Številka 346 Trst. v ponedeljek 17. decembra 1906. Tečaj XXXI. Izhaja vma£.l dan . m uranio cB 5. in. ob flo&edeiliU od 9. irt iiinai. . . « u:a like se prodajajo po 3 »tč (6 stotin k) ' * hakrunata v Trstu m okolici, Ljubljani. Gorici, . u i. I'etra, Sežani. Nabrežini. S*. Luciji, Tolminu, li : Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. ■c oria?'11 -B računajo po vrstah (Široke 73 mm. visoke . min1 ; zr. irgovinake in obrtne oglase po -0 stot. ; «.*. tfun^itr.ice. z; Lvaie, poslanice, ogiase denarnih zavodov .-.» ,M »tvt. Za oclase v tekstu lista do 5 VTSt K 20, vsaka na-.fcljr.a -.riia K Mali oglasi po S st. beseda, najmanj pa ■ it ySol. — Oclai-e eprtjena in^eratui oddelek uprave • o-r:. -— Fifl Čtiir ne irk)u>čr:o le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva ,,Edinost' za Primorsko. V edinomti je moč t 3Taro3:sjna mai ra vi»e leto 21 H, pol ieta 12 K. 3 mesece 6 K. laroffbc brer. diposlune naroćniue -te uprava ne ozir i Vsi dopisi naj se nosljajo aa . ^ ;»iama ee ne sprej-»aiajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, ogiase šn reklarnaciie je pošiljati na upravo '•- » UREDNIŠTVO: uL ftlorgio Galatti 1%. (Naroda! do •» Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN OOOINA. omtri ■ konsorcij lista „E-iinoaf. — Natisnila tinkarnu konaorcij'-lista .,EdinoBt'- v Trstu, ulica Giorgio Galatti "l 1 •» ?cStno-hr&nllal£nt r.iduu st. K41.«">2. ——— TELE70R alav. U67. —— Mesečna priloga: „SLOVENSKI TE H Ni K vojno v Jadranskem morju z Avstro-Ogrsko, ampak da se je hotel samo izjaviti o uporabi svojega izuma v miru in v vojni. Prenos črnogorske prestolnice. Iz Cetinja poročajo : Z ozirom na to da Jna Cttinju nedostaje prostora in vode za razvoj prestolnice, je 40 poslancev skupščine stavilo predlog-, naj bi se proglasil kakor prestolnica Danilov grad. Ako bi se hotelo ta predlog- izvršiti, bilo bi za to potrebno več milijonov. Domače vesti. Tužni glasovi iz poreško-pulske škofije. „Naši Slogi" pišejo iz zapadne Istre : Izvedel sem, da je naš škof, prevzv. g. Flapp, pred malo dnevi poslal v čisto hrvatski kraj Brkač pri Motovunu nekega svečenika iz južnega Tirola, ki ne pozna niti besedice hrvatski. Ta svečenik je bil j za župnika v Fazani pri Puli, kjer da se je moral odpovedati župniji (gotovo ne radi u/ornega vedenja svojega) in za kazen so ga poslali na kapelanijo v Brkač. Ali na žalost tega našega prebivalstva ni kaznovan toliko on, kolikor to ljudstvo, ki ni nič krivo ni dolžno. Sedaj so v Motovunu trije Tirolci: kanonik-dekan in dva kapelana, a en Mo-tovunec, ki umeje toliko hrvatski, da se nam more za silo — poročati. In tako mora naše ljudstvo iz Motovunske okolice plačevati svečenike, ki ne umejo ! ! V Žbandaj, kjer je zapustil večen spomin dobri in nepozabni župnik Semelič, so poslali poznanega italijanskega svečenika Franca Porečana, ki svoječasno v Labincih v vel italijansko propoved za čisto hrvatsko ljudstvo. Njegovi nasledniki nadaljujejo njegovo protiversko delo, radi česar se mora razjokati vsako krščansko srce. In tako se odtujuje od cerkve malo po malo nesrečno naš rod v tej škofiji. Po pravici se vesele italijanska gospoda v Poreču, ker se leto za letom stotine in stotine Hrvatov odtujuje v teh krajih svojemu jeziku in narodu. Ali to ni njihova zasluga, tega ne pišemo nam na rovaš, to ne gre na njihov rac'un, ampak pišemo na rovaš tistim nazovi-apostolom vere miru in ljubezni, ki bodo morali Bogu polagati račun za to, a n j i h o v a imena ostanejo zapisana najčrnejimi črkami v zgodovini istrskega trpina. To je zrcalo, v katerem se kaže veli dopisnik. „Naše sloge" — blagoslovljeno delovanje prevzvišenega v Poreču za sveto mater... Italijo! In med Slovenci je še takih narodnjakov, ki bi hoteli, da Slovenci in Hrvatje katerega si bodi Flappa edino zato, ker slučajno je škof, pripoznajo kakor svojega političnega voditelja in mu poverjali svojo narodno usodo ! ! In še je med Slovenci domoljubov, ki bi hoteli, naj z ljudmi, ki so s prevzvi-Šenim v Poreču meso od mesa in kri od krvi po svojem italijanskem mišljenju, Slovenci snujejo krščansko-socijalne organizacije ! Ali so taki Slovenci slepoto udarjeni, ali pa jim je zamrla zadnja iskra čuta do svoje narodne bitnosti. Naš narod je pač preveren in prepohleven, da bi moral Še le kupovati novo .... politično krščanstvo in je plačevati z izgubo svoje narodnosti! Izloženi sliki slovenskega umetnika. G. Saša Santel slikar in suplent na učiteljišču v Kopru je razložil v tukajšnji permanentni razstavi umetniškega krožka (Esposizione permanente del Circolo artistico di Trieste) dve oljnati sliki, ki sta na prodaj. Električna železnica Matuije-Opatija-Lo- vran. Kakor je znano je ministerstvo za železnice že dalo dovoljenje za gradnjo male električne železnice Matulje-Opatija-Lovran. Vse predpriprave so že dovršene, sedaj treba samo pričeti z gTadnjo. Naj veča težava je, da je opatijska cesta, po kateri bi imela iti železnica, preozka. V začetku so nameravali zgraditi poleg glavne ceste še drugo, malo višje, skozi Volovsko in Opatijo. Vlada je izjavila, da je pripravljena dati za to novo cesto 75 000 kron državne podpore. Od druge strani se vrše pogajanja za razširjenje sedanje opatijske ceste, da bi se na njej mogle postaviti tračnice za bodočo železnico. V to svrho so odposlane tozadevne nujne prošnje na dotična ministerstva; odbor zdravilišča je sklenil dati za razširjenje ceste v desetletnih obrokih 200.000 kron. Odlikovanje. Na malokmetijski razsta . ; v Inomostu z dne o.—8. oktobra t. 1* dobil je znani imetelj prvega kranjskega j perotninarskega zavoda in urednik sloven- j skega mesećnika „Perotninar", gospod I Anton Lehrman v Tržiču za tam razstav- ; ljeni la^tn i načrt perotninskega hleva in zaklopnega gnezda zlato svetinjo. Tovarna terpedov na Reki je morala v zadnjem času radi pomanjkanja dela odpustiti mnogo delavcev. Ker so se vse pomorske velevlasti dovoljno preskrbele s torpedi, ni nade, da bodo prihajala naročila kakor doslej, zato je uprava tovarne sklenila, da prične graditi tudi podvodne čolne. Sedaj proučavajo nov tip podvodnih ladij, in sliši se, da so poskusi tako dobro napredovali, da bo možno že s prihodnjim letom pričeti z gradnjo istih. Moški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda je plačal kot ka2en za preveliko radovednost neki gospod 2 K. Tujci v Opatiji. Od 1. sept, do 12. dec. 1906. je prišlo v Opatijo 6863 oseb. Od 6. do 12. dec. 1906. je priraslo 215 oseb. Dne 12. dec. 1906. je bilo navzočih 1024 oseb. Sprememba v naslovu carinskih uradnikov. Vsled odločbe finančnega m nister-stva se bodo carinski uradniki odslej imenovali : carinski praktikant, carinski asistent, carinski nadzornik in viši carinski nadzornik. Nemškutarija. Zadnji čas pošilja postojnski davčni urad slovenske opomine z naslovi kakor Johann, Georg i t. d. Slovenska Matica" bo imela v petek, dne 21. grudna 1906. ob petih popoldne v društveni pisarni v Ljubljani CXLVI. od-borovo sejo z nastopnim vsporedom : 1. Naznanila predsedništva ; 2. Potrditev zapisnika o 145. odborovi seji ; 3. Poročilo j knjižnega odseka ; 4. Tajnikovo poročilo : ; 5. Eventualia. ! Razpisana služba. Pri okrožnem sodišču 1 v Gorici je izpražnjeno mesto jetniškega : čuvaja. Proti policijskim agentom. 