Tečaj XXXIX. ? obrtniške Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol eta 2 gold., za cetrt leta 1 goid.; pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr. Izubijani v sredo 6. julija 1881 O b s e g : Postava za pospeh kmetijstva po uravnavi voda. (Konec.) Odkod je kuga med raki Nekoliko črtic o ob- delovanji in letini našega ljubljanskega močvirja San Clementi" v Rimu. Dogodbe v Pragi. Gospodarske novice. Mnogovrstne novice. Slovenski jezik po c. kr. uradih. Naši dop Novičar po uravnavi vodá. Spisal prof. Povsè. (Konec.) O ustanovi novih po soj i lnic bo pač marsikdo rekel, da jih ni treba, vsaj se jih uže zdaj ne manjka, ki posojujejo rade denarje na posestva. Da, da! izpo-sojujejo rade denar, al najveô le na prvi vpis; koliko pa je pač tako srečnih gospodarjev, da bi ne bil nikdo vknjižen na njih lastnini, če drugi ne, gotovo so dědiči itd. Kako je podporno obrtnijsko društvo v Ljubljani pod vrlim vodstvom toliko pomagalo ljubljanskim obrtnikom ? — kako drugače kakor z delitvijo osebnega (personalnega) kredita! In tega potřebuje ravno naš kmetovalec. Saj se lahko za nakup živine izposojeni denar zagotovi s tem, da gospodar v zagotovilo ali asekuriranje zastavi kupljeno živino. Ko mu bo krava donašala mleka, masla in sira, ko bo od nje izredil mlado — imel bo večih dohodkov, mogoče mu bo povrniti izposojeni denar, in zbrisalo se mu bo zagotovilo, postala bo živinica njegova popolna last. Naj bi država, in če noče ta, naj bi deželni zbor kranjski ustanovil zaklad, ki bi se enakomerno razdelil po okrajih, ter iz teh podeljevali osebni krediti v namen nakupo-vanja živine proti pogoj u, da izposojevalec zastavi v zagotovilo dotično živinče, dokler ne povrne izposojene svote. Do take živine ne bo nikdo imel pravice, da bi jo zarubil, kakor ne more nikdo vzeti zemlje, na kateri je uže vknjižena njega pravna terjatev. Kolikor mi je znano , ima Krajina takih zakladov v lasti, katere bi lahko v to svrho izposodila, vsaj bodo izposojevalci placevali tudi primerne obresti in več od 4 odstotkov itak dandanes oni zakladi ne donašajo. Deželni odbor bi imel vrhovno vodstvo in bi imenoval v vsakem okraji poseben oskrbovalni odbor, ki bi na dotični okraj pri-padajoco svoto oskrboval in iz nje delil izposojila takim gospodarjem , ki so vredni osebnega zaupanja in pomoci, ter bi v zagotovilo přijeli protipis, katerega bi deželnemu odboru vpošiljali. Da bi okrajni odbori bili potrebni, ter da bi deželni odbor ne mogel vsega oskrbovati, vtemeljujem s tem, da v okrajů stanujoči pošteni možje poznaj o skoro vsacega kmetovalca, toraj lahko razsodijo njegovo za-upljivost. Premajhnih občinskih odborov pa ne bi svetoval, ker tu marsikrat odločuje osebni ozir ali ozko prijateljstvo ali osebno sovražtvo, kar se ve da pogo-stoma sega celó tudi v obširne kroge, kjer bi osebni oziri morali popolnem zginiti. Zgube se bi deželi po taki poti s protipisi ne bilo bati; edino v takem slučaji bi utegnila dežela trpeti zgubo, ko bi kaj živine pocepalo, morda ob času kake živinske kuge. A1 tudi proti temu se more dežela zavarovati, vsaj bo dolžnik ne le z dotično živino, ampak z vso svojo osebo porok za povra-čilo sprejetega posojila; da se pa še bolje zavaruje dežela, lahko bi stavila pogoj, da živina, stavljena v zagotovilo, mora pri kaki asekuranci biti zavarovana. Tu zopet nastane vprašanje, k j e pa zavarovati živino, vsaj ni takih zavarovalnic v Avstriji, izvzemši ono na Vorarlberškem. Domoljubi! to pa je poslednji ud ketine, kakoršno jaz mislim, da je potrebna, da bo trdno verige, ako hočemo pomoci našim kmetovalcem do bolj -šega. Priredimo njim mogočost obilniše živinoreje in priskrbimo jim naposled še zagotovilo stalne sreče v bodočnosti. Naj nam je zgled vrla mala deželica ,,Vorarlberská", kjer uže 15. leto obstojí deželna zavaroval-nica za živino, kjer živinorejci z malo svoto zavarujejo svojo živino in se jim ni bati, da bi nesrečna živinska kužna bolezen, ali druga nevarnost, na priliko, na paši ali pri delu, porodu, ognju itd. mogla ga takoj spraviti na beraŠko palico. Morda sem prevročih misli in željá za kmetovalca, vendar smem upati, da v teh mojih be-sedah leži zrno, iz katerega lahko vzraste krepko drevó. Zato kličem svojim rojakom, naj beró te moje nasvete, in posebno kmetijski družbi in neutrudljivo delajočim deželnim poslancem naše domovine priporočam, naj bla-govolijo prevdariti jih! Z dobro voljo, neumorno vstraj-nostjo more se marsikaj doseći, pomagati, da! sloven-skega oratarja rešiti propada! To je pac prelep cilj, vreden delà in truda najboljših sinov domovine, vsaj blagostanje naroda je temelj slehernemu napredku, torej tudi narodnemu. Ko si tako bo opomogla domovina, mogla bo sčasom misliti na še veči razvoj — na kme-tijsko obrtnijo. Pred vsem pa je treba temelja, na kojem bo mogoče dospeti do popolnosti. Odkod je kuga med raki. Nekaj let je mnogo slišati o kugi, katera nedolžne rake strahovito pokončava. Leta 1874. so na Pruskem v Braniborskem okraji, 1. 