. PosameziM iMvllka 1 Din. Pottnlna pavSanrana. , Štev. 260._ ¥ IžužtžgaRi, v sredo 26. septembra 1923, , Leto I. JUnMkBSJÜ Nfi I izhaja vsak dan ziutral, Izvzemši pondeljke. E Mesečna naročnina: [ v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12’—, inozemstvo Din 20‘ Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238. Za popularnost in reputacijo. Demokratsko časopisje je započelo na celi črti kampanjo, M naj bi pripomogla propadli stranki do popularnosti in reputacije. Pa zagrebškem kongresu 'je zasvita-io v glavi marsikaterega učenca demokratskih prvakov, in vloga, ki jo je igral na tem kongresu njih voditelj Ljuba Davidovič, je bila primerna, odvrniti mnogo razsodnejših pristašev. Seveda, dokler se je nahaijala bivša radikalno demokratska koalicija pri življenju, so pač mnogi »cincali«, ker še ni bilo gotovo... 2 razpadom koalier jei, je bila usoda demokratske stranke zapečatena. Eni so kratkomalo »presedlali«, drugim pa je minila vsa volja za1 aktivno udejstvovanje v javnem življenju. Kratkomalo: stranka je pričela po strahovitem volilnem porazu z maskirano likvidacijo. Najprej so se pojavile težave v tisku Zagrebški demokrati so žrtvovalti za svojo »Rieč«, ki je bila v interesni skupnost! s »Tagblattom« in »Novostmi«, težke milijone; kako tud! ne, saj so imeli ü listi, izvzemši na1 tradiciji živeči »Tag-blatt«, le mali krog naročnikov, »Novosti« pa so se vzdrževale samo radi tega, ker so se ponižale na mv6 navadnega boulevardnega žurnala. Naposled je izbruhnila kriza. »Tagblatt« in »Novosti« sta se umaknila še pravočasno, ker ju je kupil neki konzorcij, ki mu načeluje znani zagrebški velelndustrijalec Arko. Spremenila sta samo svoje smernice in prelevitev je bila dovršena. Drugače se je zgodilo »Riječi«. Uredniki si že iščejo službe, kar je najboljši dokazi, da so bile tozadevne informacije točne. Sedaj je jasno, da demokrati niso oslanjali svojega tiska na požrtvovalnost čitateljev, temveč so krili ogromne deficite z dohodki iz virov, M, ih že davno več nil Propadanje demokratskega tiska je torej nujna in logična konsekvenca koruptnih metod, katerih se je stranka posluževala v edini namen, da truje javno mnenje z onim frazerskim »jugo-slovenstvom«, Id mu j« demokrat dr. Krizman izumil boljšo označbo »švin-del.« Gre torej za popularnost. Ker je na Hrvatskem polom, naj bi v Sloveniji rešilo »Jutro», kar se še rešiti da. Taktika ljubljanskega glasila je v zadnjih tednih jasna. Na eni steni dolžiti sedanji režim vsega mogočega in nemogočega zla, na drugi pa s protiklerikalno gonjo odvračati pozornost javnosti od demokratskih grehov na nek» skupno zadevo naprednega življa. To svojo nalogo vrši »Jutro« na hvalevreden način. Ni dneva, da ne bi Stali ono mično pri-spodobieo o režimskem slonu, ki da se ie razkoračil med zakonodajnim porcelanom ... Potem pa uboga SLS! Olasil-lo na Miklošičevi cesti se vede, kakor da je zblaznelo. Vseh mizerij so krivi klerikalci, češ, da so omogočili samora-dikalski režim! Ce bi bili — recimo — demokrati v položaju NRS, bi gotovo paktirali s klerikalci in jim za take usluge izročali šolstvo, pa tudi več. SLS je sedaj »Sündeinbock« peščice ljubljanskih demokratov. Naravno, da jo zamenjava vsak teden vsaj po trikrat — NRS. Veliko vprašanje je, če tako počenjanje »vžiga« ali ne. Nad to pisavo se raduje kvečjemu četica' hipernavdušenih kazinotov, toda ostala slovenska javnost se zgraža in odločno odklanja te proizvode, ki bi se jih sramoval poslednji židovski šmok. Na tem mestu smo svoj čas svetovali propadajočim demokratom edini recept, ki vodi k ozdravljenju njihove stranke in konsolidaciji države: stvarno opozicijo, gentlemansko prilagoditev novemu kurzu in zlasti — strpnost. Ker jim je bilo na terp, da uničijo ugled NRS, so morali propadati. Kdo jih danes prišteva med resne činitelje v naši politiki? Nikdo. Ce bi pa bili rodili mirno, dostojanstveno politiko »pozicije, bi se tudi v tem položaju ja-tili na račun narodnih socdjalcev, stari-nov in sorodnih strank. Izbrali so »lošu taktiku«. Žerjavu in Pribieeviču se lahko zabelijo za usodo» ki je neizbežna in ki vodi samo v propast. Škodovati so hoteli NRS, ki se v Sloveniji lepo razvija, pri tem pa so udarili po svojih vrstah. Klerikalni lintvern si spričo zgrešene taktike jutrovcev zadovoljno mane oči. Demokrati so s svojo polemično ka-aonaido proti klerikalcem in NRS zrasli svoje najvažnjše frontalne pozicije. Slovenski narod bo pri drugih volitvah »bračunal s politično kasto, ki je vzela vso politično moralo v zakup Obsodba %9 pripravila in eksekucija bo strašna! Narodna skupščina. Ministrski predsednik Cankov ubit? IGerikaki in zemljoradniki proti uradnikom in oficirjem Beograd, 25. septembra. (Z) Današnja seja narodne skupščine se je začela kmalu po 9. uri dopoldne. Po kratkih vprašanjih je odgovoril mniister ver dr. Janjič na vprašanje poslanca dr. Spahe, o poklonitveni deputaciji novemu islamskemu kalifu v Carigradu. Zbornica je prešla na to na dnevni red: na razpravo o proračunskih dvanajstinah za mesece oktober, november in december 1923. Finančni minister dr. S t o j a d i n o -vič je podal kratek ekspoze o finančnem položaju države in o proračunu ter dejal, da je bila vlada primorana, da se je zatekla k dvanajstinam, ker redni proračun še ni izgotovljen. V svojem govoru je minister naglašal, da se v teh dvanajstinah nahajata vsoti 200 milijonov dinarjev za državne uradnike in 50 milijonov dinarjev za nove častniške plače, da bi mogla zadevna zakona, uradniški in vojaški, stopiti v veljavo. Dr. Stojadinovič je potem rekel, da namerava podati obširnejše izjave o finančni politiki kasneje, pri prehodu k razpravi o proračunu samem, kar bo mogoče po njegovem mnenju že pričetkom prihodnjega meseca. Po govoru finančnega ministra sta povzela besedo zemljoradnik Voja Lazič in klerikalec Vlado Pušenjak, ki sta izjavila, da bosta glasovala proti predlogu. Seja se je zaključila ob 12. uri. Prihodnja seja jutri ob 9. uri dopoldne z dnevnim redom: interpelacija poslanca Ljube Davidoviča o reškeni vprašanju. Beograd, 25. septembra. (Z) »T r i-b u na<- piše: Parlamentarna opozicija zbira svoje moči za jutrišnji nastop. Trdno je prepričana, da bo imela uspeh in da bo preglasovala vlado. Na ta način upa, da bo vsaj omajala njeno stališče, ako je že ne bi mogla strmoglaviti. Opozicija namerava napasti vlado v reškem vprašanju glede njenega delovanja. Govorili bodo na jutrišnji seji narodne skupščine, na katere dnevnem redu je interpelacija demokratskega kluba o reškem vprašanju, poslanci Ljuba Davidovič, Svetozar Pribičevič in dr. Korošec. Tekom današnjega dne je bilo ponovno več razgovorov in konferenc med posameznimi opozicijonalnimi klubi, oziroma med njihovimi predsedniki, na katerih so določili načrt skupne akcije. Za jutri se pritakuie zelo burna seja parlamenta. Od 110 opozicijonalnih poslancev jih je prišlo dosedaj v Beograd okoli sto. Seja ministrskega svata. Beograd, 25. septembra. (B) Danes popoldne od 6 do 8.30 se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom g. Rašica. Na seji so se najprej rešila tekoča resortna vprašanja, nato pa je bilo govora o dogodkih v Bolgarski. Govorilo se je tudi o Davidovičevi interpelaciji glede reškega vprašanja. Sklenjeno je bilo, da bo jutri v skupščini odgovoril na interpelacijo ministrski predsednik g. P a š i č in namestnik ministra za zunanjo politiko g. Perič, ker dr. Ninčiča še ni v Beograd. Njegov prihod se pričakuje za jutri. Seiko vprašanje. Beograd, 25. septembra. (B) »Politika« poroča v brzojavki iz Rima, da je ministrski svet pod predsedstvom Mussolinija sklepal o odgovoru Pašića. V parlamentarnih krogih so po tej seji krožile vesti, da je vlada pooblastila Mussolinija, da odgovori Pašiču in mu precizira svoje stališče glede rešitve reškega problema. Mussolini je nekaterim svojim prijateljem izjavil, da bo v odgovoru, ki ga da Pašiču, od njega zahteval, naj mu v določenem roku odgovori pozitivno ali negativno. V prvem slučaju bi bil Mussolini pripravljen čimprej se sestati s Pašičem in s pismeno pogodbo ugotoviti sporazum. V drugem slučaju, torej ako Pašič odbije njegove predloge, bi Mussolini tudi formalno izvršil aneksi- jo Reke. Komplikacij, ki bi nastopile zaradi aneksije Reke, se rimski politični krogi ne boje, ker je vlada, kakor izgleda, dobila iz Londona in Pariza zagotovilo, da ne bi niti Anglija niti Francija intervenirali drugače, kakor z običajnim diplomatskim protestom, na katerega pa bi se Italija ne ozirala dosti. Reka, 25. septembra. (Z) Za načelnika reške policije je imenovan uradnik italijanskega notranjega ministrstva Andrea Calatura. Reška policija dobi italijanske vojaške uniforme. Sušak, 25. septembra. (Z) Italijanski guverner na Reki, general Giar-dino, objavlja s proglasom, da bo dne 1. oktobra sklical reško konstituanto k zasedanju. Zmede v Nemčiji. Težave Stresemannove vlade. - Nevarnost meščanske vojne. Berlin, 25. septembra. Kakor poroča Wolfov dopisni urad, se je na skupnem porazgovoru ministrskih predsednikov nemških dežela z državnim kabinetom doseglo popolno soglasje v vprašanju, da se mora pasivni odpor v Poruhrju iz notranje političnih, posebno iz finančnih vzrokov končati. Pariz, 25. septembra. Agence Ha-vas poroča: V zunanjem ministrstvu izjavljajo» da francoski poslanik v Berlinu še ni prejel nobenega uradnega sporočita o ustavitvi pasivnega odpora. Nemški listi poročajo, da bo