20 letni mizar j Peter G., stanujoči v ulici del Rivo, je i predsinočnjim okolu polnoči z večjo družbo j svojih prijateljev razgrajal v ulici delle ' Beccherie. Prišla je na to tam mimo pa-| trulja policijskih agentov, ki so mladeniče posvarili, naj nikar ne razgrajajo. Peter . G. je pa reagiral in policijske agente opsoval, češ, naj se ne vtikajo v tuje posle. Vsled tega so ga agentje aretovali, a on se jim je odločno uprl. Prijatelji so mu hoteli sicer pomagati, a razumeli so, da je najbolje, če se ne vtikajo v stvar. Ko ga je na policiji službujoči uradnik jemal na zapisnik, mu je Peter G. izjavil, da če bi bil prišel redar v uniformi, bi se mu on gotovo ne bil uprl. Bil je izpuščen. Drago prenočišče si je bil predsinoč-njim izbral 51 letni podajač Ivan Pagan, ki sicer stanuje v ulici Montecchi št. 11. Šel je bil spat v neko hišo v starem mestu in je prenočišče plačal že v naprej. A ko se je vzbudil, je konstatoval, da mu je nekdo mej spanjem ukral 14 kron denarja. Na to je šel na policijo in tam povedal, kaj se mu je pripetilo. Ker pa ni znal označili hiše, v kateri je spal, je šel ž njim redar po vseh takih prenočiščih v starem mestu. A niti to ni hasnilo nič. Pagan se ni mogel več spomniti, kje da je spal. Neznan žepni tat je gospodu Ivanu Majcenu, ko je ta predvčerajšnjim prihajal od Lovca v mesto, ukral žepno uro iz kovine, vredno 4 krone. Neznani tatovi so predsinočnjim skušali vlomiti v stanovanje gospoda Frana Mirt v pritličju hiše št. 11 v ulici del Molin piccolo, a niso vspeli. — Krčmarju Ivanu Zorzenon ki stanuje v ulici del Boschetto št. 10, je m -znan tat predsinočnjim ukral iz spalnice, in sicer izpod žimnice, svoto 160 kron. — V stanovanju gospe Terezije Boc-ciaferro v ulici del Farneto št. 34, je neznan tat s hodnika ukral površnik vreden 64 kron in par hlač, vrednih 10 kron. — Uršuli Blason, stanujoči v ulici Giorgio Vasari št. ii, je nekdo ukral sukneno krilo, vredno 8 kron. Uršula je bila krilo oprala in je potem djal t suMt na dvorišču hiše, odkjer je je tat ukral. Aretovan tat. Včeraj v jutro 00 uri in pol je bil aretovan na svojem stanovanju v ulici sv. Mavricija 20-letni dninar Jakob P., in sicer radi zločina tatvine izvršene na škodo svojega tovariša na delu Jakoba Jermana, s katerim je delal skupaj v tukajšnji čistilnici riža. To tatvino je Jakob P. izvršil na delu v čistilnici v noči od 31. oktobra na 1. novembra t. 1. Nekaj dni pozneje sta bila on in okradeni Jerman odpuščena z dela v čistilnici. Poleg te tatvine, je pa Jakob P. na sumu, da je izvršil še drugi dve. V dneh od 25. do 27. avgusta t. 1. je v stanovanju bratov Pausin pri sv. Petru v Istri /.manj -kalo 300 kron denarja. A dne 2. t. m. je na stanovanju bratov Pausi n zminiKalo 50 krone denarja in več komadov oblek* , v skupni vrednosti 38 kron. No, Jakob P. je na sumu, da je izvršil tudi ti dve tatvin1. Na policiji, kjer je bil zaslišan, je Jako > trdil, da niti nikdar ni bil pri sv. Petru v i Istri. Vzeli so njegovo izjavo na zapisnik j in ga potem djali pod ključ. ! Društvene in zabavne vesti. Tamburaški odsek pevskega društva i „Kolo" naznanja vsem gg. tamburašem, da I bo danes ob 8. uri zvečer tamburaška vaja. I Ker se bliža dan koncerta, so gg. tam-j buraši naprošeni, da se polnoštevilno vde-j leže te tamburaške vaje. Opozarjamo, da je danes zvečer ob H. juri, v prostorih Trgovsko izobraževalnega j društva, ulica S. Francesco 2, posvetovanje o ustanovitvi „Ljudske knjižnice"*, j oziroma o ureditvi predavanj za širše sloje. Darovi. Za „Božićnico" so darovali: g.a Ma-| rija Gasperčič, g.a Ivanka Kersten. g. Fran Žitko po 5 kron. Viktorija Reich iz Barkovelj 10 kron. Gg. Urdič, Skrkovskv, Antić, g.a Olga Sancin in g.a Pavlina Cenčur po 2 kroni. G. Pinter Jernej 3 K. N. N. 4 krone. — Iskrena hvala ! Nadaljne darove sprejema blagajničarica Irma Štrukelj Rojan (Via Montorsino). i --—-■ Razne vesti. * Češki pesnik odklonil nagrado, i* Prage poročajo : Ćeški pesnik Mahar, ki živi na Dunaju, je priobčil v .,Ćasu" izjavo, s katero odklanja tretjo nagrado, ki mu jo je podarila češka akademija znanosti za njegov tretji zvezek pesmi. V svoji izjavi pravi Mahar, da smatra nagrade kakor osebno žaljenje. * Mednarodna fotografijska razstava v Draždanih. Leta 1909. ali 1910. prirede v Draždanih v mestnem razstavnem paviljonu svetovno razs avo fotografij. Razstava bo imela svrho, da pokaže razvoj fotografije, in kako da se je na vseh poljih javnega življenja pokazala vsp.ešno in dobro. Brzojavne vesti. Stanje Šabovo. TEHERAN 16. Stanje šahovo je nespremenjeno. Upor turških mornarjev. < AKIGKAJ > 16. Upor mornarjev se je končal s tem, da se jim je obljubilo, da bodo prihodnji teden odpuščeni. Bolezen švedskega kralja. STOKHOLM 16. Kralj je imel včeraj miren dan. Delovanje srca je nekaj bolje, stanje pljuč nespremenjeno, današnja noč je bila nekoliko nemirna. i Nesreča na železnici. MOST (ĆEŠKA) 16. Praški osebni vlak je dospel na tukajšnjo postajo četrt ure [>rcd časom ter je (zadel na prej dospeli praški brzovlak. 