1876. v Alzaciji, pozneje na Saksonskem, Bavarskem, Wurtemberškem in v zgornji Avstriji skoraj vsi raki poginili. Lani je prišla v vod- o njake bajerje ribnike in potoke na grajščini Pols na u j c* u* , UAjvij^ j 11UU1A.V/ iu ^»uivau ua ^lajowui a. uio ua JLV1 a^l UiaiCU^ V Si Štajarskem. Grajščina je last Washingtona, mnogoza- virji tam v Lipah p služnega predsednika kmetijske družbe štajarske. raki so mu šli pod zlo, to pa v kratkem času. Vsi prideiujete? Kak Tej račji bolezni pravijo: račja kuga. Po nekod je tako divjala med raki, da jih je na milijone pobrala. Res je taka, a jaz se držim načela, da vsak svet Kaj je temu vzrok? Profesor C. Harz je mrtve rake umnem obdelovanji rastlini dati more Dragi bralec, vskliknil bodes gotovo: kaj, na moe- H I I HH1 IHBI to mogoče, vsaj šotni svet ni za drugo nego za kako rž; ovsa, krompirja in fižola pa iz tega kraja tako nikdo H H Hi I Iniorejo. po » ne obrajta, ker se ti prideikí na sotí razviti ne natančno preiskaval in naposled vzrok zasledil. Našel Šot to kar ima UM.HUVUV vtuui. . tM »« ' «WW.««.« WVM. J6 X£á OMLU1U idOllUU 0&0t«»lj\iuaj AaiClC V O V UJ i. ChítlXl U je namreč v drobu račjem majhno glisto. Dal jej je ne potrebujejo druzega, kakor mirno kalužo brez rud ime latinsko: „Distomum cirrigerum" ter jo vštel oni r~ ----:: —A—- ------v samih rastlin sestavlj katere v svoj razkroj nin. Le so ti pogoji, ondi raste ta tvarina vspešno, vrsti sesačev (Trematoda), kojim pripadajo tudi ovčji tu se kopí či mah (Hochmoor). Uže naraščeni mah uni- metljaji (Distomum hepaticum) t ki Z1V1JO v V * • I ovčjih je tri h ter so vzrok, da jetra začnejo gnjiti in ovca čuj tekoča voda ter odnaša šotno trohnoto v globelih. Taki kraji po zvršujoči razkroj pustivši jo padaj mora poginiti. Blizu jednako rovlje in razjeda račja zaraščivši se s bičjem in loćjem; imenujejo se potem glista notranje organe rakove, ter mu naposled nakloni blato (Niedermoorj smrt. Največ raČjih glist našli so v rakih, ki so v rib- Vse nikih ali vodnjakih konec vzeli } kjer so raki mocvirje ni enako plod z ri- stare struge ali jboljše so zapuščene prostori, kamor je blatna voda na ami vred živeli ali kjer so jih z ribjo drobovino hra- stopala. Kolikor globočeje se gre pod šoto, tem rodo Račje gliste so 1-4 do 1*8 milimetra dolge in 07 vitneji prihaj ) nili. do 0*9 milimetra debele; v enem raku jih je po časih po 100—200 ter mu razjedavajo drob. Iz raka preselijo se gliste v ribo, kedar je raka požrla. V ribi se gliste plodi jo, naležejo na milijone jajčic, iz katerih zopet gliste izlezejo in v račjo drobovino prehajajo. In svet j kajt kolikor bolj globoko se vde luje, toliko bolj nasitena je šotna pola z redivnimi rud ninami, posebno s kalijem in fosforno kislino. SlednjiČ se se krije. Kdor bdelovanje prava plast : ilovica od P pola za pridelke v podnebj našem ne verjame, naj stopi na goriško polje ob Lipen kedar po glistah usmrtenega raka potem riba požre, ski cesti ali pa na parcele pod cesarskim vrtom ležeče začne se razvijanje ovega škodljivca od kraja. Zato požigam in režem v mer imam proti e ima učeni profesor prav, potem moremo rake iz katerih sem mahovito plast večinoma odpravil ne kugi braniti uspešno s tem, da jih ne spravljamo gledé na trditve nekaterih teoretikarj da v dotiko z ribami in z ribjo drobovino. Skusnja je to močvirj s poziganjem pogubno, neumno obdeluj se nase Po potrdila. Ko so namreč zdravim rakom začeli dajati teh niža vah sejem navadno hribovsko pšenico, katera ribje drobovine, lotila se je njih kuga. Zato naj se rakom polaga koruza, pšenica > oves ; grah mi, ako Ooden et pripraven, lep pie Naj bolj y konjsko in jej tekne fižolišče in prosišće. Varujem se pa jej z ži- kim gnojem gnojiti, ker potem rada polež kunčje meso, ne pa ribja drobovina. Poginene rake pa ne smemo v vodo metati, ampak sežigati ali pokopati, enako zori, tildi se takošne rada rja prije'mlj^ nikoli tako ne napolni, kakor na nepognojeni nj L ne- zrna Ce jih v vodo pomečemo , zatrosimo kugo še le dalje. Račja kuga ni nalezljiva, kakor goveja in druga kuga. Njej je konec storjen, hitro ko račjim glistam razširje- svet K r o m p fižol potrebujeta posebno dober suh Gledati je vrhu tega na to, da ni puhlič vanje zabranimo. Kuga račja je podobna bolezni po setev do malega uniči bramor in drugi mrčes ki sicer se v svinjskih glistah lasicah ali