odločitev nemške vlaide naznanjena javnosti s proglasom, ki se bo dal na znanje tudi zasedbenim oblastem. Preklic odredbe glede odpora bi ustvaril nov položaj in omogočil začetek pogajanj med Nemčijo in zavezniki. Verjetno je, da se bo ministrski predsednik Poincare posvetoval v prvi vrsti z belgijskimi ministri. Nova vlada na vidiku? Berlin, 25. septembra. (K) Kakor govore o političnih krogih, diplomatični koraki nemške vlade v Parizu in Bru-selju do sedaj še niso imeli nobenega uspeha. Francija noče izjaviti, da bi dovolila povratek izgnancev in osvoboditev zaprtih. Dr. Stresemann je glede na to včeraj baje izjavil, da pri takih okolnostih ne more nositi odgovornosti in da mora s svojim kabinetom demi-sijonirati, če bi intransigenca Francije trajala naprej. Govore, da je v tem slučaju verjetno, da sestavi ministrstvo Noske. Ministrstvo bi tvorili močni možje. Njega naloga bi bila najprvo, odstraniti in obvladati notranjo politično nevarnost. Nemški državni zbor. Berlin, 25. septembra. Plenarna seja državnega zbora, ki je bila določena za jutri, je bila preložena na četrtek popoldne. (W) Boijševiško orožje v Berlina. Berlin, 25. septembra. »Vorwärts« poroča, da je zadnje dneve Policija v Berlinu v kratkem času drugo za drugim odkrila in zaplenila dve komunistični skladišči za orožje, ki so jih, kakor poroča list, pripravili uradni organi ruskega zastopstva za namene meščanske vojne. Posebno težko obremenjuje list uradnega vojaškega atašeja ruskega poslaništva Petrova, ki je baje plačal orožje. Med orožjem so našli baje sedem težkih in trinajst lahkih strojnic s pritiklinami in en minomet. (Glej članek našega pariškega poročevalca na 2. str. Ured.) Nov grško-laš&i incident. Preveza, 25. sept. (Br.) Incident, ki bi bil mogel imeti spet dalekosežne posledice, se je pripetil, ko ie zahteval italijanski delegat, da pošlje četo karabinijer-iev na grško ozemlje, da zasigura poštno zvezo med Janino in Italijo. Grki so protestirali zoper ta predrzni napad na njih vrhovnost in izjavili, da se bodo grške čete, ki stražijo delegate zaveznikov, temu zoperstavile. Šele energični intervenciji ja. ponskega delegata se je posrečilo, da so Italijani odnehali in dali svojim karabini. ^rlem povelje, naj se vrneio Rim, 25. septembra. (K) V Parizu so včerai izročili prvo poročilo preiskovalne komisije v Janini veleposlaniški konferenci, ki ga bo jutri obravnavala. Kakor se izve, so delegati, izvzemši italijanskega, izjavili, da so grške oblasti storile vse potrebno, da izslede morilce; votum italijanskega delegata pa obdolžuje Grke nemarnosti pri za" sledovanju. Delegati, izvzemši italijanskega, so mnenja, da vzroka umoru ni iskati v političnih vzrokih, temveč v privatni osveti, in sicer bi šlo za krvno osveto sorodnikov onih Albancev, ki so bili v ValonI obsojeni za časa, ko ie poveljeval general TeUinj Vlada pobegnila? — Ponesrečen beg kralja Borisa. Grozodejstva vladnih čet ^evolucijonarji vkorakali v Sofijo? Beograd, 25. septembra. (Z) Iz Sofije javljajo, da je pobegnil ministrski predsednik Cankov iz Sofije, da pa je patlei nedaleč od planine Murgos v roke zemljoradnikom, ki so ga ubili. V Sofiji vlada strašen kaos. Po cestah se grade barikade. Vladne čete morijo na cestah vse, kar jim pride v roke. Zaradi tega je ogorčenje prebivalstva proti njim nepopisno. Kralj Boris je poskusil pobegniti s svojimi sestrami z letalom, toda makedonstvujušči so ga zalotili in sedaj se nahaja v njihovih rokah. Iz Sofije so pobegnili vsi ministri. Vsa mu-nicijska skladišča so bila razstreljena, kar je zmedo v prestolici ie še povečalo. (Vest se ni uradno potrjena. Ured.) Beograd, 25. septembra. (Z) »N o v i List« piše, da je treba sprejeti vest o umoru Cankova z vso rezervo, ker še ni dospelo v Beograd nobeno poročilo. Tudi naša vlada ni prejela o tem nikakih obvestil. Nasprotno, po poročilih, ki jih je poslal naš poslanik v Sofiji, Raklć, je Cankov še nadalje gospodar položaja v Bolgarski. Beograd, 25. septembra. (Z) Od sinoči je Sofija popolnoma odrezana od notranjosti dežele. Oba železniška mosta sta razstreljena. Ekspresni viak, ki je sinoči odpeljal iz Beograda, se je povrnil semkaj s potniki. Beograd, 25. septembra. (Z) V Ferdinandova se je posrečilo upornikom vzeli oblast v svoje roke. Zajeli so vse vladne organe, ki so se upirali. Vstaško gibanje se širi na vse strani Bolgarske. Vladne čete so pobite in pot proti Sofiji je prosta. Popotniki, ki prihajajo iz bolgarske prestolice, pripovedujejo, da je vkorakal del vstašev v Sofijo, kjer so se vneli strašni boji. Ministrski predsednik Cankov ter ministra Vlkov in Kalfov so ubiti. Revolucionarji so vzeli vso oblast v svoje roke. Kralj Boris in nekaj ministrov je pobegnilo po umoru Cankova v neznani smeri Beograd, 25. septembra. (Z) Vstašem v Bolgarski se je posrečilo zavladati. Zemljoradnik! in komunisti se skupno bore proti makedonstvujuščim in s četami kralja Borisa in Cankova. V Sofiji vlada splošen nered. Beograd, 25. septembra. (Z) »Novi List« javlja iz Caribroda: Vladne čete so ujele komunističnega organizatorja in agitatorja majorja Aganskega in ga obesile. Uporni kmetje so ustavili vlak, v katerem so se nahajali vojaki in ga obstreljevali. Pri tem je bilo ubitih okoli sto oseb. Beograd, 25. septembra. (Z) »Tribuna« poroča iz Negotina: Ob meji se čuje streljanje iz topov in pušk. Uporni kmetje in komunisti so dobro oboroženi, posebno z bombami. Vodijo se srditi boji. Popoldne so krenili vsta-ši proti Sofiji, kjer vlada nepopisna panika. O uspehu napada na Sofijo še ni doslej uradnega poročila, misli se pa, da bo Sofija jutri v rokah vstašev. N e g o t i n, 25. septembra. (Z) Včeraj se je z bolgarske strani slišalo ves dan streljanje s topovi in puškami. Boj med vladnimi četami in vstaši se razteza do naše meje. Včeraj je pribežalo na naše ozemlje zelo mnogo* ljudi. Boj divja ob naši meji s topovi, strojnicami in granatami. Včeraj dopoldne je padla ena granata tudi na naše ozemlje pri Rokljevu. C a r i b r o d, 25. septembra. (Z) Člani medzavezniške komisije v Sofiji so dobili od svojih vlad nalog, naj jim takoj pošljejo podrobna poročila o novem stanju v Bolgarski in naj omenijo, ali je potrebno, da se preprečijo teroristični čini vlade Cankova z anketno komisijo. Medzavezniške vlade so obveščene o strašnih zlodejstvih in zločinih, ki se vrše nad prebivalstvom. Beograd, 25. septembra. (Z) »Tribuna« poroča, da so naša vojaška oblastva za vsak slučaj zbrala ob bolgarski meji nekaj oddelkov vojaštva. Tudi Bolgari so bili zbrali precejšnje čete ob črti Sofija—Caribrod in zavzeli vse važnejše postojanke, da branijo Pot v Sofijo. V veliko iznenađenje pa so bile sedaj te bolgarske čete odpoklicane in ob meji so ostali le neznatni oddelki, ki ne zmorejo niti najmanjšega odpora. Ta umaknitev se spravlja v zvezo z važnimi dogodki, ki se odigravalo v notranjosti Bolgarske, kjer je navzočnost vojske veliko važnejša kakor na meji. Beograd, 25. septembra. (B) Davi je potoval skozi Beograd Peter Brankov, tajnik pokojnega bolgarskega ministrskega predsednika Stambo-lijskega. V Beogradu se je mudil samo dve uri. Brankov potuje v Prago, kjet se sestane z bivšim ministrom Obo-vom, ki ima takoj odpotovati v Bolgarsko, da prevzame vodstvo zemljo-rudniškega gibanja. Sofija, 25. septembra. (B) V Sofiji je bila pod predsedstvom diktatorji generala Vlkova seja ministrskega sveta. Tej seji sta prisostvovala tudi ruska generala Viskovski in Turku. Sklepalo se je o obrambi Sofije. Med ostalimi je bilo sklenjeno, da se tudi Rusi uporabijo v borbi proti revolucijonarjem. Ruski general Turku je postavljen za poveljnika ruskih čet in bo takoj začel organizirati ruske begunce. Prve organizirane ruske enote so se uporabile že včeraj v borbi v Pemiku, kjer so udu* šile vstajo v kraju. Beograd, 25. septembra. (B) Danes je dopotovalo v Beograd veliko število bolgarskih beguncev, ki pripovedujejo t) strahovitih borbah, ki jih vodijo na eni strani vladne čete, na drugi strani pa kmetje in komunisti. Po njih pripovedovanju s<7 bile v vseh borbah vladne čete poražene.* Boljševiška pomoč komunistom. Beograd, 25. septembra. (Z) Sapu. nov, član vseruskega izvrševalnega odbori in predsednik bolgarskega odbora, je poslal iz Moskve Kabadžijevu, enemu izmed delavskih voditeljev, 20.000 dolarjev kot pomoč. Sapunov je obljubil, da bo i v bodeče podpiral komunistično akcijo v Bol» garski. POROČILO SOFIJSKE VLADE. Sofija, 25. septembra. (B) Bolgarska brzojavna agentura objavlja sledeče poročilo od 24. t. m.: V severozapadnem delu države je še nekaj komunističnih vstaj, zlasti okoli Ferdinandovega in Berkovice, vlada pa je storila vse potrebno, da se vzpostavi red. Šibki poskusi komunistov v se1 verni Bolgarski, da bi izzvali gibanje, niso imeli uspeha. V trnovskem okrožju je bil v nekaterih občinah proglašen sovjetski režim, gibanje pa je udušeno in mir vzpostavljen brez krvolitja. Zdi se, da so poročila vsestransko pretirana in da vstaši nikakor ne napredujejo tako hitro. Ured. Dve milijardi 400 milijonov milijart} mark. Berlin, 25. sept. (Br.) Dolg nemške države je znašal 10. septembra 2.380,227.744 milijard mark. Pevski zbor Krakovskih akademikov v Ljubljani. Lansko leto nas je obiskal akademski pevski zbor iz Lvova. Letos pa smo mogli pozdraviti včeraj v Ljubljani pevce akademskega zbora iz Krakovega, ki prirejajo koncertno turnejo po Jugoslaviji. Preko Varaždina in Zagreba so prispeli včeraj dopoldne v Ljubljano. Na kolodvoru so jih čakali zastopniki kulturnih društev, med njimi g. dr. Ravnihar za Glasbeno Matico, g. dr. R, M o 1 ć za društvo prijateljev poljskega naroda, za Zvezo slov. pevskih zborov g. Z. P r e 1 o v e c. Akademski kolegij v Kolodvorski ulici je preskrbel ljubim poljskim gostom stanovanja. Opoldne je pevski zbor pred Prešernovim spomenikom zapel par pesmi, zvečer pa je priredil v Unionu 1 koncert z vzporedom poljskih umetnih zborov in narodnih pesmi. Glasovni matenjal zbora je dober. Tenoristi so bili utrujeni, basi pa so lepo doneči in polni. Dinamiško mansiranje zbora je pohvale vredno, zato so nežnejše, mehkejše pesmi prišle do večje veljave kot močnejši zbori. Gosp. dirigent Swierzynski z veščo roko vodi četo mladih pevcev in ie žel z zborom vred po vsaki točki viharen aplavz. Škoda le, da koncert Krakovskega akademskega zbora ni bil bolje obiskan. Malo več reklame bi bilo treba, pa tudi več zanimanja našega občinstva, ki sta mu nogomet in kino vse. Mladi poljski prijatelji pa naj bodo uverjeni, da smo jim za njihov poset iskreno hvaležni. Današnje prireditve. V Ljubljani: Kino Matica: »Doživljaji glasovite plesalke« — Lya Mara. Kino Ideal: »Most vzdihljajev« HI. del. Kino Tivoli: »Moč demona«. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lek< :na Prochazka na Jurčičevem trgu. Ustar na Sv. Petra cesti In Jošt v Spodnji Šiški. Celovška cest» Dunajsko pismo. Na Dunaju, 23. sept. Mednarodni visokošolski Kurzi — Volilna borba. Novo odlašanje. Od našega stalnega pariškega dopisnika. <5d 11. do 28. t m. imamo na Dunaju mednarodne visokošo'lske kurze. Častni predsednik pripravam je bil predsednik avstr, zvezne republike dr, M. HaMsch, a v, odboru je bilo 18 učenjakov z vseh glavnih univerz na svetu. — Predsednik avstriiskemu odboru je bü bivši minister, iu profesor dn. F, ’öein. Predavanja se vrše večinoma na univerzi, a tako, da more vsakdo poslušati po več predavanj na dan. Doslej so predavali že profesorji z raznih tujih univerz, med njimi učenjaki svetovnega slovesa. — Jako zanimivo je bilo predavanje dunajskega slavista dr, J. Seiferta, še mladega moža, o prebujenju slovanskih narodov. Predaval je dva dni zapored. Tendenca je našemu prebujenju prijazna in vse predavanje je prošinjal duh objektivnosti in naklonjenosti. Najbolje pozna severne Slovane, ali tudi južne pozna precej dobro. Pozna tudi že našega Vodnika, Prešerna) in druge buditelje osemnajstega stoletja. Poslušalcev je imel lepo števila Predaval je tudi profesor ljubljanskega vseučilišča dr. P i t a m i c o jugoslovanski ustavi Prvi dan je bila dvorana polna, drugi dan so določali še večjo dvorano, pa ta previdnost ni bila potrebna. — Prvi dan je bil nekak uvod v pravo predavanje o naši ustavi Razložil je razne pojme o državljanskih pravicah. Na kratko je označil vse temeljne zakone, ki so jih priznavali razni deli naše nove države, a najobširneje je opisal razvoj srbske ustave in vse njene sprememba Opisal nam je način našega ujedinjenja in na kakšnih pravnih temeljih sloni naša sedanja država n. pr. majska deklaracija, Krfska pogodba, Ženevska pogodba leta 1918, ki je pa srbska vlada ni priznala itd., posebno pa adresa Narodnega Veča, ki je büa prečitana 1. decembra 1918 pred regentom in sedanjim kraljem Aleksandrom. — Iz tega uvoda je postal jasen položaj de sprejetja Vidovdanske ustave, kako je prišlo do nje in njena neobhodna potreba. Drugega dne pa nam je podal vse bistvene točke ustave same, ki jih je primerjal z ustavami raznih naprednih držav, pred vsem angleška Posebno lepo nam je predočil, kaj je to parlamentarna vlada, o kateri govori prvi člen ustave. V zvezi s tem vprašanjem je razložil volilni zakon in sploh način volitve. Dalje smo dobili jasno sliko o razmerju dinastije in parlamenta in vlade. Razložil nam je dalje v ustavi določeno razdelitev države v oblasti in teh samoupravo. Gospod profesor Pitamic govori krasno nemščino in z največjo lahkoto. Nikdar ni v zadregi za pravi izraz na koncu še tako velike nemške perijoda Poslušalci so predavatelju čestitah in mu izrekli zahvalo. Predavala sta še dva Srba, in sicer prof. Stanojevič z beograjske univerze o postanku naše država — in prof. Živanovič tudi iz Beograda o reformi zakonodaje v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Predavanja sta napravila tudi dva Ceha, in sicer: prof. Engliš iz Brna o kvantitativni teoriji v luči češkoslovaške valutne politike. Prof. Spina iz Prage pa o nemško-čeških kulturnih odnošajih. Volilno gibanje je zelo interesantno. Na Dunaju in v Burgenlandu ali Gra- dišču se vse nemške stranke tepejo za slovanske glasove in ponujajo razne koncesije, prepuščajo tudi nekatere mandata zlasti na tistem mestu bolj od zadaj, kjer že ni več nade na izvolitev. Češki socijalni demokratje so gotovi treh deželnih poslancev in 43 zastopnikov v okrajnih z&stopih. V narodnih vprašanjih bodo imeli proste roke. V glavnem imajo skupen boj proti kanclerju Seiplu in njegovim krščanskim socijalistom. Boj bodo imeli trd, kajti Seipl ima za seboj krasne uspehe z ozdravljenjem Avstrije. Uspehi so tako velikanski, da je nadzornik Društva narodov dr. Zimmermann v svojem obširnem poročilu na sedanjem zasedanju v Ženevi jako optimistično presojal položaj Avstrije in nje bodočnosti Seipl stoji torej tako trdno, da mu nič ne more tudi naisrditeiša agitacija socija-listov. Ti imajo za svoj glavni šlager edino Miehterschutz, ali obrambo stanovanjskih najemnikov, ker baje Seip-lovci hočejo varovati interese hišnih gospodarjev. Na Dunaju utegnejo so-ciji še ohraniti kolikortoliko svoje pozicije, na deželi pa ne več. Pojde menda tudi tu po vzgledu na Češkem, kjer so doživeli huda razočaranja. Tudi med Gradiščanskimi Hrvati se pode vse nemške stranke in vabijo in obljubujejo na vse pretege. Posebno mnogo se nadejajo krščanski socijalisti, ki so nekoliko želi že pred dvema letoma. Imel sem pred očmi statistiko oddanih glasov in izračunal, da so oddale hrvatske občine čez 15.000 glasov za nemške kandidate. Ako bi se posrečilo zbrati vse te glasove na narodnega kandidata, bi bila zmaga gotova. Žal, da tudi za deželni zbor ni v celi zemlji eno samo volilno okrožje, marveč so štiri. Tako je uspeh bolj obtežen, — Nemški socijalisti so začeli kar z izdajanjem hrvatskoga lista »Naš Glas«, ki sramežljivo celo naglasa hrvatsko narodno misel Za ta efijaltski posel so najeli nekega šolskega nadzornika, ki bi mogel še bolje sodelovati pri narodni stranki Ni krivda narodnega vodstva, da ni moglo ohraniti tega koristolovca. — Kljub temu gre narodna hrvatska stranka po svoji poti dalja čeprav doslej brez pomoči od nikake strani V predzadnji številki »Hrvatskih Novin« je priobčil stari Miloradič navdušeno volilno pesmico, v kateri pravi med drugim: ča sam, to sam: Hrvat, A Slav mi je rodjak; Ki neće bit, ča je, lažac je 1 bedak! Prodat se ja ne dam, Pozivam vse va roj: Hurah, Hrvati smo, Hurah, k svojemu svoj! Gradište nam Je dom Uz nimški ocean, Na njem je mesta dost Za naš maljački stan! Koliko smo, to smo. Neg mali roj in broj, Hurah, Hrvati smo, Hurah, k svojemu svoj! Boga mi, doživel sem Že mnogo volilnih bojev, ali tako zanimivega In gin-Ijivo idealnega pa še ne! Ako bi mi bili ljudje, kakor nismo, pa bi bil ta boj zelo pomemben tudi za nas tam doli AH mi mirno gledamo in se koljemo med sabo. Velika doba je našla zelo majčkene ljudi na naši javni pozornici A. G-k. Ali ste že obnovili naročnino za Jutranje Novosti? V predpogajanjih Nemčije z zavezniki, ki so začela tako upaipolno, je nastopilo krizi podobno stanje. Ko so se izmenjale po Stres emannovem govoru prve prijazne besede med Berlinom in Parizom, je zadržala v prijetnem pričakovanju sapo cdlai Evropa Sedaj pa preti nevarnost, da se zaduši v lastnem ozračju. Nekateri državniki so predoči-M Mo morgama čije goljufivost grozi da bo vrgla narode zopet v brezupnost V Parizu so prepričani da je preu cenjevai gospod Stresemamn takoj spočetka svoje moči. Menil je, da bo oplašil one kroga na katerih je stonefa Čunova politika, z brezobzirnim odkritjem strašne resnica V prvem trenutku, ko so prevarane mase besnele, so krivci gospodarske katastrofe sicer molčali Toda kaj hitro so se zopet pojavili se polastili s prodanim časopisjem javnega mnenja in so diktirali preko svojih pristašev na najvišim mestih svojo voljo. Redkokdaj je bito razočaranje v Parizu večja kakor po zadnjem Stresa mannovem govoru, ko so splošno pričakovali konkretna definitivne ponudbe z zadostno varščino. Kanclerja je uro poprej informiral francoski poslanik o zahtevah, ki bi jih morali staviti zavezniki Kancler ni mogel dvomiti da Francija, ki ne želi nemške kapitulacije tudi s svoje strani ne more kapitulirati. Uro poprej je Izjavil finančni minister Hilferding: »Za Nemčijo je vprašanje življenja ali smrti takojšnja opustitev pasivnega odpora.« Javna tajnost ja da ne more Nemčija niti en teden več podpirati resistence v Poruhrju. Kaj pomagajo vse odredbe za ustvaritev nove valuta za iztirjanje novih davkov, za konfiskacijo skritih deviz in zlata, če se morajo dan za dnem zapraviti 15 milijonov zlatih mark za ta da se vzdržujejo postopajoči delavci in uradniki? Gospod Stresemann mora danes uvideti ravno tako jasna kakor je uvidel Ludendorff oktobra 1918, ko je zahteval mir tekom 48 ur. AK je mogoče res bolj omejen, kakor general, ki je tedaj pristavi: »Pod vsakim pogojem?