33 oseb je bilo lahko ranjenih. Premikač in kontrolni čuvaj, ki sta se zaplela v protislovje, sta bila aretovan a. Demonstracije v Rimu. RIM 16. Vzlic prepovedi policije, je iiotelo nekoliko oseb prirediti protikleri-Kulno demonstracijo. Policija je izdala odredbe, da se demonstracija pred francoskim poslaništvom prepreči. Redarji so ponovno razgnali manifestante. Pred zborniško palačo so bile nastavljene čete. Okolu 6. ure zvečer so se posanične skupine razšle. ---- Rusija. PETROGRAD 16. Včeraj je šest oboroženih roparjev udrlo v Lesnojinu v neko vilo. prisililo posestnico, da jim je izročila :»(x>o rubljev v denarju in dragocenostih. CSENSTOHAV 16. Vojno sodišče je "bsodilo danes pet teroristov na smrt. Vseh pet so vstrelili. LIPKANIJ 16. Ko so hoteli danes are-tovati tri revolucionarje, vstrelili so isti uradnika, ki je posredoval in štiri osebe, ki so jih zasledovale. Konečno sta bila dva revolucionarja vbita, tretji se je sam vstrelil. RADOM 16. Proti gubernijskemu poveljniku orožništva polkovniku Plotto je bila vržena bomba. Polkovniku je bila odtrgana noga. Storilec, neki gojenec trgovske šole, je bil aretovan. Drobne politične vesti. V JI adni zastopnik za srbski cerkveni kongres. Iz Budimpešte javljajo, da je hrvatski poslanec dr. Kra-sojević predložil ministerskemu predsedniku tir. Wekerle tri kandidate kakor zastopnike na srbskem narodnem cerkvenem kongresu. Prvi je dr. Aleksander Popović, državni tajnik v ministerstvu za trgovino, drugi dr. Nikola Radivojević, veliki župan lički, in tretji dr. Milan Nikolajevič, vladni svetnik v Zagrebu. Vlada se je odločila za prvega, to je za dr. Aleks. Popoviča. Poljski šolski štrajk. Iz Poznanja poročajo: Provincijalno sodišče je razveljavilo nečloveško obsodbo, s katero je Poljak Jetli bil obsojen na izgubo svojih očetovskih pravic, ker je njegov sin sode-ioval na štrajku poljskih šolskih otrok. ►„A rgusova" kazenska razprava. Urednik Hrvatskega Prava" Zoček je prosil, da bi se kazenska razprava dr. Frank-Supilo odgod la, ter da bi se zaslišale še razne priče, kakor Khuen-Hedervary, Tomašič i t. d. Kakor poročajo sedaj iz Zagreba, je sodišče odklonilo prošnjo. Zato se bo kazenska razprava vršila na določeni dan. to je, dne 20. t. m. Marconi in vojna. Iz Rima poročajo, da je Marconi na nekem razgovoru izrazil začudenje, kako da se je njegov govor v Benetkah dne 6. t. m. krivo tolmačil, ter je zagotovljal, da ni mislil na V poucJfcJjck dr*e iT. Jecciubru. 1006, »EDINOST« št. 346 Stran I{ Nekoliko statistike o prebivalstvu zemlje. 0 naraščanja prebivalstva na zemlji je pravkar izšla neka angležka knjiga, iz katere posnemamo nekoliko podatkov o narašćenju prebivalstva glavnih dežel na -vetu v zadnjem desetletju. Skupno se je , 1 leta 1895. do 1905. prebivalstvo pomnožilo za 03 milijonov. Posamične dežele kažejo nastopno statistiko : 1895. Š905. Kustja 125,000.000 141,200.000 Združene Države 68,934.001» 83,143.000 Nemčija 52,379.000 60,605.000 japonska 42,271.000 47,975.000 Angležka 39,221.000 43,221.000 Francija 38,459 '>00 39,300.000 Italija 31.296.000 33,604.000 A vstrija 24971 000 27,241.000 Ogrska 18,257.000 20,114-000 Španska 18,157.000 18,900.000 Manjši narodi 47,732.000 54 166.000 Velika mesta imajo prebivalcev : London 4,872.710. New-York 3,437.000, Piriz 2,714000, Berolin 2,040000, Tokio 1 Sig.ooo,Cikajo 1,699.000, Dunaj 1,675.000 Kiladelfija 2,294.000, Petrograd 1,265.000, Moskva 1,039.000, Buenos Ayres 1,026 000. Državni dolgovi najznatnejih civiliziranih narodov dosegajo 4000 mil. funtov šu rl. — 80.000 milijonov kron. Francija ima največ dolgov, namreč 1 038,379 000, za njo pridajo Angležka z 796,736.000, Rusija 747,518.000. Italija 517,247.000, A v-> trija 380,480.000, Združene države 296,222.000, Ogrska 226,343.000. Nemčij i i1,314.000, Belgija 126,183.000. Račun za nemškega prestolonaslednika. K<> je te dni nemški prestolonaslednik poioval z lova preko Prage v Berolin, zajutrkoval je v Vessely-u v kolodvorski restavraciji. Gostilničar mu je izročil račun v i znesku 160 K. Prestolonasle inik ni zinil ni besedice, ampak je plačal račun. Potem je pa preti spremstvom izjavil, da je račun prevelik. Ko je za to zvedelo železniško ravnateljstvo, je takoj prekinilo pogodbo / dotičnim gostilničarjem in dalo restavracijo v zakup nekemu drugemu, ki bo najprej delal baje manje račune princem, ko utegnejo zajutrkovati v njegovi restavraciji. vedel nekaj prav zanimivih zgledov drugih dežela. Omenjal je tudi rejo domačih kuncev ker le tem potom je revnejšim slojem rooč, si pridobiti ceno in okusno mesno hrano. Po končanem govoru zahvalil se je gospod Lehrmann v imenu društva i navzočih gostov gospodu Pircu ter tudi v imenu teh obljubil, da bode društvo zastavilo vse svoje moči, da deseže to, kar se je namenilo. Nato prešel je g. Lehrmann na branje in razlaganje društvenih pravil, katera so se brez premembe sprejela. Po poročilu tajnika Šteje novo društvo sedaj 36 rednih in enega podpornega člana Pri tej točki prebralo se je tudi večje število dopisnic in pisem raznih tujih zanimancev društva, kateri so želeli obilni uspeh in razvoj društva, ter obžalovali, da se shoda osebno udeležiti niso mogli. Prebrala se je tudi brzojavka I. severnotirolskega društva perotninarjev, katero je želelo današnjemu shodu najboljši uspeh. Po poročilu blagajnika bilo je dosedaj dohodkov 19 97 kron, izdatkov pa 97*51 kron, toraj primanjkljaja 77 54 K, kateri se bode pokril z doneskom rednih in podpornih članov. Po končanih poročilih pričele so se volitve, katere so se na predlog navzočih vršile s predlaganjem. Kot predsednik bil je enoglasnim živijo-klici voljen g. Anton Lehrmann, urednik »Perotninarja« v Tržiču ; njega namestnikom enoglasno pre-čast. gospod knezošk svetnik, Franc j Spendal, župnik v Tržiču; tajnikom gosp, Josip Rožič, posestnik v Tržiču; njega namestnikom gospod I. Golmajor ml., posestnik v Tržiču; blagajnikom gosp. Jurij Sch\veiger, posestnik v Tržiču ; knjižničarjem g. Josip Ster, posestnik v Tržiču ; svetnikom, podporni član g. Karol vitez pl. Strah!t c. kr nadsodni svetnik v pok., graščak v Škofjiloki, in preglednikom gg. Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmet. družbe ( v Ljubljani, in Peter Miklavčič, živino-j ed ravni k v Škofjiloki. Volitev so vsi r.a- i vzoči gospodje sprejeli. Kot društveno glasilo bil jc za leto 1906] 7. enoglasno določen „Perotninar" katerega bodo dobivali od sedaj naprej vsi čast. društveni udje brezplačno. Pred volitvijo bilo je vplačevanje pristopnine, katera znaša 1 K — in letnega doneska 4 K — ter vpisovanje novih čl a- j nov, katerim so se priglasili kot redni j členi gospod H. Wcingartner, Rakek, ? gosp. svetnik Franc Špendal, Tržič in | gosp. Leopold Lavš, trgovec, Tržič; torej je društvo pred volitvijo štelo okroglo 40 članov. Med vpisovanjem razpečavali sta g.ci j Bernardova in Lehrmannova prav pridno lističe za izžrebanje razstavljenih čistokrv- j nih živali, katere so vzbujale v njih kletkah pozornost vseh navzočih. Izžrebanje se je vršilo še pred odidom čč. gostov kar se imamo zahvaliti neumornemu raz-, pečavanju lističev omenjenih gospic. Iz- j žrebanje je doneslo 78 K — tako da so j s tem vsi dosedanji stroški pokriti. Ker je čas zelo hitro potekel in se je ćć. tujim gostom bilo treba posloviti, zaključil je gospod P. Miklavčič na željo; gospoda predsednika sejo, nakar so se j gostje srčno poslovili v prepričanju, da se j je na tem shodu ustanovilo društvo, kate- ! remu bode moč povzdigniti dosedaj tako j zanemarjeno panogo kmetijstva. Domaći gostje pa so še dalje v družabnem pogo- ; voru obsedeli pri čaši rujnoga vinca, ter se pomenkovali o važnosti tega shoda, i perotninarstvu in reji malih domačih živali, I dokler tudi njim ni prišla ura ločitve Iz Tržiča. T. slovensko društvo perot- ! narjev in rejcev vseh malih domačih živali. s sedežem v Tržiču (Gorenjsko), je bilo z odlokom visoke c. k. deželne vlade 2 dne 18. novembra 1906. pravno potrjeno. Organizacija katolikov v Ameriki. Rimski dopisnik angleškega lista J „Tableta" piše, da je bil nedavno vsprejet J od papeža v posebni avdijenci mons. Max \ Faul, škof iz Trentona v Severni Ameriki, j da mu predloži načrt organizacije katolikov j Severne Amerike. Že pred 5 leti je mons. j Max Faul dokazal, da ni med katoliškimi silami nikako zveze. Bilo je sicer na stotine katoliških organizacij, ki so zasledovale socijalne, verske, dobrodelne in kooperativne svrhe, vendar so bila njihova področja le lokalne naravi ; stale so same zase. kakor da bi ne bilo nobene druge — SALON ZA = izdelovanje ženskih oblek CARLA FONN Trst, ulica Geppa št 18, I. nad. bila je v prvih salonih na Dunaju in t Pnrizugin za Hf izdeluj« vaaktero toiU*o. SPECIJALITETA t aitfležM oklettk in Muzal. Vsako delo izvriuje hitro in po nizkih cenah. = ALBERT BROSC* Trst ul. Sv. Antona o. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trstu leta 1S8"J. Telita zaloga tožuhom in tap za Tojate in eifilir> Izvršuje poprave hitro in ta nizke cene; sprejema shrambo zimske kožuhovine ter jamči za fiko-provzročeno po moljih in po požaru. HOTE ZALAZNIK pri kolodvoru v Kanfanaru oddaje se v najem 7, vsemi pripadajočimi premičninami in Depremičmnami za letnih Kron 1000. Ponudbe nasloviti je „GOSPODARSKO DRUŠTVO'1 v SVET. VINCENTI, Karol Kobl avtorizovan inštalator za vodo in plin TRST ulica Giuseppe Parini 15 j TELEFON št. 1596. <0 fc.__------------------------■ y Uečerni krojaški tečaj za spopolnjevanje 3-krat na teden, od 7.—9. ure za gospodične, ki so preko dneva in-posleue, je odprt na krojaški šoli — Trsi ulicu Snu Laziaro štev. 7, I. nadstropje SprejMMj* m mktfrrtM tala ta pa r—— w murnu «11 mm n fruli Tovarna pohištva = RAFAEL ITALIJI = Velikansko tkladlftAt In razstava pohištva ia tapetarij —TRST "i"" ulica Malcanton Stav. 1 NT Tovarna pohištva I ffizhmht fevi pazi j ulic* T«aa Stv. 57 A (lastea Mb). j' j ZAIMKA: ViRlZft RCteFtRIO (!,t$iXo pcs»®p|e>. Ci^r.o, tfa »» nI tasti no« konkurent«. 9?rcg*zisjo •» 7»kovr>iltt« đ?-t& tuđi pt» Sfeurtrovfea i* ?•s.vte.* »t? • >01 • č i 11* i VeT: iot"iJi' »o. j »"r» ^ ----------r-?^: / ^ Gospodarstvo. Iz Tržiča: Dne n. novembra t. 1. vršil st je v Tr/.iču ustanovni in ob enem prvi glavni shod za I. slovensko društvo p- rotninarjev in rejcev vseh malih doma-Cih živali. Shoda se je nepričakovano obilo ljudstva udeležilo, tako da so bili vsi trije gostilniški prostori pri »Slugi« skoro natlačeno polni. Med udeleženci shoda bilo je i udi navzočih več tujih gostov, kakor pod Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmet. družbe v Ljubljani, gospoda L. Sevar in H. Wein partner iz Rakeka, gospod P. Miklavčič iz Skofjeloke, gospod N. Ber-nnrd z gospico hčerjo i i Jeseni« iiJ. Shod jr ctvoril pre^cđuLk piipravljavnega od-Vnra gospod Anton Lehrmann, kateri je v kratkem govoru pozdravil čč. udeležence ' c r se zahvalil za obilni poset. Med govo-i :i povdarjal je važnost novega društva, pi- jno gl'-de malega gospodarstva. Na to jc prosi i gospod ravnatelj Pire za besedo t«*r v jedernatem in v sree segajočim go-voi u pozdravil shod v imenu. c. kr. rr tijske.* družbe kranjske, ter vspodbujal navzoče, da naj krepko podpirajo novo, kmetijstvo toliko važno društvo, ter bno povdarjal samopomoč in da se ne ■ n *no zanašati na pomoč, katera nam tu'. da doide od višje oblasti, ker to lahko a leta p redno se nas Slovence v ka-ako še tako važtiej stvari usliši. Na \ -1 je pri t( m dejstvo, da je kmetijska >.r: ba, katera je leta in leta prosila za p delitev podpore, cia zamore pričeti delov ti za razvoj perotninarstva, dobila pred i.Tii Lti priznano podporo srečno izpla-i.o še le koncem lanskega leta, ter ludi *.: njal. da tudi gospod Lehrmann, ka-T r se je z vso vnemo zastavil za pe-lonunarstvo in novo tozadevno društvo, ■ i s svojo prošnjo za podporo v svrho ' je »Perotninarja« od ministerstva od-' oiijen, tedaj tudi vse ogromne stroške i;- lista sam trpeti mora. Dolžnost vsa-< ^ slovenskega kmetovalca bodi tedaj, da društvo in »Perotninarja t pridobivanjem vedno več novih članov in naročnikov krepko podpira. Nadalje je povdarjal gospod ravnatelj Pire tudi važnost novega društva ter na- Sflcr -iio^bo ali kakor5no-koll zapo* bl^njt; kfior i^č*1 ur adnike a!i alažbeao osobj : Sdor ima za uddmi sobe, Ptaiu>T»nja. droreev : lider ima prodati ld^e. polj-, dvorce; kdor Jeli j-o-f»jila4 vkajižb« iti!., prodali ali kupiti pranju'Din** »li Sf.io!i rabljene predaii-to itd. itd ; »j m> posluži K A ILI H OGLASOV % d i a o a t i*-, ki tsajecueji, n»»Jr<>e vitsni in najbolj pripravni t dottego uamma. "^Si Josip Štor kovač in mehaniker instalater za vodo in plin TRST Ulica Boschetto štev. 1. . ena hiša v ulici S. na pruuaj bU - cmno s I50 seinp zemljišča ; dve hiši v isti ulici z 200 sežnji zemljišča; stavbišče na Greti 110 sežnji zemljišča; zemljišče v ulici del Eremo, voda iz Brojence, plin, vodnjak, stavbišče pripravno za dvorec, vozna cesta; en nov dvorec pri sv. Ivanu, nova hiša, prosta davka za 11 let. vrt voda, plin, ob glavni cesti. - Obrniti seje na RAFAELE BIZZ&1L TRST, Corso št. 22, II. nadstr BRAVO i Grl j AS.. I ~ i ..... V tccsSsj laicgi pohištva Em. Ehranfreund i {"prvj Jeei') lilicb Ssotb 24 (uritiifijo) i dojf. novo i u rabljeno pohištvo vo ' konknrenčuih cenah %r nzjom 7ZZZ i najboljše in najnovejše čistila za kovine Glavni zastopnik : EU8ENIG CnSTANTiNI Via Lavatoio št. 5 A N TONSK ERL ino-ia-.ilk, -ZEprlaržoni svodan -c. Trst - Carlo GoldonijeT trg n. - Trst j Zastopnik tovarne koles in motokoks „Pnch' j Sat Napeljava in zalr.