trihinah , ki se nahajajo v puhli tako množi da ima skoraj vsaka korenina svo- J ^»âuvwiA 1WU1VMU wu wiiiiuwu J ^ ^ wwiíwj^jvr * I7UU1IV/I ta rv \J JLLX LA \J £J ± y KACk 1 ULI Ck OIVU1 Ck \ Y oackoi IVUl^UiUa û vu svinjah. Trihine pridejo, če svinjsko meso ni dobro jega jeduha. Taka še tako zagnojena njiva ne obrodí prekuhano, v člověka, se tukaj pomnožijo in mu na-klonijo smrt. V se ničesar, tu ni druzega pripomočka, kakor ogenj Sadil sem razen Po ,,Steier. Landb." v ,,Gosp. prilogi a Nekoliko crtic o obdelovanji in letini zgodnjega in poznega rožnika letos ja, katerega sem iz vrta c. kr. kmetijske družbe v poskušnjo dobil. Vsadil sem ga, kakor imam navado, v vrste po 0 6 metra narazen. prvic m pinij Přišel je lepo ven , lep se razvija in uže pripravlj našega ljubljanskega mocvirja cvet pridelku hočem o svojem času poročati Ako bo vreme suho, pričakuje letos močvirec obil Po dolgem mrazu začela je vendar gorkota svojo nega pridelka, saj ga mu je pa tudi treba, ker bo po moč razvijati. 12. dne junija je bila še slana, toda Škode je naredila le na visokem šotnem svetu, kjer je fižol opalila. A poslednji gorki dnevi delali so v rasti kar Čudeže. Trave so se letos jako dobro obnesle, ako- obraitaio • 1*1 1 ^ m li* l » m # ll_ _ t ' vcenitvi bolj obložen nego do zdaj prihodnje poročam kaj več o mojih skušnjah, iz hlevov ne pa tudi o tem, zakaj Topčiderci gnoja prem je spomladanska rušnja slabo kazala. Ozimina je v jesenski povodnji močno potonila; sejali smo potem rž še nekoliko dni pred Božičem, in kar je še praznega ostalo, obsejali smo z nekaterih krajih popolno iz plula. Jaz rabim ta izraz ker voda pri nas ne delà samo škode, da s potopom Lipah junija meseca M. Peruzzi jaro ržjo. Pšenico je povodenj v Gospodarske novice. * Nasadbe sadnega in gozdneg drevj » V/ J/ * t-» V VA VAM» c KAt *JLA V7 kJUkVUV y V*l» U V/WV/ J/ V ÍX& — *-------^ --------%J %J %J «/ rastlinsko življenje vduši, ampak voda odnese po ob- jenih amerikanskih državah davka proste y so v zedin-in sicer na- delovanji v puhlico spremenjeni šotni svet, korenine sadbe gozdneg drevj 10 let 7 d ne g drevj pa ostanejo izprane pri vrhu, toliko, da se še rastlina tal 20 let. Kolike vrednosti bi bila ta postava tudi za Odkrite korenine přežene mraz ter jih pomladan- naše cesarstvo, je najbolje razvidno iz tega drži. ski vetrovi posušijo 7 da Je } ka Maja meseca se je pa, ker Je bila kor cenzus zedinjenih držav kaže, letos tam zemlj v letošnja pomlad ugodna, vendar tako obrastla, da se na vrednosti 12 milij gold popolnem davka prostih trdem nisem lepše videi. Da takim nezgodam v okom Dejanska priča, kako gospodarji radi sadij pridem, sejal bom v prihodnje vso ozimino pod brazdo, ako so davka oproščeni. x ker sem po izkušnjah izprevidel, da se letaka setev po-polno hrani, tudi ako pride pod vodo, kajti globoko za- raščenih korenin voda izpirati ne more. drevj 7 215 Narodne stvari Slovenski jezik po uradih. S e d aj y ko smo prišli sè svojo ravnopravnost)* uže tako daleč, da je celó sodba, pisana v slovenskem, na- šemu kmetu mljivem jeziku y zato 9 ker pisana v slovenskem jeziku, ko se našemu jeziku kratij pravice, utemelj po članu 19 přišel mi Je v roke sodnijski akt iz leta 1785. Med drugim obseg ta akt tudi prisego, pisano v slovenščini. Našel sem to stvar med starimi listinami Zatiškega grada se ve da okorna ) prispodobiti si moramo dob v kateri pisan Glasi se tako-le » Jest Juri Jechann, perseschem Bogu ozchetu 9 izchno jenu Svetimu Duchu , eno pravo vizclino perfsego, tudi netschem netsch perstavet 9 Synu }> pra-netsch zamouzchaty nezch savolle Perjasnosti, nezch savolle Sou-raschtva} nezch savolle f gube, nezch savolle dobizclika, ne dergatsch govoriti, ne dergazch mifselti, ampak po pravici jjovedati, kar mene ta gofpud Richtar popraschali bodof tokuu Duch gvischnu, koker meni Buch ozchetu, Syn jenu Sveti i Datum svečana 1785 Tako je veljalo 1785 in kako eljá danes? Po naših c. kr uradih uraduje se vse nemški ! Naš kmet dobiva vse sodnijske odloke, ki so včasih velike važ- nosti, v nemškem njeni azumljivem jeziku, celó ne-dolžna sodnijska vabila pisana so v nemškem jeziku. Kaj to briga nekatere gospode, ako pride kmet za- ker ne razume stonj v pisarno, ne dá bi kaj opravil nemškega vabila. Pred necimi leti našel si še precej slovenskih ali vsaj dvojezičnih tiskovin ces. kr. sodnij, sedaj so take tiskovine bele vrane. Tako gre vse rakovo pot. Kaj nam pomaga glasoviti član 19., kaj nam hasnejo razni odloki viših in najviših uradov, govoreči ~ nam poinagajo pra o ravnopravnosti Slovencev? Kaj vice na papirji, ki se pa ne obistinijo? Kedaj bode naš kmet dobival od c. kr. sodnij vsaj važnejše odloke v slovenskem jeziku? Priobčil Al. Hudovernik Ozir po svetu. 