« Gospod Stresemann trdi, da je stavil konkreten predlog z zadostno varščino, ki ga Francija mora sprejeti, če hoče sporazum in ne uničenja Nemčije. Na Quai d’ Orsayu p« ponovno povdarja-jo: Stresemann nas zagotavlja, da sta v gostem grmovju dva tiča, Id jih sicer ne moremo videti, Id pa ju bomo popolnoma gotovo ujeli če izpustimo tega, ki ga imamo v rokah. Na to moramo odgovoriti: Hvala lepa, toda mi raje obdržimo to, kar imamo. Neka politična osebnost, s katero se je razgovarja! vaš dopisnik o tem vprašanju, je pristavila še sledeče: »Z garancijsko pogodbo nemškega gospodarstva v tej obliki ne moremo napraviti ničesar. Ne nudi nam nikakršne možnosti kontrola nikakršne gotovosti, da bo Nemčija lepe obljube tudi izpolnila. Ravno na strani nemških veleindustrii-oev ne uživamo nikakih simpatij in eden njihovih glavnih zastopnikov vodi v svojih listih, imenujem samo »Deutsche Allgemeine Zeitung« in »Frankfurter Zeii-tong«, — besen boj proti vsemu, kar je francoskega. Neki drug organ iz Stin-nescve bližine nam je nehote Izdal, da bi obstojala hipoteka na vse nemško gospodarstva Id nam jo obljubila gospod Stresemann, enostavno v tem, ddi hi Izročile vehfce družbe takozvani »Treuhandgesellschaft« nekad novih akcij, Id pa bi jih mi niti ne dobil v roke. Po dveh ah treh letih bi Nemči ja znova zahtevala moratorija znova M se vršila konferenca za konferenco. Pariz, 22. sept. »Morda mislite, da sodimo o dobri volji Nemčije preveč skeptično. Izračunajte, prosim Vas, samo sledeče: Početkom januarja letošnjega leta je gospod Cuno slovesno izjavi, in Vsa Nemčija, od desnice pa do socialistične levica mu je pritrjevala, da država ni v stanu, doprinesti tudi najmanjšo materi-jelno žrtev na konto reparacij. Iz važnih razlogov nismo verjeli in zasedli smo Poruhrja da prepričamo Nemčijo enkrat za vselej, da se Francija ne da vleči za nos. V tem trenutku so naenkrat pisali vsi listi: »Mi smo močni in krepki sprejmemo boj in bomo Francijo gospodarsko porazili.« Od tl. januarja do 1. maja je stal državo vsak prebivalec v Poruhrju dnevno približno 1.50 zlatih mark, od 1. maja do 1. julija dnevno 2.50 zlatih mark, od 1. julija do danes 3 zlate marke. Celotni račun izkazuje 570 milijonov zlatih mark, k čemur pridejo še nakupi premoga v Angliji z okroglo 450 zlatimi milijoni kakor tudi izdatki za oporo marke z ne* kako 350 milijom zlatih mark. V celoti je torej imela Nemčija za boj v Poruhr-ju 1370 milijonov zlatih mark, vsoto, ki bi se jo nthča niti pri nas, niti pri zaveznikih januarja ne upal zahtevati od Nemčije. Pri tem me morate dobro razumeti: Država nikakor ni danes popolnoma izčrpana. Samo boja v Poruhrju ne more nadaljevati. Ali nam morete spričo teh činjenic zameriti, če damo prednost realnim varščinam, ki jih imamo v rokah, pred nemškimi obljubami pa naj si bodo še tako zapeljive?« »Katero pot menita ekscelenca, mora v bližnji bodočnosti izbrati Nemčija, da dokaže svojo volja plačati reparacija in svojo poštenost?« »Najprej to. V Poruhrju položiti orožje. V zadnjih dneh se zopet množe slučaji sabotaža Imamo dokaze v rokah, da snovatelji ne sede v zasedenem ozemlju. Prebivalstvo v Poruhrju in ob Renu nam dnevno dokazuja da hoče z nami zopet s poštenim delom poravnati, kar je zakrivilo v preteklosti. Ce rabimo delavce za rove, ki naj začno obratovati se nam jih javi toliko tisoč, da moramo dober del odsloviti. Režijske železnice tečejo brezhibno, že davno so vse prenapolnjene z nemškimi potniki. Kdor dans še trdi da raste odpor »spontano« iz volje prebivalstva, se čisto enostavno osmeši Potem drugo pot: Ta vodi preko mirovne pogodbe. Nemčija je dobila pravico, predlagati pri reparadijski komisiji od časa do časa preiskavo svoje plačilne sposobnosti. Ce meni, da svojih obveznosti ne more izpolniti, naj se obme z odgovarjajočo prošnjo na separacijsko komisijo. To je ravna pot Kdor ima v Nemčiji dobro voljo, ta naj se ne obotavlja, stopati po njej.« ljubi Bos in kancler Cuno. Na povelje nemškega kanclerja Cunoja so nemški delavci v poruhrsklh premogo-kopih delali pasivno rezistenco, to se pravi: delali niso, a nemška država jih je vkljub temu ali bolje rečeno za to ravno, tako plačevala. Hudomušni Nemci so si stavili sledeče vprašanje: — Koga moramo bolj ljubiti, ljubega Boga ali kanclerja Cunoja? — Cunoja. — Zakaj? — Ker je ljubi Bog rekel človeku: »Šest dni boš delal, sedmi dan boš pa počival,« med tem ko nam je Cuno rekel: »Šest dni boš počival sedmi dan boš pa potegnil plačo.« Gospodarstvo. X Sadna razstava v Novemmestn. Podružnica Novomesto sadjarskega In vrtnarskega društva za Slovenijo priredi v prostorih drž. kmetijske šoe na Grmu dne 29. in 30. t. m. ter 1. oktobra razstavo sadja. Vabijo se 1. vsi sadjarji da pošljejo do 25. t. m. vzorce sadja z navedbo množine, ki Jo imajo na prodaj in 2. vsi sadni trgovci in drugi interesenti, da si razstavo ogledajo in se prepričajo kje in kako sadje se na Dolenjskem goji in kje se zamore kupiti. Razstava se otvori v soboto, dne 29. t. m. ob 10 in pol uri dopoldne. Razstava je združena s predavanji za praktične sadiarje in sicer predavajo: V nedeljo, dne 30. t. m. ob 10. uri dopoldan strokovni suplent A. Lap: Katere vrste sadja nam je na Dolenjskem gojiti. Ob 2. popoldne: Okrajni ekonom Franjo Kafol: Kako izboljšamo naše sadjarstvo. V pondeljek, dne 1. oktobra ob 11. uri dopoldne: Ravnatelj B. Skalicky: Kako nai organiziramo sadno kupčijo. Vsi interesenti se vabijo k obilni udeležbi. X Prodaja dobro ohranjenega škart-nega papirja. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje ustmeno licitacijo za prodajo ca 15000 kg škartnlh knjig na dan 29. oktobra 1923. Licitacija bo ob 11. uri v ekonomatu podpisane direkcije. Knjige se lahko ogledajo vsak dan pri ekonomskem odseku (soba št 41) poštne direkcije, kjer se dobijo tudi pismeni pogoji za ceno 5 D komad. Vsak ponudnik mora položiti za vsakih 100 kg nameravanega nakupa škartnih knjig 5 D kavcije pri pomožnem uradu direkcije pošta i telegrafa v Ljubljani najkasneje do 10. ure na dan licitacije. X Pri Državni Borzi Dela v Ljubljani iščejo deta vrtnarji, kovači, kleparji železo-strugarji, zlatarji stavbeni in strojni ključavničarji, mehaniki, elektromonterjl mizarji kolarji, žagarji, sedlarji, krojači, čevljarji, knjigovezi peki, prekajevalci, plačilni natakar, kuhar, zidarji, tesarji, vodovodni inštalater, tiskarski strojnik, strojniki kurjači, trgov, sotrudniki, ekonom, ekonomski pomočnik, delovodja špirituoznih Izdelkov, preddelavec za izdelavo drož, gradbeni risar narodne ornamentike, poslovodja lesne stroke, knjigovodje, korespondenti, konto rist-praktikant, trgovski potnik, skladiščnik, nadzorniki delavcev, solicitator, pisarniške moči, sluge, hišniki, vratarji, čuvaji, konto-ristinje, trgov, sotrudnice, restavracijska blagajničarka, natakarice, šivilje, dninarice, perice, vajenci, vajenke Itd. Pri Državni Borzi Dela v Mariboru: hlapci dekle, gospodinje, viničarji majarjl šafarji, ekonomi, oskrbniki drvarji rudarji, vrtnarji kamnoseki, kovači, za orodje in podkovskL, železo, strugarji, stavbeni in strojni ključavničarji ključavničar za tehtnice, monterji, mizarji, kolarji sodarji, usnjar, sedlarji, krojači šivilje, perice, čevljarji urarji, knjigovez, mlinarji, peki, slaščičarji, mesarji, natakarji, natakarice, hotel, sobarice, knjigovodje, trgov. uradnki, trgov, pomočniki, kontorlsti-nje, strojniki kurjači sluge, pisarn, moči hišnik, kočij aži, tovar, pomož. delavci ta delavke, vzgojiteljice, vajenci vajenke itd. — Pri Državni Borzi Dela v Ptuju: ekonom* gozdar, lovec, viničarji, hlapci, rudar, rudar, nadpaznik, lončar, kovači, ključavnčarji, mizarji, krojači, čevljarji klobučar, knjigovez, mlinar, pek, slaščičar, mesar, laborant, zidat, tesar, strojniki, kurjači, šofer, tov. delavci, vratar, sluga, trg. sotrudnik, skladiščnik. dninarji, voznik, pisar, moči, bolničar, frizerka, natakarice, sobarica, služkinje, blagajničarke, pisarn, moči. X V delo se sprejmejo: Pri Državni Borzi Dela v Ljubljani: kovač, livarji pohištveni mizarji, stavbeni mizarji, žagarji krojači, čevljarji, čevljarski delovodja, klobučar, ščetar, mlinar, pek, prekajevalci, so-davičar, natakar, potnik za kravate, vajenci Pri Državni Borzi Dela v Mariboru: hlapci dekle* pastirji rudarji vrtnar, lončar, steklar, obratovodja, kovači za nože, sekire, cepine, lopate, motike, kotlar, gaterist, podkovski kovač, kovač za orodje, železo-strugarjl kovobmsači, sodarji čevljarji, ta-petnik za odeje, mlinar, mesar, slikar, stre-hokrovcl trg. pomočnik, sluga, mizarji, šivilje za perilo, vzgojiteljice, varuške, knjigovodja, pisarniška moč, ženskam za presvet, Jajc, služkinja kuharica vajenci, vajenke itd. — Pri Državni Borzi Dela v Ptuju: pristavi za posestvo, viničarji lončar, kovač, kolarji sodarji, pletarji, sedlarji, jermenarji, čevljarji peki, zidarji tesarji, hišni hlapca kmečke dekle, kuharica sobarica, služkinje, vajenci razni obrti itd. Papež o Mussoliniju. Dopisnik United Press Javila, da se je papež v pogovoru s člani svoje družine izjavil : »Prepričan sera, dat je Italija našla pravega moža v Mussoliniju, On je obenem velikodušen in veli. bopetezen Italijan.