^a eloktrićniii zvončkov, l.iač: | in prodaja gramofonov, zonofonov in fonof;rafov Zaloga priprav zri točiti pivo. L.tstna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih > troje v. ko!t s niotokoics itd. Velika zaloga pripadko^ po tovarniških cenah. TELEFOn $tev. 1734. ii. Beccari E. Eose autorizovana mehanika in instalaterja vode in plina TKST, ulica Lucija štev 4 Tolofon štev !448, Sprejemajo .«e v popravo svetifjke, sesalke, kopeli, closet, vodu« pipe itd. itd. osKrbojcta in npra/ljata vodne icalKolaiorje ter iinaia. Zalogo pritiklin in prodajo mrežic za svetiljfc** Proračune na zalitcvo bre?piaeuo. : ' i T. Pei tO i arar j 1 - »j/. 1'ostc »nor/? a ^ pr poroča v lik" izbor vr: Ont^ga, t Schtf2h6u3ti. Longints, T&von©3 1 ?3>-hl<-.r tudi 'zikit, srebrne in itovia^ke s frft-jv ur« 2ii gospe. Is^or ur tlr.no. } i-r^ fprcieir.e copr^v!r8nja po nfzklJi c?r!oh. ' ,, Mitozi % oirmt i finska agencija6 se bavi : z nakupovanjem in prodajanjem dalmatinskih, istrskih in inozemskih vin, ol»a prekajenega mesa in vsakovrstnih domačih produktov. — Preskrbuje posojila tudi F romarjem, daje v najem oziroma prodaja in kupuje zgradbe, skladišča, prodajalnice, st; &•» vanja, v mestu in zunaj. — Prosi se razprodajalce vina v njih interesu, ako hočejo prodati vino, naj pošljejo vzorce in cene. = Dunajska prodajalnica slanine (jlOR EDINOST« štev. 34t> Htr&n lif. •r^anizacije. Posledica temu je bila, da i prišlo katoliško prebivalstvo v velikih vprašanjih, tičočih se vse države, do upo« - t"vanja. Zato je sklenil omenjeni škof, da Ir uži ta posamična društva v veliko organizacijo. Moral se je sicer boriti z pozicijo, vendar je organizacija naraščala \ jih Mizo do sejma, ostriži jih 111 pro-volno, pa priženi ovce nazaj, ter no-i carju novce za volno! Ovčarje po-svojo hčerko, vzel je ovce, gnal jih .7.0 do sejma,jih ostrige! in prodal volno; vij^nal potem ovce nazaj in prinesel novce. . 1 ar se je drugi dan ves vesel podal k iria in mu rekel: Evo car. jaz sem prodal t piiiiesel ti denar, toda ovce sem .nal nazaj! Car je začudeno vprašal ov-ar Povej mi takoj, kdo ti je to sveto-' Ovčar je odgovoril : Nihče, jaz sam! je vprašal vdtugič : Povej ovčar, kdo o svetoval, sicer te dam takoj usmrti včar je odgovoril: Mene je to na-■1 moja jedina hčerka! Koje car to J. je vprašal ovčaija: Koliko je stara : čerka ? Ovčar je odgovoril: 16 let, :•! far je ovčaiju ukazal nastopno: jtii lako) domov in reci tvoji hčerki, n^j r;<.j pride k meni in sicer: ni oblečena, slečena, ni na konju, ni peš, ni po potu. po stezah. Ako tega ne stori, ukažem *nrtiti tebe in njo. Ovčar je prišel domov in je prišel zo-trkoj jokati. Ko gi je vidila njegova •erka, ga je vprašala: Kaj ti je tata, za- • \ vendar jočešV Oče jej je oegovoril: »rka moja ! Car ml je zapnvedal, da idoš k njemu, toda: ni na konju ni peš, oblečena ni slečena, niti po potu, niti stezah! Ako tega ne storiš, pogubi e i 11 tebe! Ko je deklica ta ukaz sli- • a, je rekla svojemu očetu: Oče! Ne boj - ! Pojdi takoj k ribiču in prinesi mi ri- biško mrežo, tedaj mi pripelji osla in prinesi mi tri zajce, pa se potem ne boj ničesar ! Ovčar je prinesel ribiško mrežo, privel je osla in prinesel tri zajce ter jih izročil svoji hčerki. Deklica je omotala ribiško mrežo okolo sebe, zajahala je osla, tri zajce pa je stavila v tri torbe, ter se tako podala k carju. Niti je šla po potu, niti po stezah, nego po potoku, koder je tekla voda, ki je pa tedaj bil suh. Tako jahaje na oslu je dospela do carjevega dvorca. Car je gledal z okna, videl dekle na oslu in spomnil se je, da je to ono dekle, ki jo je on pozval k sebi. Pozval je sluge, naj izpuste tri najhuje pse. ki naj bi dekle raztrgali. Sluge so izpustili tri pse, toda dekle je izpustila iz torb svoje tri zajce in psi so jo udrli za zajci: dekle je pa srečno prišlo na dvorec k carju in reklo: Pomozi Bog, car! Car je odgovoril : Bog ti pomogel! Dekle: Zakaj si me pozval car? Carje odgovoril: Pozval sem te, da prideš niti oblečena, niti slečena. Dekle je odgovorila: Evo jaz sem prišla niti oblečena niti slečena, ampak ovita v ribiško mrežo. Car: ali niti na konju, niti peš. Dekle: Prišla sem, car, niti na konju niti peš, marveč sem prijahala na oslu! Car: Ali niti po potu, niti po stezah. Dekle: Došla sem. car, a niti po potu niti po stezi, marveč tamkaj, koder je tekla voda po potoku. Car: Dekle, ti si odveč pametno! Dekle: Vem, car, koliko mi treba. Car: Jaz bi I tebe, dekle, vzel za že*o! Dekle: To mo-I reš storiti, car! Car je poklical svoje ministcrslvo in svetovalce ter jim rekel; Gospoda, to dekie je zelo pametno in jaz si jo vzamem za ženo. Tedaj je nastalo v carjevem dvoru veliko veselje in car se je poročil s tem dekletom. Minulo je leto dni, nekega dne je car odšel 11a sejem, carica je pa ostala doma. Istega dne je carica gledala z okna in videla nekega kmeta, kako žene kravo in tele na sejem, da ju proda. Spotoma je kmet došel cigane, ki so tudi šli na sejem in gnali konje. Kmetu je zbešalo tele ter ušlo med ciganske konje. Kmet je pričel prositi cigane, naj mu tele povrnejo, a ci-gani mu niso hoteli dati teleta, rekši: da so njihovi konji ožrebili to tele in daje tele njihovo. Prepričajoči se med seboj, so došli kmet in cigani do sejma ter so takoj odšli k carju, da jim on sodi! Cigani so rekli, da je tele njihovo, da so ga njihovi konji ožrebili in tako je car razsodi^ da so cigani teie dobili v last. Kmet se je moral zadovoljiti s carjevo razsodbo in ker ni mogel prodati krave, povrnil se je domov. Idoči Istim potom, sel je mimo carjevega dvora in videla ga je carica, da žene domov kravo brez teleta. Pozvala ga je in mu rekia: kje imaš tele? Kmetje ves dogodek pripovedal carici, a carica mu je rekla: Nikar ne povej carju, da sem ti jaz svetovala. Kmet je odgovoril: Ne bom, carica! Carica mu je na to rekla: Jutri pridi k carja, a ko te vpraša, po kaj si prišel,-tedaj mu reci: Prišel sem, car, da tožim ribo, posijai sem proso pokraj morja, a prišla je riba in mi pojela proso. Tebe bi car vprašal, kako da more riba pojesti proso? A ti mu odgovori : Istotako, kakor so mogli ciganski konji ožrebiti moje tele. a on ti bo tele plačal, samo mene ne izdaj. Kmet je odšel domov. A drugi dan je prišel k carju in tožil ribo. Car je vprašal kmeta: Kako je to