99 San Clementi" v Rimu Spisal Fr. Potoenik. prevzeli Rimljani za svoja sodnijska poslopja ; in ko je poganski Rim padel, so pap davnih bazilik zidali ne kralj po oblikah staro ampak rane <, to je sedaj v Rimu .vic**.* UV m »ij u Y u, ,,bozje» UL V V cerkve. Takih kristijanskih bazilik je 9 9 in sicer bazilike sv. Julije, sv. fana Evdoksij ; sv. Petronele, sv. Porcije, sv. Sepronije, sv. Ste in sv. Klera Med vsemi temi kaže cerkev sv. Klemena naj bolj prvotni stavbeni značaj vseh znanih kristijanskih bazilik svetá, in je med vsemi tudi še danes v najboljšem stanu.*) Kar pa baziliki sv. Kle- vrednost daje, so preiskave in kopanja m se ečj Pisava Mulloolya zadnjih dvajset let. Pokazalo se je pri tem kopanji, da so pod sedanjo z go r njo cerkvij namr iz zasute bile tri dôbe te starodavne stavbě dobe starokristijanske, iz rimsko-cesarske in iz rimske republikanske dôbe. Tù tedaj vidimo, kar morebiti na ero bazilik eno nad vsem drugem svetu ne več, čvet drugo. Pod sedanjo zgornj pod bazilik kvijo leži namreč ) o kateri uže leta 392. govori sv. Hieronim. Leta 417. je bil v ti spod nj i baziliki cer-kveni zbor. Leta 1084. je bila ta cerkev po sovražnikih razdjana in na njenih razvalinah je papež Paš kal i II. . Ome- leta 1108. sedanjo zgornj o cerkev zidati dal. njam tukaj, da sv. Klemen je bil tretji naslednik sv. Petra in je vladal leta 90. do 100. On je mučenik; legenda pripoveduj > da na tistem mestu zidala, kj se je jegova cerkev v Rimu stala v kateri je prebivah Ta cerkev, v kateri Irski dominikani božj službo oskrbuj tako. H 9 , ima sedaj častni kardinalski naslov, ime- nuje 9) da se na vekomaj eden rimskih kardinalo kardinal sv Klemena". (Konee prihodnjie.) Politične »tvari. Dogodbc Pragi. Kdor se spominja zadnjih viharnih séj v zbornici poslancev na Dunaji, kjer niso samo liberalci pod načelstvom Herbstovim tako razsajali, da zgodovina avstrijskega parlamenta ne hranuje enacih škandalov v svoji kroniki zapisanih, ampak so se celó od njih udinjani študentje, judovski potepini in druga taka druhal pritepli na galerijo poslaniške zbornice in tak hrup nasproti avtonomistični, ministerstvu Taaffeo-vemu udapi stranki počeli, da je zbornice predsednik Rim Zdaj, ko moral odlazek ukazati rogoviležem, — kdor se dalje so oči vsega katoliškega sveta obrněně v spominja neprestanega hujskanja nemških ustavoverskih kdor dalje y utegne čitatelje „Novicťí zanimati kratek popis judovskih časnikov onega svetega kraja, na katerem je te dni tisoč in nos ti" 9 tisoč naših slovanskih bratov 9 njim na čelu 9 češ, daje„nemštvo v nevar- . 1848. kdor vé, da mladina viših soi je od Leo XIII., pred Bogom hvaležnih na kolenih ležalo, da kucijski posluževali 4 • « % m^ % m 1 + • 1 • ^ # ^ U i pa sv. oce zmirom tisto orodje bila, katerega so se glavarji pre- — ~ - ------; x----—o— —------ -------------------jjuoiu^u vaii y - auwi voc tu v jim je pred tisoč leti sv. apostola Cirila in Metoda po- ključ našel o onih razporih in pretepih i i • w kj a w 4t a ** i JLJL kdor vse to vé, bo pač lahko ki so se zadnje j ' i-------- ---- ^ ' w ------- ----------------- i----XVIj uu JLiaov>i vj wuiu i a^ipui iu iu pi utuuiii^ ivi sjvj ou ^auiiju sial, ki sta naše praočete temnote poganstva řešila in dni godili v Pragi vzlasti med nemškimi in českimi darovala jim luč večne resnice in prave vere. Ta vsem Slovanom veleimenitni kraj je cerkev z italijanskim imenom „San Cl em en ti" v Rimu. tam Ta cerkev stoji na južnem delu ,,večnega mesta" 9 9 casov. kjer se še dandanes vidijo znamki starih rimskih Vse prevzetne stavbě na kapitolu, na Aventinu sterstvo Taaffeovo, Češ, naj studenti in katere vsak pošten Avstrijan, naj je Slovan ali Nemec, bridko obžalovati more. Zadnji cilj vseh teh dogodeb je se ve da naval na mini- svet vidi, kam Avstrijo tira ministerstvo, ki si je na svojo zastavo napisalo ,,pomirjenje in spravo narodov". S takimi pe- klenskimi nakanami mislijo Ce he (Slovane) osramotiti osabni spominki poganskih cesarjev, izdelki rimske in pred Nj. veličanstvom cesarjem in pa pred celo Nemčijo grške umetnosti in nekdanji tako silni tempeljni pogan- na katero narodno-nemška klika vedno škili. in Palatinu, forum romanski, kolizej, blišeči slavoloki 9 7 skih bogov vse vse leží zdaj v prahu y na njih raz- valinah pa dandanes samo v tem južnem kraji Rima * Meni na Kranjskem ni znana nobena bazilika, kajti stoji 18 katoliških cerkev in med njimi bazilika sv. tudi cerkev v Dvoru pri Polhovem Gradcu nima vseh poseb- Klemena. Ime „bazilika je grške korenine in pomeni nosti bazilik. Zanimivalo bi me, ako bi me precastiti go- ji spodje duhovniki iz dežele v tej zadevi poučili. ljev grad". Od Grkov so ime in posebnost teh stavb « Pisatelj. Po tem vvodu le na kratko svojim bralcem po-vemo, kako so se one žalostné dogodbe najhuje priČele v Pragi. 