« Dr. Vladimir Sernec na zadnji poti. Svečano lep dan je M, ko smo spremljali k večnemu počitku telesne ostanite enega izmed najboljših naših mož, dr. Vladimir Serneca, moža skromno tihega značaja, a zato tem bolj žilavega in vztrajnega borca za vse lepo in dobro, kar je moglo koristiti naši domovini, narodu in državi posebno tu v obmejnem Mariboru. Toplo jesensko solnce se je poslavljalo S svojimi dobrodejnimi žarki od pokojnika in objemalo vse tisoče in tisoča ki so se zbirali pred Narodnim domom in njegovi okolici ter spremljal v nepregledni vrsti dragega pokojnika na zadnji poti, ali pa opazovali po ulicah, koder se je pomikal sprevod, kakoršnega še Maribor tl videl. Lahen vetrič je odnašal po mestu zadnje akorde pretresljive žalostim-ke »Vigred se povrne«, ki jo je zap«l skupno močan zbor »Glasbene Matice« in »Drave« pred Narodnim domom. Res svečano lep dan je bdi, ko smo se poslavljali od trupla, ki je nosio zlato slovensko srca zlato jugoslovansko duša ki je visela z vsem svojim bitjem fn žit jem na svoji domovini kateri je bÜ blagor naroda in domovine najvišja zapoved. Pred Narodnim domom se je prvi ppfffovjfl od prerano umrlega njegov ožji prijatelj in sodelavca dr. Rosina. Obče-čislanega starino dr. Rosino smo že čuli zlasti v prejšnjih časih govoriti ob raznih prilikah. Mož ne pozna sentimentalnosti, kljub raznim prevaram in udarcem življenja ima neupogljivo voljo in značaj. A ko' se je poslavljal od pokojnika z besedami, ki jih je narekovaja ljubezen in spoštovanje do vzor-moža, jo skoraj premagalo tudi njega. Tako nenadna in docela nepričakovana smrt menda najboljšega našega moža v Mariboru je pretresla vsa Za njim je govoril podstarosta mariborskega Sokola, dr. Boštjančič. Za dr. Boštjančičem pa zastopnik mestne občine. Ko so izzveneli zadnji zvoki pesmi »Vigred se povrne« in žalostinka katero je zasvirala vojaška godba pod vodstvom kapelnika Herzoga, so dvignil rakev na voz in sprevod se je pričel pomikati po Tatten-bachovi uhci skozi Glavni trg in Koroško cesto ter po Strossmajerjevi uhci proti starem mestnem pokopališču. Takega sprevoda jugoslovanski Maribor še ni videl. Številna mariborska sokolska družina: od moške in ženske deca obrtnega naraščaja in gojencev, pa tja do bratov ih sester v kroju in brez kroja ter do Sokolov konjenikov, vse se je zbralo, da spremi svojega ljubljenega starosto na zadnji poti. številno so bila zastopana tudi druga sokolska društva iz mariborske župa celjski Sakoi z zastavo ta tudi »Savez«, te poslal zastopstvo iz Ljubljane. Razen sokolske množice se je pogreba udeležila tudi »Orjuna« z zastavo in par člani v kroju, ki so zbujali pozornost občinstva. Nešteta je Ma množica civilnega prebivalstva z zastopniki raznih uradov in korporacij. Tudi vojaštvo je bilo udeleženo z eno stotnijo in predstavnik! vojaške oblasti Ob krsti je stopala častna vojaška in sokolska straža ter bratje staroste nekaterih sokolskih društev. Nadvse pretresljiv pa je bil prizor, ko je za krsto stopala trojica nedoraslih otrok, dva dečka in v sredi deklica, ki so zgubili v pokojniku svojega predragega očeta, kakršnih je malo na svetu. Pogled na te nedolžne sirotica te izvabi marsikomu solze... Za deco je korakala njihova zapuščena mamica in pa drugi sorodniki. Na pokopališču je napravila sokolska družina dolg špalir od vhodia tja do grobnice na koncu pokopališča. Na grobu so govorili dr. Kukovec, »ffßdnüt Rehar in prof. dr. Pivko. Po končanem pogrebu se je sokolstvo vrnilo v veliko dvorano »Narodnega doma« z vojaškimi zastopniki in »Orjuno« k žalnemu zborovanju. Tam je govoril podstarosta dr. Boštjančič, zastopnik »Narodne obrane«, Džamonja«, starosta šentlenarskega Sokola dr. Gorišek, zastopnik Saveza hr. Kajzel in v imenu mariborske župe br. dr* Pivko. Vsi so povdarjali izredne vrline In zasluge pokojnikove na sokolskem, narodnem in gospodarskem polju ter ga stavili mladini v vzgled. Posebno zanimivi so bili zgodovinski podatki o Ser-nečevi rodbihii, ki je bila že pred šestdesetimi leti v Mariboru narodino prebujena in zavedna, dasi je bilo takrat v celem Mariboru komaj sedem slovenskih rodbin. A najbolj žilava in vztrajna je büa Semečeva. Pokojnikov oče je živahno deloval v diobi slovenskih taborov. Nekoč so ga narodni nasprotniki v Slovenski Bistrici tako pretepi, da bi' bil skora j umrl na posledicah. A to ga ni oplašla Nasprotna Ko te po večmesečni bolezni okreval je bila^ njegova prva pot zopet v Slovensko Bistrica da je končal, kar je bil začel. In. dr. Vladimir je bi pravi sin svojega očeta, ki dati skromen, tih in dober, se ni uda! nikdar Jn nikomur, kadar je šlo za blagor naroda in domovine. Na koncu so se prečita!! brzojavi sožalja in pa so-žalno pismo vodstva krajevne organizacije NRS. Tako smo torej izgubil iz svoje srede možai, k! je bdi nam v delu za narodno stvar res pravi vzor. Zgubili smo ga v času, ko bi ga še krvavo potrebovali. Pokojnik je imel toliko dobrih lastnosti in vrlin, da bi bi igral brez dvoma v našem mestu še odlično vlogo. Z njegovo izgubo je nastala v naših vr-stah občutna vrzel, ki bo ostala §e dol- ga dolgo odpri». Zakaj njemu vrednega naslednika ni med nami Veličasten pogreb dr. Vladimira Serneca je pa osvedoSl v sedanjem času v Mariboru dvoje razveseljivih dejstev. Prvič je pokazal nam In našim nasprotnikom, koliko nas ja ki je nas združila smrt pokojnika. To velikansko število je moralo imponirati vsakomur. Drugič pa je pokazal, da smo st kljub politični razcepljenosti, kar se tiče narodnosti io države edini Zakaj, če na tak način manifestiramo, ni veljala ta manifestacija samo oseM dragega pokojnika* ampak predvsem njegovim idealom in njegovemu vztrajnemu delu m dosego teh idealov, ki so zapopadeni v treh besedah; narod — domovina — država. Meni in marsikomu drugemu se te pa ob pogledu na to vetBkansfco množico odličnih mož in žen, ki fih je zdrur žla smrt pokojnika nehota porodilo vprašanje: Ce nas združi smrt, ali W ne moglo nas združiti tudi življenje v tako močno in nepremagljivo četo ta v našem obmejnem Mariboru z istim geslom, ki je Mio kažipot pokojnega dr. Serneca: narod — domovina — država? Potem M res zasijali nam lepši dnevi tudi tu na severni meji To M b9o najlepše počeščenje spomina veMkegS pokojnika._____ Sokolski Tabori Dnevne novosti. mSKOVM ZAKON IN NOVINARSKE ŽELEZNIŠKE KARTE. Včeraj, v torek, je poselila deputacija ^«»slovenskega novinarskega udruženja, obstoječa iz predsednika g. Kreša Kovačiča, podpredsednika g. Koste Lukoviča in Člana uprave g. Jose Ivaniševiča, ministr-ikega predsednika Pašiča. Ker se pa predsednik vlade ni nahajal v svojem kabinetu, te izročila novinarska deputacija tamkaj Svoje resolucije glede tiskovanega zakona ,ta železniških kart s prošnjo, naj bi se gospod Paiič zavzel za te stvari, da bi bile Povoljno rešene za novinarje. Nato je šla deputacija k ministru za Premet g. dr. Velizarju Jankoviču, ki ji je «Javil, da je podpisal sedanji pravilni o železniških kartah v prepričanju, da se z •■J im strinja Jugoslovansko novinarsko ndroženje, ker le podpisal bivši tajnik udruženja pravilnik brez omejitve, a minister |e Izjavil, da je pripravljen podeliti brezplačne železniške karte vsem aktivnim novinarjem na ime in s sliko, ako se vsa uredništva s tem strinjalo, da se Izdajo karte preko udruženja. Deputacija novinarjev je odšla nato k ministru za izenačenje zakonov, g. Marku Trilkoviču In mu je izročila resolucijo o tiskovnem zakonu. Gospod minister je izjavil, da načrt tiskovnega zakona, ki so ga objavili nekateri listi, nikakor ni načrt vlade In da je zato tudi protest novinarskega udruženja preuranjen. Po daljšem razgovoru, v katerem so novinarji in minister obrazložili svoje mnenje o načrtu tiskovnega zakona, je izjavil g. Trifkovič, da stoji popolnoma na strani novinarjev tudi gtede vprašanja njihovega zavarovanja, da se čim bolj dvigne nivo novinarskega poklica In dostojanstvo tiska. On bo s svoje strani sklical svojčas anketo novinarskih stroknv-«Jakov v, tem vprašanju. - ^ Prvi spomenik v Mežiški dolini. Hrabremu borcu poročniku Francu Malgaju se bo odkrila S. maja 1924 spominska plošča tik trga GnManja. — Trg Guštin j je še danes zagrizeno nemško gnezdo, ako-ravno je v njem 99% slovenske krvi Le peščica je narodnih ljudi, zavednih Slovencev, ki kljubujejo tej zagrizenosti in drže ponosno jugoslovenski prapor kvišku. — Ta peščica zavednih Slovencev, ki ve ceniti osvoboditev Izpod tujega jarma in ki ve, da }o Je osvobodil junak France Malgaj, ki Je prelil svojo kri na naših tleh, je ustanovila odbor za Malgajev spomenik v Gu-štanju, ki pobira prispevke širom naše kraljevine, da mu bo s tem mogoče izvesti častno a težko nalogo in postaviti junaku osvoboditelju primerno spominsko ploščo ali celo spomenik. — Dne 5. maja pa mora odkritje te plošče združiti v veličastni manifestaciji tik ob meji vse sloje, brez razlike stranke, da pokažemo bratom onstran meje združeno jugoslovensko armado, ki bo nekoč prinesla tudi njim odrešenje. — Treba bo še mnogo junakov Malgajev, da osvobodimo našo Goriško, da se bomo Izpreha-jali ob naši bistri Žili hi pili njeno vodo. — Mihec in Jakec na pročelju tržaškega magistrata težko čakata« da jima zasvira na trgu jugoslovanska himna. — Vse te misli moralo biti združene v krepko voljo na dan odkritja spominske plošče junaku Malgaju, — Vse korporacije, društva, prosimo, da se udeleže naše slavnosti in da nam sporoče konca marca 1923 svojo udeležbo, da bo iako odboru za Malgajev spomenik omogočeno, poskrbeti posebne vlake z ugodnim poznim redom. — Poživljamo nadalje vse Malgajeve borce, da se pismenim potom odboru za Malgajev spomenik v Gu-f^ju. kajti na dan odkritja Malgajeve plošče bodo zopet nastopili kot Malgajeva