možno, da ti jo riba pojela proso ? kmet je odgovoril: Istotako, kakor so včeraj ciganski konji mogli ožrebiti moje teie. Car je vzel novce inje plača) kmetu teleta ter ga vprašal: Ako mi ne poveš, kdo da te je to naučil, usmrtim te! kmet je odgovoril: Vaša carica, ter j j odšel domov. < 'ar, užaljen vsled take razsodbe, je pozval ministre in prvake ter jim rekel: Gospoda! Moja carica se meša v moje razsodbe, jaz se hočem od nje ločiti, to je. poženem jo od sebe. Carica je vzela čašo vina, stavila vanj opiuuia ter rekla : Jaz sem pripravljena, car. ali samo izpij iz moje roke to čašo vina ter dopusti mi, da ponesem seboj iz tvojega dvorca eno stvar, ki je meni najmileja! Car je vzel časo in popil, a carici je dovolil odnesti eno stvar iz njegovega dvora, ki jej je biia najmileja. Ministri hi prvaki so odšli domov, car je legel spat. ( arica je ukazala slugam, da uprežejo kočijo m palože vanjo carja. In tako se je zgodilo. Carica je sela v kočijo poleg carja, a ko se je car probu d i i, je vprašal carico: Kam me pelješ ¥ Carica je odgovorila: Jaz se ločim od tebe, ali ti si mi dopustil, da za-morem vzeti seboj iz dvora eno stvar, ki mije najmileja, a najmiliji si mi ti in tebe vzamem seboj ! Car je odgovoril : Pojdimo d >mov, ženka, a ti bod«*š zanaprej sodil?, jaz bom pa careval! 8, L. B....vit. i _ ___ Velika izdelovalnica nogovic na stroj naročila in poprave se takoj vsprejemajo Jamči sc za najvećo hitrost in točnost v^aosaja pot?* *»•«■ *> „»»MATII ODDELEK t»ror»«f»l]0 ooina le, čs k* ploco prlfožaoa moti » odgovor Slavnim društvom " čunoT in bilanc, teviaijo zadružnih knjig, predpr-praTc za občni zbor, spremembe pravil, vlcnjižonj« sprememb odbora v zudružni register, u»tanov!jnje-novih društev, likvid .cijska pcHtopanja in ubri* dru 5tev iz trgovintikepa reg sira, reševanje vaeb druStre-nih CTtlev nasproti davčnini in p"lilič'iini oblastnijam in vsakovrstne nasvete sr zadružnih stvareh. Većletao moje delovanje v z«druinih stvareh je porok. dw trs ko delo z vršim hitro v popolno zadovoljnost-Mnog:i Issfcnva priznanja in spričevala na zahtevi Janko Trošt, ^korklja 471 (nad rojansko cerkvijo! pri Trstu _^^ in tovarna pohištva AKDEEJ jru — Tr^t, ulica pv Lucije »t. 18 (ta defelnhn scdifČer^). Cene brez konkurence. — Svoji k Bvoiim t _ Prva sSovenska zaloga Kleparska delavnica ARTURO PISCUR TRST - - ulica del V Istituto št. 5 zvršuje vsakovrstno delo po nizkih eenali. Kuhinjska oprema talira,efficila.inlitEia; vrči za mieko. Stavbena dela. kakor žlebi tn cevi. Proda se nncnnriičnsi 8tara 19 let» £ 16 tM go.u' UUdjjUUlulla viuc, izobražena, lepe zunanjo sli. 83 želi seznaniti z goapi dom uradnikom ali ve!e posestnikom. — Le rfsne ponudbe s sliko pod ftifr<> Mladost 5tev. U)" na rInseratui oddelek Kdi uo^ti nova enonadstropna v vasi Cvetrož pri Ribem^ berku tO minut od postaje. Hiša je zidana za trgovsko in gostilniško obrt pripravna s sobami za stalne ietovi-šearje. Proda se pod ugodnimi pogoji. Več pove „Inser. odd. Edinosti" pod št. 1469. Radi odpoto ansa ^ nov k o0 kovinskimi ploščami; izbrani, veCjnoina rti ski komadi. Jgra mehko in Larmonićno, primeren zh druŽtvo in rodbino. — Cena 35 gld , vredt a 00 gld. Via Nuova 5t. 11, IV. rad., desno^_135-"' |#" I _ -olJo repa s Krsnjeke, je v vseh let HiSfU Zeljo t,ih dobah v zalogi Josipi. D o 1 č • č. ulica ?orgente 7. telefon 1465. (i 27) Prhlo^UA svet,t) Hli prodaja ; po- I lllisStVU T,ohie ^obe in posamezni komadi UliCK 451 13bera s olic. Cciu , «ia se ni bati tekmovanja. Torrmte 3J. A. G n 11 i c h. nnuonip (2 sobi, sobico, kuhiujc, vod-O iCtllU VCIIIJC j,lin) iščein ne daleč od kavarn*- Fabri'1. ŠJi inn postreinieo Sprejme se takoj v V«r- n« iliu cjeli št. K20, vrata 4, nasproti (J-egiae 1 UM za vožnjo po*te iz 1'odgrada v Bi- f trico f»e takoj sprejme. Pl?.ča po 3roiiajalnica topcenosli ^nic Kupljenih na javni dražbi in v mestni zastavljalnici (Monte di pieta). Kupnj< ni. "^Cj Menjam. Piazza della Borsa št. 9. --------■ Postiijcn d govoru Služba stalna. Zahtevam znanje s ironji ravnati in pošten cM. Drsgotin Gobec — Podgrod flstra).__(-Ii21) Krčma ,.AI Trifoglio" if^n^ s;r«k« , vipavsko iu dt«!m:itin^ko vino. Dober kraSki r:,n. Izvrstna kuhinja P iporuda se al. obćiustvu Katarina Vatovec. kupite le AMERIKAMSKi STRO! za pisanje prve vrste z vidno^pisavo, MODEL 1907 3 S i y i n H « ■ 3 »1 vsemi Hnigimi stroji enakega zi^tema, n.istopne popolr osti in vrednosti. 1. Decimalno tabelo, ki je ui zamenjali z na rodu i m vrstami številk; 2. Pomika'a, ki ga more vsakdo takoj odstraniti ; 3. Črke v enem jeklenem komadu z vzdigali (niso spojeni z vzdigah) ; 4. Možnost da se pomikač lahko iriblje na desco ali na levo; Ki 5. TraJc, se povsem lahk > odstrani; ■ H. Pomikać se giblje na krogljah in ne na koldscib. zato teče gladko ; 7. Možno^t da se lahfeo pomnožuje. ne da bi bilo treba od^tranjati trak ; 8. Mnogo bolj \idljivo pisavo; 9. Priprava, da He lahko napi*o donisnice cd kraja do konca 10. Premikovalec ee pomika vsled "predstavljanja kolese in ce potom trakov, za to je mnogo tr ineji iu laglji. ... i i Izključno zastopstvo za Trst, vso provincijo, ter neko Trst, Via delle Poste šfcir. 6. Telefon 1682 I IV. Strnil >E< IN* »ST* štv. 340 V ponedeljek, dne 17. decembra 1000. Vozni red parnikov. ODHOD in PRIHOD. Istrska proga (1'urniki odpotujejo vsaki d<*u) TRST-MUJE: (par. „Epu!o" iti ..Gianpaolo") 8—, l2-i.r» 2*™. 4*1", *) S. MARcT> MI LJE "(ob "nedeljah in praznikih) S—, 1"2-—, 2 »°. 6 M1LJE-TRST: 7H'5, i-30, I*®. 3™ 5*™. MIIJE P. MARCO: (ob nedeljah in praznikih) 70:% 8-30. I-*;, TRriT-KOPEll: (par. „Faitor o1*, „S. —, 2™, 4*3«. (or> ne- nedHiah in pr: znikih); 7*o0. • t*—, 12 2'1'', 5. KOPER-TRST: V,4:>, 7-45, <>-—, |-aot 3™. (ob n^de-ljub rn prnzn.): 6*15, 7*45, 9*—, i"—, 4"—. TRST-I>OLA PIRAN : 10 30, 4 —. PIHAN TRST: 6 30, 12™. TRST-CMAG: (famo ob delavnikih) 3'™. UMAG-TR ST : b —. " TRS i -ROVINJ : (Vstavi *e: v Izoli, Piranu, Umagu, Citturu vi Poreču in Versaru) torek, četrttk io toboto : (i"—. ROVINJ TRST: v ponedeljek, f=redo in petek 730. TRST-PULJ: Postni para-k. (Vstavi «e: v Piranu, Salvore, Uniapu, Cittinovi, Poreču in Versarn) vb; ki dan : 7*30. PULJ-TRST: \ Poštni par.) vsaki dau: 6*30. TRST-PULJ: Trgov, parnik (Vstavi se v Poreča, Versaru in Rovinju) v ponedeljek sredo in petek : 5*—. PULJ-TRST : (Trg. par.) v k rek četrtek, soboto o —* * EvenUelno. Furlanska proga. TRšT-MIRAMAR-GRINJAN : vsaki dan 9.30 in 3*—. GR1N.IAN-MIHAMAR TRST: I—, 6*—. 