28. dne junija je družba nemških visokošol-cev z imenom „Avstrija" obhajala 201etnico svojega obstoja in v ta namen izlet omenjenega dne zjutraj napravila v bližnji kraj „Kuhelbad", kamor se Pražani radi razveseljavat hodijo. Istega dne pa — tako pripo-veduje liberalni nemški Časnik „Bohemia", ali je res ali ne, ne vemo—je neki v časniku Mladočehov „Narodni Listy" přišel brezpodpisni poziv studentom češkim, naj tudi njih prav veliko pride v Kuhelbad. In to se i'e — še enkrat ponavljamo, če je res kar nemškuta „Bo-Lemia" pripoveduje — zgodilo in pripetili sose tisti hudi pretepi med nemškimi in českimi studenti. Kdo je teh žalostnih izgredov kriv, — kdo je prvi hujskal in vnel plamen krvavega razpora , razodela bo sodnij-ska pre is kava, ki se je takoj pričela. Da so ustavoverski nemčurski kolovodji v državnem zboru dunajském zanetili iskro k onemu plamenu na Cesaem, o tem ni dvombe, če se ozremo na gori navedene dogodke v zbornici poslancev in pa tačasno hujskanje judovskih Časnikov. „Nemir" in „razpor" med narodi mora biti, če ga ni, se pa naredi, kakor sv. Matija vzimskem času delà led: to je parola nemških liberalcev ; da liberalci le komarja kje dobé, brž je ž njega vol, pa le takrat, kedar je to njim na korist, drugače je pa narobe. Kdo se še ne spominja, kaj so o svojem času naredili iz dogodbe na Janjčah in Vevčah pa na Jezici, kak hrup so zagnali, kako so upili po vojakih in obložnem stanu, kako so dr. Bleiweisa in dr. Costo dolžili, da sta kmete podkupila, kako so se začele neizmerne pre-iskave, da je moral celó dr. Bleiweis na Žabjek letati itd. In vendar je bilo vse to peklenska laž, kajti navadni pretepi so bili, kakoršni se povsod godé, kjer gre kdo koga dražit. In komu ni še v živém spominu hrup, katerega so zagnali nekateri „Liedertaflerji", ko jim je nedavno neki pijanec v Medvodah vtepel tak strah, da so mislili, da jih cela tropa nahujskanih kmetov napada?! In po vseh nemčurskih časnikih se je ponavljal krik, da si Nemci na Kranjskem niso svojega življenja svesti! Al ker je našim nasprotnikom šlo le za to, da bi nas in našo deželo pred svetom v grdo imé, narodne voditelje pa ob veljavo spravili, so naredili iz komarja vola ter zlekli ga na politično polje. Nekaj zeló enacega se je menda zgodilo zdaj v Pragi na Českem zato, da bi s temi praskami svetu izpričali, da se mora vsa vladna sistema, ne pa samo Taaffejevo ministerstvo mahoma premeniti, da se „rešijo" Nemci na Ceskem. Kdor judovske liste bere, bo res mislil, da Člověk, ce je nernškega rodu, pa misli poto-vati na Cesko, mora prej testament narediti, ker ni varen življenja. In vendar je vse to laž, grda laž, sa-tanska laž. Kavsi in ravsi med študenti so zmerom in povsod bili; ravno tako so uganjali veče ali manjše neslane burke in celó politične demonstracije, na priliko, v Gradci o prihodu Don Alfonsa, na Dunaji letos pred stanovanjem poslanca Lienbacherja, in še po več drugih mestih. Kjer so take demonstracije politične, stojé zmerom za njimi skriti drugi možje , ki vročo dijaško kri podkurijo iz sebičnih namenov. Tako bo najbrže zdaj tudi v Pragi. Ostudno, brezvestno in od-ločne graje vredno je pri tem to, da si zdaj petelini fa-lirane stranke za svojo gardo jemljo in pripravljajo mladino, ki se ima še rnaogo učiti, predno bo imela na političnem polji besedo, in jo v njenem pravém na-menu ovirajo in na Čisto napaČno pot spravjjajo. Slovan je mirna in potrpežljiva duša. Ce toraj kje njegova kri zavré, potrpežljivost njegova izkipi, mora 216 _ le dražen biti, hudo in dolgo dražen. Takošne krvi pa Nemec nima, in tudi nemškutar ne; njega razdraži Slovan celó, ako je mir en, kar najjasneje priča Veste-neckovo in njegove profesorske družbe rogovilenje v ljubljanski kazini zoper Slovenca, ki jih je nedavno razdražil zato, ker je bil „čudno" mir en (auf-íallend ruhig); kaj bi še le bilo, če bi bil škandal provociral on z besedo ali dejanjem! Tako bo najbrže tudi na Českem s to študentovsko homatijo. Ceski štu-dentje so bili uže gotovo do grla siti drznih nemških jezikov in prevzetnega obnašanja „tajčburšev", zato so jih provocirani nekoliko pokampíjali. Zdaj — se ve da — je pa tista svojat, ki je uže davno zadej skrita sjtala in ropota težko čakala, zagnala krik, da gre na Ceskem po Nemcih, kakor v Rusiji po judih, ceravno ni vse skup nič druzoga kakor navaden ravs v gostilni, še manj vreden, ko na priliko Vesteneckova aféra v ljubljanski kazini ali v Litiji, o kateri pa nemški listi