriga pa zve- jim je
děni predivci niso kaj poterdili. Čez ce ski ga kolovrata ga ni, in Unglertovi češki kolovrati sonar veči hvale vredni ; le škoda de niso bolj po ceni.
drago
m
lepi kosčiki bili
y
mogoce,
se
dobrih drobtinc
in naj bi
bolje
za našo slovensko krušenco
nabrati in v Celje gospodu vodju nemskih sol poslati, saj do binkošt, za prihodnje leto. Za vsako drobtinco
Sklep tega,
y
kar je Dr. Bleiweis od opravil od borstva bral, je bilo povabilo Njih cesarske Svitlosti avstrijanskiga Nadvojvoda I o ana, de bi veliko udov krajnske kmetijske družbe prihodnjo jesen k velkimu zboru nemških kine to va veo v prišlo, in debi se tudi posebne kmetijske skušnje krajnskih kmetovavcov tamkej razglasile.	.
(Dalje sledi.)
borno „Bog
plati

rekli, ako
nam plaćati ne bo
mogoce
u
Dr. Bleiweis,
Dopis iz (1elja.
Kjer so pred enim letam še zeleni travniki in cve
V raža
huda reć.
Bliz Ljubljane prebiva neka žena, ki zna s peskam svetih Ušarij oči ozdravljati.
Poprejšnji téden je tukaj eni ženi smet v oči per-
teči verti bili, zdej kolodvor (Bahnhof) stoji, veličan-sko kot kakiga kneza poslopje, gré železnica ( železná cesta), in hrumejo železni sloni, lilapóni (Lokomotiven) imenovani.
Ze več dni poskušajo te želez ne konje, kakor jih kmetje okoli Celja imenujejo. Perpravljeni so že trije hlaponi, kteri imajo imena: Ocean, Grossglockner
ogleda
sla; berz pride svetvavka s péskam svetih Usarij, in ko ga v osmeteno oko déne,
ji je ta (kdo bi bil to mislil?!)
se veliko hujši storil, kakor poprej smet. Verh skleče bolečine , ktera ji noč in dan ni dala počitka, ji je še
Si j>
to velike težave delalo, de ljenji eniga tedna ni mogla iz očeša spraviti. Ko ji hude
ga po perzadevanji in terp
V .
y
gre k lekarju pomoci
iskat; v bolnisnici so
bolečine že ni bilo več prestati
jo trije deržali, kadar ji je lekár z'jekléno jévico po očešu brodil, pa vse strašne bolečine so bile zastonj: péska ji ni mogel iz otekliga in kerva-
in Idria. 27. dan preteceniga mesca je vikši c. k. železnice Dr. Ghega pervo poskušnjo s hlaponam storil in se od Marburga v Celje nazaj v dveh urah in 45 minutah perpeljal. Ko vihár dirjajo hlaponi do Marburga in nazaj; v Gradec nas bodo perhodnji mesec vozili.
Kaj druziga; imamo že lepo spomlad, ali bolj po pravim govoriti, vroče poletje. Zito visoko, hoste zelene
y
sadně drevesa in vinske gorice v cvetji rodovitno
letino nam obétajo.
Zahvala.
j. fe.
V imenu vsih učencov latinskih šol v Novimmestu
v 9
viíra ocesa spraviti ; takó hudo je v njem zasajen. Pre
P9
se ponizno in sercno
zahvalim rodoljubimu dobrotniku, ki
cej po tem jo pride nadlégovat ozdravljavka, ter ji pravi
y
de hoce pések nazaj imeti, de bi še kteri
drugi
prijat
lici z njim postrégla. O, pač bi ti ga rada nazaj dala,
V •
nas je pervi dan velkiga travna z Novicami celiga četer tiga tečaja brez vsiga plačila
razveselil. Ko sim v soli pervikrat za uk paznim učencam namen in korist Novic pravi réva v svojih bolečinah, ko bi se le dal iz očesa pokazal, in jim slovečo pesem: 7,Blagor Ferdinandu spraviti !
Zdaj ta réva še le vé, kaj storí pések svetih Ušarij,
m i limu" prebral, so vsi hrepeneli jih tudi sami brati. Upam, de bodo Novice, kakor povsod, tudi per naših
umnih za druge jezike, svoj lepi
in de njena svetvavka zna le ozdravljati, pa ne ozdra- mladenčih latinskih sol,
viti. De bi pač ljudje skorej več pameti imeli! namen dosegle; njih daritev pa je nepozabljiv spomin
hvaležnosti proti dobrotniku v serca vsih učencov in
ihobtince za novo leto 1846.
učenika globoko vtisnila.
P. M. P.
V 2. listu N
oznanjene in željno pri cako vane
Novomesto 4.
dan velkiga travna 1846.
Drobtince"
Slomšeku so pred nekimi dnevi na svitlo prišle
r>
y
nabrane po visoko častitljivimu gospodu
S serčnim veseljem pozdravimo to knjigo — naših Novic
(Svet
Urno
Oče
1
kaj je novisfa?
Pap
v Rimu) so Velki četertek
ljubo sestrico
ktera bo, kakor te. skerbela za časno
y
šegi dvanajstim mozem z lastnimi
in večno osrecenje svojih brav
Veliko lepih in ko
po keršanskokatolški rokami nogé umivali, od kterih sta bila 2 Ceh
iz
ristnih podukov, pa tudi povest in pesmic za kratek ča je tii nabranih, ki so v naslednjih razdelkih zverstene
r 10 sostavkih) v 10 sostavkih)
Lltomérske
kofij
y
1 F
y
1 Svaj
y
1 Ind
1 Etijop
1)	Stare
2)	Prigodb
resnice v novi oblek
1
in
R
g 1 e d z a s t
4) Prilike in b
za
1
žalost ne
in mlade (v 10 sostavkih) 10 sostavkih); 5) Ogle dal
a gerlica
y
y
y
jan, 1 Afrikán (Wallache)
y
1 Kitajec (Kinez), 1 Azjat
y
1 Amerik
y
1 Mar o nit
in 1 Vlah
Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je:
25.
10 sostavkih); 6) Slovensk
y
ktera obseze 10 pesmic ljubeznj
m
y
20 pe
sem za dob
in kratek čas, 10 pa za p
b o žil o st. Nekoliko sostavkov je v st
y
veči del pa
Današnjimu listu je perdjana 9. dokládá in pa četertrdel bukvic pod nadpisam „Milo serčnost do žival".
je v
m pravopisu pisan. Kér je novi pravopis
dej
y
ze povsod dobro znan, bi pac prav bilo, ko bi drug leto vsi sostavki le v edinim novim pravopisu pisani bili
kakor je tudi pri Novicah poprej bilo — mešanca
sram pritožiti se, de si ne more
kér bravce moti
Kteriga ni
treh čerkv glavo
branja in
vtisniti, ta nima veliko veselj; gotovo tudi stariga pisanja le malo b
d
Sercnimu priporočenju teh bukev vsim duhovnim
31U in učencam, staršem in otrokam
gospodam , učiteljem
perstavimo še milo povabljenje gosp. S lom šek vse slovenske pisatelje, ktei djano in se takole glasi:
na
je
T)
Drobtincam
per
r>
Prijatli in pomočniki naj bojo lepo prošeni, kolikor
hitili kup
V Ljubljani
Velkitrav
Krajnju
Velkitrav
na
na.
»rold.
mernik Pšenice domače •
»	» banaške
» Turšice.........
» Soršice »........
» Reži...........
» Ječmena........
» Prosa ..........
» Ajde...........
» Ovsa...........
Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jožef Blaznik y Ljubljani.