če- taA Tni?8™0* 11 aj ta dopis priobčijo tudi ostali listi v državi. „ “ načelnik državnih delavnic v Mariboru. V Maribor j* dospel prejšnji načelnik delavnic državne železnice v Nišu, Z. Stanoje Milenkovič, ki ga je imenovalo ministrstvo za promet, da prevzame vodstvo delavnic bivše južne železnice v Mariboru. — Češkoslovaški industrijalci v Jugo-siavljl. Ministrstvo trgovine in industrije je dobilo obvestilo, da pride 10. oktobra več češkoslovaških industrijcev v našo državo. Ogledali si bodo naše trgovske, industrijske in agrarne razmere. V to svrho bodo obiskali vse večje industrijske centre v naši državi, med drugimi tudi Ljubljano, Tržič, Jesenice, Zagreb, Zenico, Sarajevo, Kotor, in druge. — Iz sodnljske službe. Dr. Peter Jereb, sodnik pri okrožnem sodišču y Mariboru, je izstopil Iz državne službe. — Odvetniška vest. Gosp. dr. Vladimir «Cnafllč Je bil z 20. septembrom vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani. — Odprava brzovlakov na državnih železnicah. Od 1. oktobra t. 1. dalje izostane progi Jesenice—Ljubljana—Karlovac— Zagreb brzovtak št. 901, 1001 ta 303, odhod « Jesenic ob 8. uri 28 min., iz Ljubljane SI. kol. ob 10. uri, prihod v Karlovac ob ‘4. nri 27 min, ozir. v Zagreb ob 15. uri min. ter na progi Zagreb—Karlovac— Ljubljana—Jesenice brzovlak št. 304, 1002 in £02, odhod iz Zagreba ob 13. uri 5 min., iz Karlovca ob 14. uri 34 min., prihod v Ljubljano gL kol. ob 19. uri 10 min., ozir. na Jesenice ob 20. mi 53 min. Na progi Jesenice ^-Podbrdo izostaneta brzovlaka št. 4204 jcdhod iz Jesenic ob 8, uri, prihod v Pod-ffdo ob 8. uri 46 min.) ta 4203 (odhod iz ifjodbrda ob 20. url 27 min. ta prihod na Je-Tjalce ob 21. uri 17 minut). Jesenice—Av-^J^ta^Podbrdo—Trst izostanejo priključni — Skušnje Iz državnega računosiovja začno v jesenskem terminu v pondeljek J10 15. oktobra 1923. Prosilci naj vlože *vo]e prošnje najkasneje do 1. oktobra pri Računovodstvu delegacije ministrstva fl-SaB«. odseku za pokrajinsko upravo1, v Ljub-9ant Prošnjam je priložiti krstni list, izkaz o poklicu, eventualno tudi zrelostno spriče-valota če j« bil prosilec slušalec dveh se-Predavanja iz državnega računo-«ovja ta tudi potrdilo univerze. V prošnji naj »o navedeno tudi, kateri pripomočki so sluzu! pri učenju. K I M O H-Ojojiiteiia velika kriminalna pustolovna drama M A T 1 C A — Unifikacija brzojavne ta telefonske službe. Z novim pravilnikom ministrstva pošt ta telegrafa, je urejeno vprašanje dela pri direkcijah pošt in telegrafa v celi državi. Ta pravilnik predvideva tudi unifikacijo telegrafske, telefonske tehnične službe v celi kraljevini. Misli se, da bo ta pravilnik nekoliko zadovoljil glede naše telefonske in telegrafske službe, ki je bila dosedaj pod vsako kritiko. — Nove zgradbe za ministrstva. Ministrstvo za javna dela izdeluje projekte ta proračune za zgradbe za ministrstva poljoprivrede in vode ta ministrstvo šum ta rude. Za tem pridejo na vrsto ministrstvo sa-obračaja, in ministrstvo trgovine in industrije. Zr’ađba za ministrstvo trgovine ta industrije je proračunana na 36 milijonov Dta. Zgradbe za ostala tri ministrstva pa so preračunane vsaka na 100 milijonov Din. — Vojaške vaje v Šibeniku. V kratkem se vršijo v Šibeniku veliki manevri naše vojske na suhem in na morju. Občinski svet v Šibeniku je izdal prebivalstvu navodila, pozivaioč jih, naj gredo vojaštvu na roko, zlasti naj ne povišajo cen živilom. Eventu-elni prestopki v tem oziru se bodo strogo kaznovali. — Kr. veterinarska šola v Zagrebu. V zavodu za razne bolezni in v histološko embriološkem zavodu na kr. veterinarski šoli v Zagrebu sta razpisani po eno mesto asistenta. Natančneje jn razvidno na oglasni plošči veterinarske visoke šole, pojasnila se tudi dobe pismeno iz rektorske pisarne. — Poplava v mostarskih premogovnikih. V mostarskih premogovnikih je zopet napravila poplava veliko škodo. Inž. Turina, ki je preiskoval vzroke katastrofe, je ugotovil, da je v rudnik udrla podzemska reka, ki je že lansko leto napravila ogromno škodo. Pri katastrofi so delovale štiri sesalke, ki so na minuto izsesale 15 kubičnih metrov in v teku nekaj ur onemogočila delo prvih dveh sesalk, pozneje pa še drugih dveh. V rovih se nahaja 1500 kubičnih metrov vode. In je v spodnjih delih delo onemogočeno. Škoda znaša 300.000 Din. — Komunistični sestanek v gozdu pri Zagrebu. Zagrebški komunisti so sklicali sestanek v nekem gozdu pri Mirogoju. Razpravljali so o zadnjih dogodkih v Bolgarski ta v Nemčiji. Medtem je pa za ta sestanek zvedela policija in poslala tja oddelek straže. Nekaj udeležencev so aretirali na licu mesta, drugi pa so zbežali. Ko so zvečer prišli nekateri komunisti pred policijsko ravnateljstvo, so tam zopet zaprli 7 komunistov. ■—• Zaplenjeni plakali. Nedavno smo poročali o odkritju kluba svobodne ljubezni v Novem Sadu. Beograjski »Glasnik« je objavil po plakatih, da bo začel prinašati razne intimnosti iz tega kluba. Policija je pa te plakate zaplenila kot nemoralne. — V Adamovi obleki ur. novosadskih ulicah. Dne 23. t. m. so opazili na novosadskih ulicah popolnoma nagega človeka. Policija ga je spravila na varno. Ko so ga hoteli identificirati, sploh ni dal odgovora, tako da njegove identičnosti sploh niso mogli ugotoviti. — ĆuJno maSčevanje. Ko je neka vojaška četa v okolici Šibenika imela svoje vaje, je prišel k poveljniku čete neki kmet in ga prosil, da bi dovolil vojakom, da bi šli v njegov vinograd na grozdje. Poveljnik je to dovolil in kmet je peljal vojake k najlepšim brajdam. Pri odhodu je kapetan še vojake svaril, naj pazijo, da ne napravijo kmetu za njegovo dobrotljivost preveč škode. Drugi dan pa je na vojaško oblast prišla pritožba, da so vojaki kradli grozdje v vinogradih, ki so last šibeniške f*er-kvene oblasti. Preiskava je dognala, da je oni kmet iz maščevanja, ker je bil odpuščen te službe, peljal vojake v cerkveni vinograd. — MvJSč zapit. V Bnesnapešto Je pred dnevi preletel aeroplan s truplom neke Turkinje, kt je umrla v Moaakovem. V njeni oporoki J* bila med drugim izražena želja, da to pokopljejo v domači zemlji. Ker pa monakovska policija ni dovolila prevoza trupla, so mrtvo Turkinjo naložili na aeroplan In z njo ušli čez mejo. Monakovska policija Je izdala za mrličem tiralico ta res so madžarske oblasti mrtvo Turkinjo «trknile pod ključ. — Ukraden zapravljivček. Posestniku Ivanu Merharju v Stožicah pri Ljubljani je bil ukraden voz zapravljivček, rumenkasto barvan, z napisom »M. J. 1911«, vreden 2500 Din. —■Pobegnil je 3. julija od svojega gospodarja kroj. mojstra Karla Pučnika v Ljubljani 14 letni vajenec Ciril Kramar iz Želimelj. — Zlato brožo v obliki ovratnice z več kamenčki vredno 10.000 Din je izgubila na poti od hotela Union do Nunske ulice št. 3 Jelica Švab, ki je sedaj na Dunaju. — Ukradeno naklo. Na stavbišču nove palače okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti je bilo ukradeno 25 kg težko naklo, vredno 2500 Din, v škodo stavbne družbe taž. Tavčar, Breg 8. Naklo je ukradel baje neki delavec iz maščevanja, ker je bil odpuščen od dela. — Nesreče. Posestnici Mariji Jevčevi v Črni vasi se je splašil konj, pri čemer je padla žena iz voza in se tako poškodovala na glavi, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. — Pri Dečmanu v Mostah je padla Marija Vrankarjeva, leo Je nesla seno, s stopnic ta dobila težke notranje poškodbe. Tudi njo so prepeljali V bolnišnico. — Neznanec v skednju. V skedenj posestnika Josipa Vrhovca na Poljanski cesti se Je splazil neznanec In se vlegel na seno. Ko so ga našli domačini, so videli, da Je težko bolan ta skoro brez zavesti. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so kasneje ugotovili, da je neznanec rudar Ivan Štrukelj. — Pr! Sv. Jerneju je bilo ukradeno iz zaklenjenega šolskega poslopja 6 okenskih okvirov (po 2 šipi 41 X 60 cm) In steklen črnilnik, v skupni vrednosti 600 Dta. — V Podvincih le Mo vlomljeno v stanovanje Uršule Arnuž ta pokradeno v skupni vrednosti 6000 Dta. Istotam sta bila ukradena Izpred kovačnice Jurija Popovšeka dva nova zadnja kolesa, vredna 500 Din. — Tatvine koles v Mariboru. Iz hodnika okr. sodišča je bilo ukradeno trgovcu Karlu Saria v šolski ulici 3, kolo, črno, znamke »Adler«, vredno 3000 Dta. — \z veže gostilne Šafarič je bflo ukradeno Cirilu Lapi kolo »Waffenrad«, vredno 2000 Din. Lapi dä za izsleditev kolesa 500 Din nagrade. — Iz veže okr. sodišča Pa je bilo ukradeno posestniku Alojziju Revernlku iz CIrkovec, kolo »Puch«, vredno 1250 Din. — V Kicarju je bilo vlomljeno v vinogradsko hišo dr. Ivana Fermevca to pokradeno daljnogled, stenska ura, 6 belih rjuh In srebrna ženska zapestna ura, v skupni vrednosti 3000 Din ! — Velika poneverba. Blagajnik Hrvatske banke v Žepčah 22 letni France Kovač je poneveril na škodo zavoda in zasebnih lastnikov vsoto 25.000 Din. Pobegnil je brž-kotne preko italijanske meje, ker je italijanski državljan. — Postrežljiv tatovič. Marija Urlep, doma nekje na Štajerskem, je šla v Zagreb iskat službe. Na poti iz kolodvora v mesto se ]i je pridružil mlad človek, ki si ]e znal takoj pridobiti toliko njenega zaupanja, da mu je povedala, po kaj je prišla. Ponudil se ji je za spremljevalca, češ, da ]e dobro poznan v Zagrebu in da jo bo peljal do posel-skega zavoda. Pred nekim takšnim zavodom ji je rekel, naj gre notri vprašat za službo, on pa bo zunaj pazil na kovčke. — Lahkoverno dekle le res pustilo svoie stvari zunaj In šlo v zavod. Ko pa pride nazaj, ni