še črhnili niso. Toda Slovan draži (provocira), naj je mir en ali naj razsaja! Prav ima toraj „Brencelj", ki praša: „kako se mora Slovan obnašati, da Nemca (ali nemšku-tarjaj ne draži?" Mnogovrstne novice. * Konec svetá! Unidan so „Novice" prinesle pro-rokovanje nekega amerikanskega profesorja iz Bostona, da bode svetu konec 31. oktobra. To prorokovanje je prestrašilo nekatere ljudi, ki raji verjamejo, kar je ne-umnega, kakor to, kar je pametnega. A sedaj se je pokazalo, da je bostonski prerok „slámo jedel" in da njegovo proroko vanje ni niti piškovega oreha vredno. Konec svetá bode še le 15. decembra t. 1., kakor je drug tak prerok poročal uže pred 500 leti. Italijan Leonardo Aretino (umrl v 14. stoletji) trdi namreč v petem zvezku svoje fantazije „Aquila volante" (leteči orel), da bode letos konec svetá. Podiral pa se bode polagoma 15 dni po sledečem dnevnem redu: Prvi dan s topilo bode morje čez obali in drugi dan razlilo se bode dalje po kopni zemlji; tretji dan poginile bodo vse živali, ki živé po rekah in v morji, peti dan pa ptice; šesti dan razrušile se bodo vse hiše, sedmi pa skalovje; osmi dan bode silen potres, deveti podrli se bodo bregovi, deseti dan postali bodo ljudje nemi (mu-tašti), enajsti odprli se bodo grobovi, dvanajsti dan popadale bodo zvezde z neba, trinajsti pa bodo pomrli vsi ljudje; štirnajsti dan gorela bosta nebo in zemlja, petnajsti pa bode vstajenje mrtvih in sodnji dan. — Iz tega se razvidi, da je proroška modrost pred 500 leti uže veliko veča bila kot dandanes , ker je ta Italijan se veliko bolj „kunšten" in vse še natančneje vé kot učeni bostonski magister. — Kakor „Obzor" šaljivo z vojaško granico kritikuje to i talijansko preroko vanje, tako tudi mi rečemo : Ker bode koncem tega leta svetá uže konec, lahko zagotovimo naše čitatelje, da, če do-tlej ne bode razpuščen deželni zbor kranjski, bode gotovo 1. dne prihodnjega leta. * Ciganski ,,Oce nasu. Morebiti koga zanima, kako molijo cigani „Oče naš." Tak-le je: „A maro daddel, ko šinjal ande troten, ošardo toveltro then so odoj, auke tovel tu uprodi phuotaj damaro sako divikno, maro totadire pros tin amare gr i hi dik taman prostinaa amare grihi kerdengi toj malomen andole mirebne3-kero daravibe toj muk amen oie erdevendjar. Amen". — Iz tega se vidi, da imajo cigani tudi slovanské besede v svojem jeziku ; besedi „prostiti" in „gr i h" ste odločno slovanski. f / 217 * Petroleja se povprečno iz Amerike izvaža 75.000 bačev (ton) na dan. Tako je poročal pri glavni skup-ščini new-yorške borze za petrolej njen predsednik George H. Lincoln. Porabi se ga pa po njegovem mnenji na dan 45.000 bačev, tedaj 30 manj, kakor se ga izvozi. V Evropi se prodaja petroleja jako manjša. V Rotterdamu bilo je na pr. 20. maja t. 1. le 8017 bačev na skladišči, med tem, ko jib je bilo lani isti dan 50.504. * Najstareje sveto pismo nahaja se v mestecu Na-bl u s v Palestini (Samariji). To sveto pismo pisano je na pergamentu od vnuka velikega duhovna Aaron a* Šamaritanci varujejo to knjigo, kakor dragoceno relikvijo ter so dosedaj odbili vse svote, katere so jim bile ponujane za to sveto knjigo. Nasi dopisi. Z Dunaja 28. junija. — V dijaškem društvu ,,Sloveniji" osnoval in za stalno je ustanovil se „agronomi čni odsek", isto tako kakor imajo slovenski prav-niki svoj oddelek, v katerem se vadijo za poznej še življenje v slovenskem jeziku svoje reci vredovati. Namen temu odseku je razpravljati stvari spadajoče v polje-delsko in gozdarsko stroko s posebnim ozirom na slovenske dežele in se vaditi predavanja tacih pred-metov v slovenskem jeziku. Ker ta namen ni tako labko doseći, posebno kar se predmetov gozdarske stroke tiče, katere slovenska literatura je prav mala ali je skoraj niČ ne, menim, da bode ta korak pri našem ljudstvu toliko večo pozornost izbudil. Višja agrono-micna šola na Dunaji (Hochschule fur Bodencultur) šteje med svojimi slušatelji le pičlo število 10 Slovencev, kateri so se skoraj vsi zavezali spolnovati blagi naš namen in naše želje vtelesiti. — Izvršujoči odbor sestav-Ijen je iz sledečih gospodov: predsednik gosp. Jurij Kraigher, stud, forest.; podpredsednik g03p. Valentin Oblák, stud. agr.; tajnik gosp. Ferdo Svetek, stud. agr., in blagajnik gosp. Ferdo pl. Kleinmayr, stud, forest. — Prvo redno sejo sklenil je odbor imeti uže 9. julija, pri kateri bode g. Oblak predaval spis: „Naša naloga v počitnicah (kot slušateljev poljedelstva in goz-darstva)". Iz Reke. (Madjaronski in lakonski skandali.) Přetekli torek je bila volitev mestnega župana z vsem ti-stim ropotom, kakor je po magjarskib mestih navaden o takih prilikah in o kakoršnem drugje ljudje še pra-vega pojma nimajo. Izvoljen