1 RST-SESLJAN-1RŽIĆ (Monfalcone): 3 —. T RŽ IČ- ( Mor- f.)-T RST : 7—. TRST-GKADEŽ: (parcik „Magdala" j v torek, četrt k in Hobrto: li*-. GRADEŽ-TRST: poned ijek, aredo, petek.- 7*—. l>£timr.tinska proga. Avstrijski Lloyd. TRST-KOTOR: (Brzopanuk „Graf WurmbramP> v četrtek: 8*—, vstavi se: v P ulju, M. Lošinju, Za jar u, Spljetu, Gružu. V Koioru v petek 11 •..*>. Nazaj iz Kotura v petek 1 — v Trst v soboto 4*45. V Puijn zveza z dunajskim brzovlakoin, ki pride v Pulj ob 9*45. V Kotoru sveza s črto v Bari. TRST-KOTOR-KORFU : v torek 8—, vstavi se:, v Rovinju. Pulju, M. Lošinju, Silbu. Zadru, Šibeniku Spljetu, Miinu, Hvaru. Korčulu, Gružu, Ercpgn- vi, Teodu, Risanu, Kotoru Dulcinju. Sledili, Durazzb, Ss. Quarau*a. V Korfu drugo j^redo 9*30. Nazaj iz Korffi v četrtak 8*— in pride v Trst v sredo 6*—. TRST-AJETKOVIĆT (A>: v sredo 8-30. (Dotiče vse večje luke) v Mr-tkovič v petek 4'30. Nazaj i* Metk*>viča v nedeljo 8 30; v Trst v torek 130. V Metkovičih pripravna zveza po železnici z Mostarjem «'dhod z Metkovičev ob 5 04. TRST- METKoVIČI (Bi: v Soboto 8 30, v Metković v ponedeljek 4*30. Nazaj iz M. v sredo 8-30; v Trst petek 6*—. Zvezo z Most. k. g. Dubrovačko par ob. društvo. TRST-KOTOR: (p. „Petka") v ponedeljek 4*30 vstavi se: Pulju Zadaru, Spljetu, ivorčulu, Dubrovnik«, Ercegnovi pljetu, Trsteniku, Dubrovniku. Kamenari in Risan. Zvezo v Dubrovniku (par. . J:i>iwnaM) z Obotti (Skudar). TRST-K t »TOR: (Ug.-hrv. par. društvo, p. .Salona) v (-<_■* oto 6'—; vstavi se: Zadru, Spljetu, Korčulu. Gružu, Ercegnovi. Nazaj v Trst v siedo 4*50. TR^T-REKA AiETKOVIĆI-KOTOK : četrtek 12'— (opoldne (p. drust. To^ić), vstavi se: Ižolu, Piranu. Rovinju, Reku, Zadru i t od Zadra do Kotora vse najglavnije kopnene luke in otoka Visa. Nazej v Trst v ponedeljek 11 — TRST-METKOVIČI: (hiem- ndo) (poStni) v četrtek 4*—. Nazaj v Trst v četrtek 8i5 Beneška proga. TRST-BENETKE: (Llov a.) iz Trsta ponedeljek in četrtek o polneči; iz Benetk v torek in soboto cb 12. Carigradska praga. TRST-&MIRNA-CARIGBAD: Vsako drugo nedeljo (počeniši 1 okt.) iz Trsta ob 4—, čez Reko ; v Korlu pride sredo 3*—. Pireus v soboto 5*— (zveza z nagiičem Trst-Carigrad) v Carigra I v četrtek ob G*—. Iz Carigrada (po l okt.) vsaki drugi ponedeljek ob 8 30 in pride v Trst v nede:jo 11*—. Aleksanđr jska proga. TRST-ALEKS ANDRIJA: (brzopnrnik) vsak teden iz Irsta v četrtek 11*30, v Bradisi pride petek I*—, v Aleksandriio ponedeljek 6*—. Iz Alek-sandrije soboto 3"—, Brindisi torek 5*— v v Trst sredo 11*—. Ta parnik ima zvtzo z c kspreenini : rzovlnkom Ostenda Trst. (L'ovdovi parniki vožjo tudi med Carigradom i u Odeao vsako soboto ob 6 okt. ; med Carigradom in Košianco vsak teden. Trst-Keka-Cari^riid vsako drugo soboto od 11 14 okt. med Carigradom in Brailo vsak drugi petek, me 1 Aleksandrijo in Carigrad vsak druj. i ponedeljek od 1 okt. OPAZKA : Debele iu podčrtane številke značijo po-poludo". Via Farneto štev. 3 V novi nrodajalnici irjrae in drobnarij se rahsja vedno VUhlKA IZBERA n> h r. r, »eii i h torbic, raznih lišpov v'<*■•?!n« lov z,* darove, fi n i li di.sa v po i»izkl e. ni, \ v pIsarnLskili predmetov in iz» raii:, ziilo^-.s ltrds;jik ruz^Iednic za --: bo ič ni n v o leto. ■ Via Farneto štev. 3 EN ovo POLNO EFETAK Briljantno angeijsko zvone-njc za BOŽIČNO DREVO (". 1 o-laćpuinii muc-i. :((> rm vIm!eo. Ki:nxbltoi Trh za bo-#ično dr »o. — Ji3i)i7o za ločno funkaijonlraaje. Najieost ii :e|i auil božičaesa drevesca •• ' «, -"■'• dr-jiiui ' • taro ni glavni talalog a 204:0 pottrbami, tlo- [Mt«! t»n u. fiki-ai'i /anfjaj in pofttaiue proato. Ces. kralj. priv. Olia Umitim (Assicurazioni generali) v TRSTU lDruštvo ustanovljeno leta 18."' 1. To društvo je raztegnilo svoje delovanja i;, vst •» zavarovanja, posebuo }>a: na zavarovanji jira'i požaru, zavarovanje ns morju in po kosnem odposlanega biaga in zavarovanje na življenje Stanje društva dne 31. dec. 1905 : Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1905. . . K 270.O.VJ 07- ' 1 Glavnica za zavarovanje življenja do 31. decembra liK)."«. . . _ 771 hI-MUk ,.j4 Plačana povračila: a) v letu 1905........ 3'V2S5 7i \.< b) od začetka druživa 1. decembra 1905....... ' ^'ni računi, .i .n/ do-. «iai p: . aniii odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanj t splob vsa natančna poja-'niia se dobe v 'l'rs'-.i . uradu društva Via deila Stuzione štev. tiSSl lastnej hiši). VELIKA. ZALOGA oglja in drv za cioif^g F. NEMENZ Trst. ulica delle Acque št. 10 Frcdaja na debelo in dre »n... Pošiljanje m dom na vso slMii m Zahtevajte brezplačno pošiljatev mojega iSustrovanega cenika z nad 1000 podobami. -Jam^cvo za več let Vsako nepokvarjeno i)!ago vzame se nazaj v popolnem znesku. Iti-.be pol naravne velikosti. Št. Sto >31 Sreb-na remontoir-'^JC ura i t dame 11 3* »0 Št. 32-2 Srebrna rezneutoir-"šz^SZ ura zaprospodefl3.- U Št. 337 '^S Srb na An ker- i;ra jr, kamnov fl 7-—. dvojno pitbr, fi 6*o0 Št. 311 Srebrna Anker-iira dtojtio pokrovo, i o kamnov, po ebno močna II 7 do 9\?>0 V V TAV 1» S T^ K t V V" Naj»e&i tovarna ra ure, i.1 X Iv l r I Ji :t zialo in c rebrno Mago- Izvoz v vse dežele. — MARIBOR T. 2 (Štajersko) Dr. i ran Korsano specijalist za sifiiitične in kozuc bolezni iid. v Trst j iaia j l svoj ambulatorij v ulici S. Nicolo st. 9 in»fl Jadrais^o H-r) Spiejcraa od 13. do T. in 5-l/j do o.1 i ■'» •!. Prodajalnica rokouic in krava; fi. ^Kubmann TRST — CORSO štev. 1 9 — TRS V Ustanovljena 1865 i?c'JOvlc6 fila^e I. vrste, 2 gumba od iild p; Rokovice glaei visoke od gld. 2 iiapsej Bukovice U«nte, ki ss dajo prati, 3 ginu i i j', ■"•'i Hckovioe z imita-kože. 3 iu već ut-ov Bokovlce gl-^e z dvojnim šivom za d:rr. ' t-. ' . -< -Kokovioe gl«<;e z dvojnim Mvom zsi go ■.)■■ i>-Ivokovice od v Ine iu i/bero Rokovice ^n ko^ijsže. bolgar •/. dvoj • Telite izhera kravat zadnje m£ . Izdelovanja in popravljanje rokovio v 24. ur h. Prah za gospe tvrdke K1ELHAUSKK v t? au.-i; ---Cipnja po 10 nvć. zavitek; milo Coe>s la Najvišje povelje Nje^. c. k. apostol. Voličanatva. XX V. c. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrotvorne namene. lAf0«*fl«9 ki je edm:i v Avstrii' državno dovoljena. toii »d lUtttSnjcSf 18 389 dobitkov v gotovi;-i 612.830 k,on Glavni MWi znsša 200.000 kvm v ptoml Srečkanje se bo vršilo neprel lično dne ac. decembra igo6 sSS^" Srećku stane 4 krone ""l?--Srečke se vdobivajo r>ri oddelku za državno lottrijo na Dunaju, III. Vordere Zolla»atsti"a>se <. v loterijskih kolekcijah, tobakurnah. davkarijah, postnih, brzojavnih in železniških postajah ♦ r menjalnicah. — Igralni rod ae daja kapovaloem brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto Od c, tr. direkcije loterljskla SoUoilko? Ollelek držaM ioteru- 1 i -------------i"Ti n rr 1 11 ■ .........m m > «11 ■!■■ 1111 .......11 m 1 m 1111 ■ 11----- ------- -J Odhajanje in prihajanje vlakov Sržavne železnice Veljaven od 1. cktobra 1S03 naprej , Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst Rovinj- Pula (Dunrj) 5 30 0 Herpclje—Rovinj—Pula. 7*20 0 Herpelje Divaća—Dunaj. 8*50 0 Uerptdje—Ro\*:nj—Pula. 4,— 0 ilerjjclje—Rov.nj—Vula (Diveča—Dunaj). 7-J2 B Htrpelje—Divača—Dunaj. _(Kanfanar—Rovinj : 6-50, Q-2Q. 3, 8JI5>_ Ob nedeljah in praznikih : 2 26 Rorst— Draga--Herpelje—Divača. Trst—Buje—Poreč. 6*10 0 Koper—Buje—Pi-reč in medpostaje. 0 0 Krcč in medp-i'taje. 0 Koper in tnedpo-taje fle do Buj) Trat- Go. ica—Jesenice- Celovec—Beljsk— Monskovo. • 6*— 0 do Gorice in metipostaje (Prvaćna—Ajdov-, sčina : 9 57) 7-25 B Gorica (Prvacina—Ajdovščina 9'57) Jesenice— Beljak—Celovt c—Praga. — 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jcsenice— Beljak— Monakovo. 0 Opčine Gorica tin medpostaje) (Prvačina— Ajdovščina : 3'^) Jesenice—Celcver. 3'** B Opčine (vlak se vsiavi samo za vstop) Gorica | (in medpostaje) Jesenice-Beljak-Celovec-Praga • 0 do Gorice in medpostaje. 0 Opčine Gorica (P.vačina—Ajdovščina: 9^1 Jesenice — Beljak— Monakovo. Ob nedeljah in praznikih : 1 0 do Gorice (Prva-Čina—Ajd'>v5čina : ODHOD iz Goricc v AjdovSčino : 9-15, 2"^. 9'22- Prihod v Trst. Pula—Rovinj— (Dunaj) /"45 0 z Dunaj a--Divače—Herpelj in medpostaj. 9-46 0 iz Pule—Rovinja— Herpelj in medpostaj. 11*05 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpo«.taj. 8*21,' 0 iz Pule— Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj in m« dpostaj. fC'85 B iz Pult*, Rovinja (Divače-Dnnaja) Herpelj. Ob nedeljah in praznikih : 9'-* iz Herpelj in Divače. Por»č—Buje—Trst. <)'20 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. 12 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9 3^ 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 1 Monakovo—Praga—Celovec—Jeseslce—Gcrica—Trst 5*— 0 iz Monakova, Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7-15 0 iz Gorice in medpostaj, 12.— H iz Pn-ge, Dunaja, Celovca Gorice. 0 Celovca, Trbiža (Ajdovščine) Gorice, Opčin. 6-0 iz Monakova. Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin. B iz Prafc, Celovca, Beljaka, (Ajdovščine) Gorice. !■<» 0 iz Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin. Ob ued*. ljah in praznikih : 9"10 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino) in mejpostaj.imi. Južne železnice. Odhod iz Trsta (Piazza deila Stazione) V oiijn preko Čurviniana in Benetk 5*50 B preko Cervinjana v Benetke, Rim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cor-mons) preko Nabrežine. 1150 0 preko Ćervinjana v Benetke — Milan (se zvezo na Videm in Čedad). S*® B preko Červiijana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm). V Italija preko Koralna in Vidma ^•25 B preko Nabrcžine v Kormin. Videm, Milan, Rim. «-">5 0 v Koi uin (sc zvezo na Červinjan in Ajdovščino) V'idem, Ben ke. 4*15 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm-Milan itd. Do 6or.'ce—Kormina—Ćervinjana. 6-25 0 do Gorice, preko Nnbrežine (se zve2o v A j- : dovščino) |-J>0 0 do Kormina preko Bivia. 9 B do Kormina (se zvezo na Červinjan). Trst—Ljubljana —Dunaj (Reka-Zagreb-Budimpešta) Ostende. 7*55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto 9*55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb. Budimpešto, g 00 g v Ljnbijano, Dunaj, Reko. go3 g v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. g-so B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, 1 l'*2 0 v Ljubljano. Dunaj. Zagreb. Budimpešto. Ob nt deljah in praznikih : 2'4?* 0 preko Bivia do Kormina in medpostaje. 4"JJJJ 0 Miramar, Grinjan, sv. Križ Nabrežina. Prihod v Trst iz Italije preko Cervinjana in Keraina. 8*40 0 iz Kormina jn Cervinjana preko Bivia. 9'— B Iz Kormina preko Nabrt^ine. 10-38 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Cervinjana. 11*28 0 iz Kormina preko Nabrcžine. 4 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Cer- vinjana. 7*££ 0 iz Cervinjana. 7**£ B iz K< rmina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrcžine. 8 » B iz Komina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine. 10 ^ 0 iz Kormina in B iz Ćerviniana. Ob nedeljah in praznikih : 11*^ 0 iz Komuna in medpostaj preko Bivi . Z Dunaja (Ostende in Londona) Ljubljane, Zagreba Bu impeš e in Reke. 0*30 B 2 Dunaja, Ljubljaue, Ostende in I^oudona. 7*20 U z Dunaja, Ljubljaue, Zagreba in Budimpešte. 9'— B z Dunaja, Ljubljane. Zagreba, Budimpešto in Reke. 10*25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 5 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Bdpst in Reke. Ob nedeljah in praznikih : 10*35 0 Nabrežine, sv. Krila, Grinjana in iz Miramara. Opazke: Debele in podčrtane številke značijo jjO^/chtdiu:. 0 =- Osebni vlak in B — Brzovlak. Električna želesrJca. OD KOP iz TKSTA : b.02**, 7.roT*,8, 8.42,0.07*', 9.5b 10.44. 11-30. 12.20. 12-52**, 1.32*. 1.26, 2.11" 2.28», 2,44, 3 3-32". 3-56*. 4-32**. 5 <>7 5.56, 6.28*, 6.44, 7.32, 8.20, 9.07. 9 56*% 11.20 ODKOD iz OPČIN: 5.30, 6.26, 6.51**, 6.56, 7.36 8.19, 9.07, 9-5°**. 9.56, 10.44, 11.42**, 11.47 12.20, 12.44*, i-o8, 1.32*, 1.44**, 1.49, 2.04* 2.20%, 2.44, 3,08*, 3.56, 4.26**, 4.32, 5.07,5.31* 5-59**. 6.04, 6.44, 7.32, 8.07", 8.12, 9 07, I0.39**, 1044- * S*ido ob oe«Mj*b Id prmsnikih ter ob lercm vremenu. " Do kolodvora državne ielezaice ozir. odhod z i*ie po»taj»-. ^merlhaaska proga: Trst4lew-York Anstro-Ante lira na D« luiško parniško društvo Parnik Dan odhoda : „BO Kl A H0KENBEI1U- . . . 21. decembra 190ti ,,EKNY4<...........29. , GBIRTV"..........12. Januvarja 1907 „FRANt 'ESC A".......„ ..GIUUA....................6. Februvarija „ „SOF1A H« »UKNUKK'i*4 ... 10. Pionidie niso izključene. Kone.ut n«(srca februvarija in aprila 1907. boHta stavljena v službo dva najmodernejša tran^a-tlanta 7. dvojno vrtenico, katera se »edaj gradita v najprvih brodograonjih. Itazpored odhodov imenovanih najmodernpjSih parnikov bede tem preje naznanjen. Kinematograf Fatlia Freres ki posluje v FON DO C0K0XE0 (poleg j