bilo niti njenega spremljevalca, pa tudi njenih dveh kovčkov ne. Oškodovana je za več kot 2000 Din. Slovenske služkinje, ki silite v Zagreb, pazite se pred takšnimi in enakimi postrežljivimi postopači! — Ponesrečeno podkupovanje. Pred par dnevi je skušal odvetniški koncipijent Izak Salom v Sarajevu podkupiti šefa policije Zaharija Čubellča. Ponujal mu je vsotico 10 tisoč dinarjev, ako bi mu izpustil iz zaporov nekega Almozlina, ki se nahaja tam vsled neke delikatne afere. Čubelič prošnje ni odbil, ampak mu je rekel, naj pride čez pol ure. Med tem pa si je poiskal pričo in z njo počakal Saloma, ki se je v istini vrnil za pol ure in vpričo obeh zopet ponovil svojo ponudbo. Čubelič je ponudbo odklonil in naznanil vso stvar državnemu pravdništvu. — Amnestija v Požarevačkl kaznilnici. V kaznilnici v Požarevcu je bilo pri zadnji amnestiji pomiloščenih nič manj kot 230 kaznjencev. Veliko kaznjencem so bile kazni znižane. — Celjske, novosti. V mestnem gledališču se uprizori v petek, dne 28. septembra ob 20. uri »Marija Stuart«. Abo-nement B. — Violinski virtuoz g. Karel Sancin priredi dne 4. oktobra v mali dvorani hotela »Union« koncert. Proizvajale se bodo skladbe raznih znamenitih skladateljev in bo koncert nudil prvovrsten umetniški užitek. — Neurje je divjalo v pondeljek od 1. do 4. ure popoldne po celjskem okraju. Bil je hud naliv ter bliskanje in grmenje. Strela je udarila v zvonik farne cerkve. Bil je ves zvonik takoj v dimu. Raztrgal se je strelovod, pobile so se vse šipe na cerkvenih oknih. V cerkvi je strela potrgala električne žice. Škode je precej. Med nevihto sta dva strela z Miklavževega hriba naznanila ogenj v bližnji okolici. Bilo pa ni nič hudega, vžgale so se samo saje v dimniku neke hiše na Bregu. Vode so vsled naliva precej narasle. — Mariborske novosti. V noči od pon-deljka na torek so iz tukajšnje kaznilnice pobegnili štirje kaznjenci, ta sicer: Anton Šlamberger, ki je bil zaradi tatvine in goljufije pri tvrdki Orijent pred zadnjo tukajšnjo poroto obsojen na 10 mesecev težke ječe, Krištofič, ki je bil tudi pred zadnjo poroto zaradi vloma v Južno štajersko ljudsko posojilnico obsojen na dve leti težke ječe ta še dva druga kaznjenca, Ivan Kumar, kateremu jo manjkak» še 12 dni do dovršitve kazni ter Besenjak, ki je imel prestati še mesec dni ječe. Beg jo ~rga-niziral Krištofič, kateremu se je posrečile vtihotapit! v celico razno kovaško orodje. S tem je prepilil mrežo na oknu, na to pa s ponarejenimi ključi odprl vrata v sobo braniteljev, nakar so vs: štirje kaznjenci imeli prosto pot. — V torek se je na svojem domu v Lajteršparku št. 343 obesila hišna posestnica Matifck Goričan. Vzrok samomora je neznan. -«• 39 letni, v Varaždin pristojni, brivski pomočnik Anton Kitter je bil že ponovno izgnan iz Maribora. Kljub temu pa se je zopet povračal. Tudi v pondeljek so ga varnostni organi iznova zalotili v mestu, kejr se je potikal brez posla. Po prestani kazni zaradi potepuštva ta beračenja bo Kitter zopet odgnan v domovinsko občino. — Madžarska državljanka Eliza Ga! te Jožefovcev Je letos spomladi kot priča v neki kazenski stvari izpovedala v prilog obtoženca, pri prizivni razpravi pa proti njemu. Zaradi tega je bila na predlog državnega pravnika aretirana ta odgnana v zapore okrožnega sodišča, ki ji Je zaradi krive prisege prisodilo tri mesece težke ječe ter določilo po prestani kazni njen izgon Iz Jugoslavije. — 40 letni slikarski pomočnik Pavel Tručl iz Maribora, zaposlen pri pleskarju Alojziju Puherju, je med boleznijo svojega delodajalca vnovčil razne račune, ki pa jih Je na svojo pest predrugačil in s tem oškodoval razne stranke za 900 Din. Obtoženec je priznal svojo krivdo In je bil obsojen na štiri mesece težke Ječe. — Ptujske novosti. V soboto, dne 29. sept. vprizorijo člani mariborskega akademska društva ob 8. url zvečer v mestnem gledališču veseloigro »Gospoda senatorja«. Ker je namenjen čisti dobiček prireditve fondu za podpiranje revnih članov društva, poživljamo cenj. občinstvo, da se polnoštevilno odzove vabilu. — Podružnica vojnih invalidov vabi na vinsko trgatev, ki se bo vršila v nedeljo, dne 7. oktobra t. 1. v vseh prostorih Narodnega doma. — V kratkem se prične z rednimi pevskimi vajami tukajšnjega slovenskega pevskega društva ta želeti bi bilo, da se udeležujejo člani in sploh novodošli pevci točneje pevskih vaj kakor prejšnje leto. V kratkem se vrši občni zbor društva. — Pt u 1 s k i Sokol $e je mnogoštevilno udeležil pogreba g. dr. Serneca ta izkazal s tem zadnjo čast enemu izmed najagilnejših sokolskih delavcev. Naš Sokol le bil Izmed vseh izvenmariborskih župnih društev zastopan v največjem številu! — Tombola Udruženja Invalidov se vrši dne 7. oktobra t. 1. ob 14. uri na Glavnem trgu. Cenjeno občinstvo se naproša, da prispeva k tel tomboli z dobitki, katere sprejema tajnica gospa Maček, Aleksandrova cesta 9 (tobakarna) ter z nakupom srečk. Kot je Čisti dobiček namenjen fondu za pod-poro ubožcev, upa odbor, da se bo cenjeno občinstvo pokazalo radodarno ter pomoglo do najlepšega uspeha. Sokolski vestnik. — Sokolsko gledališče v Radovljici otvori letošnjo seziio v nedeljo, dne 30. t. ra. ob osmih zvečer s sijajno simbolično igro »Laterna«, znamenitega češkega pisatelja Jiraska. V veličastnost dejanja je spretno upletena duhovita veselost, tako da je skrbljeno tudi za smeh. Igra se ponovi v nedeljo, 7. oktobra ob pol štirih popoldne. Cene so enake, kakor v prejšnji sezifl, predprodaja vstopnic zopet pri br. Jakliču. Poštnš vestnik. — Osebne vesti s pošte. Imenovani so: za inšpektorja I. r. šefa odseka III. r. inž. Marij O s a n a in inž. Matevž Kolarič za šefa odseka I. r. šef odseka IV. r. dr. Fran Janžekovič, za šefa odseka IV. razr. inšpektor V. r. Anton Vesenjak, za sekretarja I. r. sekretar II. r. Miroslav Matjašič, za sekretarja III. r. sekretarja IV. r. Anton S u h a č in Joško Peršič, za kontrolorja IV. r. činovnik VI. r. Bogdan K u r b u s, vsi pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani in za činovnika IV. r. kontrotor V. r. Leopold Markelj pri pošti Ljubljana 1. — Uvrščena je med privr. poštarje I. r. poštna odpravnica Angela Hauptman pri pošti Cankova. Premeščeni so: kontrolor V. r. Franc M e-zek od pošte Ljubljana 2 k pošti Ljubljana 1, činovnik II. r, Zofija Pirc od pošte Ljubljana 1 k poštni direkciji v Ljubljani, poštarji V. r. Ivan R u s in Stanko P o d -reberšek od poštne direkcije v Ljubljani k pošti Beograd 1, Maks Mušič in Fr. Visočnik k pošti Beograd 2 in Josip Cernovšek od pošte Muta k pošti Maribor 2, činovnik VII. r. Marija Meden od pošte Bjeljina k pošti Rakek, poštarji VI. r. Angela F a z z 1 n i od pošte Ljubljana 2 k pošti Ljubljana 1, Franjo Kolbe od pošte Zagorje ob Savi k pošti Subotica 1, Josip Eisenzopf od pošte Subotica 1 k pošti Ljubljana 1, Ivan Svetel od pošte Senta k pošti Ljubljana 1 in Anton Križ od pošte Vardište k pošti Maribor 2, privr. poštar IT. r. Aleksij K r a š e n i n i-k o v od pošte Zemun k pošti Ljubljana 1 in poslužnika IV. r. Ivan Zupan od pošte Ljubljana 2 k pošti Tržič, Matko Kucler od brzojavnega skladišča k vzdrževalnemu odseku v Ljubljani. — Poštni službi sta se odpovedala privr. poštar I. r. Elza J a k o f-čič pri pošti Tržič in stalni pomožni sluga Jakob Kramer pri pošti Celje. Razrešene so službe pri pošti priv. poštar I. r. Marija Ostanek in priv. poštar I. r. Olga Sitar pri pošti Ljubljana 1 in poštna pomočnica Marica Kunst pri pošti Maribor 1. — Odvezane so službene pogodbe poštne odpravnice Karolina Majcenovič pri pošti Ksaverij v Sav. dol., Marija Kovač pri pošti Trojana in Marija Amon pri pošti Boštanj. — Trajno so upokojeni: kontrolor II. r. Josip Kosi pri pošti Celje, činovnik IV. r. Ivanka Spol ar pri pošti Videm-Dobrepolje, poštar IV. r. Rudolf Lorber pri pošti Celje, pisarniška manipulantka vi. r. Marija Kos pri pošti Ljubljana 1, poštar V. r. Antonija Šajina pri pošti Ljubljana 1, poštarja VI. r. Anica Kerne pri pošti Tržič in Marija Radovič pri pošti Ljubljana 1, poštna odpravnica _ Friderika U d o v č pri pošti Ježica, podčinovniki II. r. Jakob Vodopivec v Mariboru, Fr. Černe in Ivan Buda v Ljubljani, podčinovniki III. r. Anton V o 1 -kar pri pošti Ljubljana 2, Franc Puc pri pošti Ljubljana 1, Franc Krepek pri pošti Maribor 1 in Rok Antončič pri pošti Ljubljana 1, podčlnovnik IV. r. Josip Medved pri pošti Ljubljana 1 in posluž-nik III. r. Matija Prošek pri pošti Ljubljana 1. — Umrli so: kontrolor II. r. Leopold V1 s j a a pri pošti Ljubljana 1, uradni pomočnik Ivan Prijatelj pri poštni direkciji v Ljubljani in poslužnik III. r. Ivan Marinko pri pošti Ljubljana 2 — Prejemalne ta predajre poštne knjige. Kakor nam poročajo, se bo zvišala prodajna cena prejemalne knjige od 6 na 10 dinarjev ter predajne knjige od 5 oziroma 10 na 10, oziroma 20 dinarjev. Poštna prodajna, knjiga s 100 (50 + 50) listi bo stala torej po novem 10 dinarjev, z 200 (100 + 100) listi pa 20 Din. — Razpisana pošta. Razoisnna je od-pravniška služba pri Sv. Vidu poleg Ptuja (III-2). Prošnje naj se vlagajo pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani Izpreči sedišia. NASILEN MOŽ Je vsekakor A. D. iz Spodnje Šiške. Kadar ga ni zvečer kmalu domov, gre žena navadno spat v otroško sobo. Dne 7. junija se je zopet pozno in precej vinjen vrnil domov. Poklical je ženo iz otroške sobe, češ naj gre v zakonsko posteljo. Ker ta ni hotela iti, jo je pograbil in jo je nesel na cesto, češ nal tam prenočuje. Žena se je pri tem tudi lahko poškodovala. Mož je bil obsojen na 48 ur zapora. Vzklic proti krivdi in kazni je bil kot neutemeljen zavrnjen, ODKOD TOŽBE? Jožetu Štruklju iz Stranske vasi pravi sodnik: Ja, poglejte mož, mesto da bi si bili sosedje dobri, se pa tožarite! Štrukelj: »Ja, gospod k’ pa niso 1’dje k’ se Sika! Vas toži vaša najemnica, da ste jo zmerjali! — Ja, gospod, ko bi oni vedeli, kakšna ženska je to? S. Poravnajte se, prosite jo! — Nak gospod, prosu jo pa ne bom svoje najemnice! S. Ja pa pište me ti In sodnija, jaz sem gospodar, ste ji tudi rekli? — Ja gospod, — de b’ jest kaj tacga reku, se na spomnem — hud sem pa biv* na soj zemlj’! Pa sem jest tud’ tožu! S. Vaša tožba je prekasna! — No o bom pa še enkrat tožu, prtožu se pa nam. Mož je bil obsojen radi zmerjanja na 50 Din ali en dan zapora. Ker pa je njegova najemnica tud precej huda in je mož prvo tožbo zakasnil, bo treba, da se ž n]o še enkrat skrega ta gre potem takoj na sodnijo. In rekel je mož, da bo to tudi storil. DOGODEK V VINSKI KLETI. Ivan Modrijan, mesarski pom. v Žireh pri Vinko Demšarju in čevljarski pomočnik France Tušek — Štularjev — sta naletela dne 20. avgusta pozno zvečer gostilničarja Jurija Merlaka v njegovi vinski kleti Mož utrujen od dnevne vročine je šel zvečer v klet, k]er se le napil rujnega vinca in obsedel ter zaspal pod sodom. Okrog ta okrog njega pa so ležal razmetani različni bankovci. Tovariša sta izrabila to lepo priliko, pobrala denar — bilo je okrog 1500 Din — In pustila birta v kleti Mož Je opazil tatvino še le tretji dan, vendar so tatinska gosta v kleti kmalo izsledili. Obtoženca sta tatvino priznala ta sta'bila obsojena vsak na dva semeca težke ječe. Modrijan je vrh te- -T,6 ukra teri ne boste nikoli ničesar slišali, po nočeh, katerim enake vam ne bi želela, sem po dolgem iskanju in molitvah premagala sama sebe ... brez ljubosumnosti sem mislila na srečo svoje hčerke.., in na vašo srečo, edino, ki mi je dovoljena na tem svetu! — Vi ste angel, Laure, je dejal Henri; dvignil se je in začel korakati po preprogi in se kazal globoko ganjenega in razburjenega. Nato je na» dal je val — Prav ste imeli zadnjič, ko ste rekli, da se morava ločiti za vedno... Pravite, da ste prema* gali samo sebe, toda morem li jaz reči isto o sebi? (Dalje sledi.) Večerni učni tečaj za slovensko stenografijo otvori 5. oktobra na drž. trgovski šoli v Ljubljani nadupravitelj Rudolf Binter, bivši učitelj stenografije na tukajšnji trgovski šoli. Prijave in informacija do 4. oktobra: Hrenova ulica 13/L nadstropje od 3. do 5. ure pop. Zahvala. Za vse dokaze sočutja povodom smrti našega nadvse ljubljenega očeta, oziroma soproga, tasta in starega očeta gospoda i?! •4' II ■ «st®!® pi : senioršefa spedicijske tvrdke R. Ranzinser za darovane lepe vence in cvetje, kakor za mnogoštevilno častno spremstvo na zadnji poti, izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Ljubljana, 25. septembra 1923. Žalujoče rodbine Ranzinger - Pauliczek - Körnig Duša. Trgovsko podjetje z lokalom v sredini Ljubljane se ugodno s*“ proda '^0 ozir. dä tudi v najem. Ponudbe pod „Dobičkanosno“ na Aloma Company, Ljubljana. Mca pečatil znamk, Itampilij in pečatov Anton ČJ©f*n©, graveur Ljubljana, Dvorni trg 1. KUSeJL, Šablone, plombne kleS£e, vzrodne tiskal-ntce. Stance, modeli za predtlskanje perila, nn-meratorjl, gozdna kladiva Itd. Večje stanovanj© se zamenja v Ljubljani. Ponudbe na upravo lista pod „ZAMENJAVA“. SPLOŠNA KNJIŽNICA St. 1. I. Albreht: Ranjena gruda, povest, broš. Din 12 vez. Din 17 „ 2. R. Murnik: Na Bledu, povest . . „ »16 » »22 „ 3. I. Rozman:Testament, ljudska drama , , 12 , »17 „ 4. C. Golar: Poletno klasje, izbr. pesmi » , 20 „ „26 „ 5. F. Milčinski: Fridolin Žolna, humor. » „ 8 , ,13 Cene se razumejo brez pofitnlne. ZVEZNO KIDIENIOIS-Ljllbljana, Marijin trg 8 in po istli tajigamali. Rudnik v Sloveniji išče prvovrstnega strojnega mojstra za električno centralo. Mora biti izkušen kurjač, strojnik in elektrotehnik in znati popolnoma samostojno montirati generatorje, parne cevne kotle in parne stroje ter pretikalne naprave in transformatorje; specijelno mora biti vešč vsem poslom pri rudarskih napravah. Ozira se samo na popolnoma samostojno prvovrstno moč, ki ima večletno prakso pri prvovrstnih elektrotehničnih podjetjih za izdelovanje generatorjev, transformatorjev in instalacijskega materijala in ki je bil zaposlen že kot kurjač, monter in delovodja pri napravah za nizko in visoko napetost. Ponudbe z dokazili in zahtevami ter z navedbo družinskih razmer je poslati na upravništvo tega lista. Objava. Uljudno javljamo, da smo prevzeli po tvrdki P. Hochnegger i drugovi, ki se je razšla, „Tvornico pohištva In stavbeno mizarstvo“ Maribor, Koroška cesta 46 v lastno režijo, ter da bodemo vodili isto pod firmo: „Mariborska lesna Industrija“. Prevzamemo vsa v stroko spadajoča dela, zagotavljajoč, v vsakem oziru najcenejše in najvestnejše postrežbe, kar nam bode lahko mogoče* ker razpolagamo s prvovrstnimi močmi. Se priporočamo Mariborska lesna industrija. Parna žaga, tvornica lesnih izdelkov, Tel. Intr. 160. StdVbenO ROhlŠtVO. Brzojav: Agh Brata Pohlin I. dr tvornica vlasnic, kljukic, rlnčlc ffW WKIM za čevlje, kovlnastlh gumbov ▼▼VTTTTTTTVVT I. *. d. Ljubljana I., poštni predal št. 126. Sprejema vsa naročila, ki se takoj In v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri veži ih naročilih popust. Za leto 1924. h--------------------i Žepni koledar z notezom (12 x 7 cm) I---------—-----------1 Mali koledarček (6 x 4 cm> I--------------------i Zvezne tiskarne In knjigarne v lični in prvovrstni izdelavi se dobi po vseh knjigarnah In trgovinah z papirjem. Direktna naročila sprejema Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. Ulc mflLI OGLASI: Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadallna beseda 25 nara, z davščino vred. EegšH BraEffi&SKBS samostojen, obenem perfekten korespondent (slovensko nemško. italijansko in francosko z večletno prakso, v vseh pisarniških poslih dobro verziran, agilen, dober organizator išče primernega mesta. Gre tudi na deželo. Nastop takoj. Cenj. dopisi pod „Zanesljiv“, na upravo lista. Lokal na zelo prometnem kraju v Ljubljani se takoj odda. Ponudbe na Aloma Company, Ljubljana. delav-lca za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1. se išče za večjo zavarovalnico za organizacijo in akvizicijo. Ponudbe pod „Dober zaslužek“ na Aloma Company, Ljubljana. otroških vozičkov, dvokoles in motorjev. Orionetto, Motoretto, Omega, D. K. W., kakor tudi šivalnih strojev po nizki ceni. — Sprejemajo se v popolno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokoles, otroški vozički, šivalni in razni stroji. — Tribuna F. B.L , tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. najmanj dve sobi išče srednješolski profesor poročen, brez otrok. Naslov v upravi lista. samca išče konzervna tovarna Globus na Vrhniki za takojšnji nastop. Prednost imajo vpoko-jeni orožniki. Istotam se sprejme v službo spretno in vestno saldakontlstinio. Stanovanje prosto. V obeh slučajih naj se ponudbe naslovijo direktno na tovarno. dijak (maturant) iz vseh predmetov (posebno iz matematike in latinščine). Cenj. ponudbe pod „Dober inštruktor“, na upravo lista. katerekoli stroke za Štajersko, prevzame večja tvrdka v Celju. Pisarna in lepo, suho, obsežno skladišče pri kolodvoru. Ponudbe na upravo lista. sprejme takoj večja zavarovalnica. Isti mora biti vešč vseh pisarniških del. Ponudbe pod „Agilen“ na Aloma Company, Ljubljana. konfekcija, krojažnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnallh. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5. M 25 let obstoječa tvrdka Mihael Hafner, Sp. Šiška 162 vulgo: Zlata kaplja nudi interesentom trda in mehka drva, cela, žagana ali klana, kakor tudi oglje v vsaki množini po izredno nizkih dnevnih cenah. Postrežba točna. Drva se na željo dostavljajo na dom z lastno uprego. Nudi nadalje vsakovrstno naravno vino na debelo in drobno, po konkurenčno — nizkih cenah. Izrabite priliko ter se poslužite domače tvrdke. stalno v zalogi. Zaloga „A-Z“ panjev. Zahtevajte cenik. Erman & Arhar, mizarstvo, Št. Vid nad Ljubljano 4. s 300.000-— K, koje se intabu-llra na hišo, se išče za dobro idočo restavracijo. Naslov: A. V. Dolnji Kraljevac, Medjimurje, poštno ležeče. Lega soba v bližini univerze se išče za boljšega dijaka filozofa z 1. oktobrom. Cena s kurjavo, razsvetljavo in event. jutranjo kavo, pod „Lepa soba“ upravi tega lista. na 2 para vesla za 3 — 4 osebe se proda. Več se poizve pri J. Bitenc, mizar, Poljanski nasip 40. Posestno ZTČiVS'* z živino in celoletno 1,000.000 K, polovico se plača tekom 2 let. lilo, grajščini slična, s kom za tovarno. par- Posestna, pjlžinB^ od 3 do 175 oralov. Gostilna na prometnem mestu v Mariboru ugo- dno plačilo. TrgoosBe ‘„V“™“«’« proda realitetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3 Ein, lina morska trava. Peter, Kobal — Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižj* cenel — Najsolidnejši izdelki) Zahtevajte oferte in cenike! 2a m im kot temelji kamen ali preskrb» za družino je tudi od nečlanov vsaka vloga od 10 Din dalje« Zelo ugodno obrestovanje pr* „Moj mir“ registr. kreditni & stavbni zadrugi Maribor, K0" tovški trg 1. Posluje vsako stf do in nedeljo od 9 — H dopoldne. izračunaš sam kaj mali oglas. Izdaja la tiska »Zvezna tiskarna in kailearna« y JUubUaoi,