je bil se ve da magja-ron, na imenu ni niČ ležeče, kakor Vam sploh to reČ pišem le zato, da vidite, kako surov je magjaronski in lahonski element tukaj proti Slovanom. — Zvečer so namreč napravili oboji z groznim krikom in ropotom izvoljenemu serenado, pri kateri so „eljen" in „evviva", kar ušesa glušili; velike trume najetih pocestnih poba-linov so spredaj nosile ogerske zastave, iz množice je donelo grozenje Slovanom, da so ti vsi šli tej družbi iz poti. Ko dospé druhal pred narodno čitalnico, se vstavi in z groznim rujovenjem začne metati kamenje, po funte težko, po oknih čitalnice, čeravno uže razen čuvaja ni bilo nikogar več v hiši, ker so vsi prej domů šli; v krátkém je pobitih 18 oken, čitalnične sobe pa polně debelega kamenja. Policije je veliko zraven stalo in gledalo , a še le, ko je bilo dovršeno , je komisar rekel: „Zdaj je pa uže dosti" in druhal je odšla z rujovenjem. Drugi dan se je šel podpredsednik — predsednika ni bilo domá — pritožit k policiji, pa ni nic opravil, dobil je še par debelih pod nos. Zdaj je odbor sklenil, šip ne novih napraviti, ampak jih zalepiti s pa-pirjem, da bodo pričale o surovosti magjaronov in la- honov tako dolgo, dokler se pravica ne zgodi. Tako se godi pri nas in iz tega vidite, kako potrebno je, da deželni zbor hrvatski kaj stori za varnost Hrvatov in Slo-vanov ter njihovega premoženja na Reki. V Gorici 3. julija. — Velecast. gospoda deželnega predsednika kranjskega sop roga, miiostljiva gospá Winkler-jeva, prišla je z gospodično hčerko, — po petih letih — spet enkrat ogledat naše kraje. Přetekli ponedeljek je došla v Gorico in koj drugi dan iznenadila in razveselila na Trnovém 76 let staro gospod pred-sednikovo mater. Zdaj je blaga gospá v Tominu. — Prav tisti hip, ko se je imela na sv. Peter pričeti na Travniku tombola, ulila se je ploha in ogromno mno-žico ljudi zdajci razgnala. Tombola je torej danes. — Današnje Ciril-Metodove sv. maše na Koštan je vici se je udeležilo mnogo Slovencev — sploh meščanov. Cerkev je bila praznično opravljena, odzu-naj in znotraj sè slovenskimi zastavami ozališana. Nad obokom pred presbiterijem med zeleno prevezo je bil v slovenskih barvah napis „Ss. Ciril in Metod prošita za nas". Z najvišega mesta na cerkvenem licu je visela papeževa zastava. Sv. opravilo je opravljal preč. Oče gvardijan, Albin Bregar; o pomenu Cirilove slavnosti je primerno govoril O. Konstantin Luser; poseben za to priliko sestavljen zbor je pel „Gospodin pomiluj" i. dr. Končalo se je sv. opravilo z zahvalno pesmijo in blagoslovom. Poglavitne dele službe božje je nazna-njalo streljanje na samostanskem vrtu. Zastava, za katero so — gori in nazaj gredé — stopali čitalničarji i. dr., je stara častitljiva zastava nekdanje narodne straže solkanske od leta 1848., ki se uže mnogo let hrani v tukajšnji čitalnici. Zvečer se zberejo narod-njaki — ne v Solkanu — ampak na Cattarini-evem vrtu. — V petek — 1. julija — zvečer smo dostojno pokopali gimnazijskega suplenta Franca Vodo- pivca, odbornika čitalničnega. Umri je po dolgi bolezni, 31 let star, dne 30. junija v bolnišnici milosrčnih bratov..— V predmestni farni cerkvi na Plac u ti imajo 3 nove prav dobro ubrane zvonové iz Broili-Poli-eve zvonarne. V poslednjih 25 letih — ali od kar so naš prevzvišeni nadškof v Gorici—je sedem mestnih cerkvà premeniio zvonilo. Tudi v tem oziru tedaj se je Gorica prenovila in pomladil.. Iz Maribora 30. junija. — Tukajšnja čitalnica praz- nuje dne 17. julija 1881. spomin svojega dvajsetlet-nega obstanka in priredi v ta namen v svojih sobanah pri gosp. Franců Grlinerju v poštni ulici, in sicer v ožjem krogu svojih društvenikov veselico , kateri program je: 1. banket, 2. ples. Vstop imajo samo udje čitalnice in osebno povabljeni ali po društvenikih vpe- ljani gostje. Odbor. Iz Postojne 28. junija. (Vreme, letina, komet, meteor, „zwergvereinerji" žanjejo zasluzeni sad.) Skoraj celo pomlad imeli smo mokro in hladno tako, da se je ubogi kmetič zopet slabe letine bal. Polje se je po hipih z največo težavo in silo obdelovalo ; a Bog ima vsega dosti. Zadnje dni pomladi in prve poletja nastalo je toplo, mirno, jasno in tiho vreme. V teh dnevih opo-moglo si je očividno vse na polji, travnikih in senože-tih tako, da vsa „fruga" zdaj prav lepo stoji in dobro obeta. Trave bile so posebno redke in plitve; sedaj je pa dobra košnja, in klaje — brez posebne nesreče manjkalo ne bode. Strn je lepa, ječmen je barvo uže spremenil, gomiljine dobro rastó, turšica kaže lepo, fižol, čeravno so ga bili polži po nekaterih krajih hudo ob-jedli, se krepko obrašča. Tudi sadja, posebno po da-lenji Pivki, bode še precej ; češnje dozorevajo in bode jih v nekaterih krajih veliko. Zadnja potreba je uže, da ima enkrat pomanjkanja trpeći Pivčan zopet dobro letino. Le Bog naj nas varuje ledů iz oblakov! — 20. dne t. m. opazili smo lepo zvezdo repatico; vidna je 218 na severo-zapadni strani. Iz početka bila je slabo dne, povrnila. Se " od 22. večje veselje pa vice junija, ki so meni donekle ,,No- so oznanile, da Je Onde rka vidna, a zdaj postaja vedno bolj svitla in se proti severu hitro pomika; jedro njeno sveti se kot ono zvezd premeščen v Pribram na Cesko. Škoda da se ni to prve vrste; rep ima nekoliko na sever in pokonci obr-Nevedneži, posebno ženske, imajo veliko nepo- trebne govorice o kugi, koleri, vojâki Pi ■HHP? p uže pred 8 leti zgodilo, da ne bi bil on pri naši okrajni cesti čisto nic opraviti imel; ves drug duh bi bil od- } draginji in sod- bornike junačil za blagor okraja našega cestnih za njem dnevu, ker se kaj neumnega tisočkrat raje verjame devah mi marsikaj še srce teži, pa kaj pomaga, če se ko pa kaj pametnega, modrega, pravega in poštenega. celi listi časnikov popisejo , če se pa merodajni možje Tu ima šola po nekaterih krajih poleg druzega korist- drugače obnašajo ! druzih krajih prestavljajo stare nega še precejsnje polje orati, da s pravim podukom ceste v nove, bolj varniše kraje in gledajo na njih ravno prazne vere in vraže izmed ljudstva iztrebi in pravo vero vtrdi. lego, a tukaj ne vlada tista modrost, in nova cesta se Ob 11. uri ponoći dne 23. t. m. videti mora delati vkljub poskušenj in dokazov po nevarnem bil je krasni meteor; šinil je bil od izhodno severne na vecerno-južno stran; videti je bil do 17 sekund. Za- več stroškov. t ne pa po varnem bregu, mora se delati tam, kjer bode Bos: aaj da bi se tudi tukaj v kratkem svetilo bilo se je ob onem hipu tako, da je bilo videti času koló obrnilo na korist narodu v spodnji Idriji! kot skoraj o poludne pri se je videl na spodnji Pivki. najlepšem svitu; posebno lepo Vsako delo prinese zasluženo plačilo. Gosp. Ludevik Vodopivec Mengiša julija. Boštijan Leskovic. Pri novi volitvi županstva znani , za občino ia trg Mengiški so bili gosp. Janez Le vec, „cvergarski" rogovilež, govoričil je toliko časa zoper posestnik, za župana, gosp. Marcel Jenčič, posestnik c. k. okrajnega sodnika v Senožečah in mu podmitenje in trgovec, in gosp. Jožef Fun tek, posestnik, podtikal, da se je nadnje na vjel. Radi svojega neukrotljivega jezika ga je dne 23. m. c. kr. deželna sodnija v kazen sedemmesečnega kazenskega zakonika svetovalca izvoljeni. pa Borovniške okolice julija. ča3t. bralcev „Novic" gotovo si uže lahko misli, Marsikdo izmed da v zapora obsodila. Vreden sad rogovilastemu ,,cvergovcuil, Borovniški dolini ni nikakoršnega življenja več, ali da kateri si je povsod prizadeval poštenjake denuncirati in jim jamo kopati. Kar kdo išče, pa nazadnje tudi najde. se nam angel jsko dobro godi. A ne prvo ) res. Naravna posledica! Notranjec. Zmerom se tu dobi kaj zrnja za pisanje ne drugo ni volja Krškega. (Letina. — Društvene reČL) Letino uteg- nemo dobro imeti, ako bode vreme še dalje tako ugodno kakor dozdaj. Sená so ljudje veliko dobili invga veči- sposobnih bikov? tudi še bila; al neka slabost prevlada in zato vse molči ! Vec let uže imamo postavo za plemenske bike. Okolica ta ima nad 300 krav , a koliko pa za pleme Ne vec del pri lepem vremenu pod streho spravili. Češnje o samo enega! Se to 80 krat obilo obrodile, in tudi druzega sadja, zlasti češpeij se obilo pričakuje. Vinska trta dobro kaže, večidel je uže obcvetela. Ugaja nam letos vreme največ zaradi tega, opere vjerna s postavo in z blagostanjem živinorejca? Mnogo uze mislil sem o tej stvari kako ziniti, a imel sem vedno pred očmi načelo : umazano perilo naj se domá ! Sedaj pa, ko sem bral, da šolski nadzornik ker čez dan navadno solnce sije, dočim nam Bog po- Pir ker spozna za potrebno in želí boljšega plemena v ft 11 Ivi v • 1 • \T i * - A . 1 • v • # • fT V • • 1 • t • 1 1 t y I . noci rahlega dežka pošilja. Nedavno je v tukajšnji pri Kocevarjih ne morem si našim kaj, da ne bi očitno na bližini udarila ponoći střela v kozolec in v nevarnosti tem mestu priporočal so bila tudi druga gospodarska poslopja; a tukajšnja ker se tako radi ponašajo s svojim domoljubjem občinskim starešincem, nai, na y požarna straža, katero vodijo národní možje, je bila takoj na pomoč hitela in daljno razsirjevanje ognja za- to stroko blagor občincev vendar kmetijstva, ako svoje milostljive oči obrnejo v jih uz na drugo, posebno na Društveno življenje na Dolenjskem, zlasti za pota, nočejo! Naj vendar skrbijo, da se postava izvrši branila. Savo in za Krko je silno mlačno. !» na priliko v Krskem se redko oglaša; priliko svečanosti 5. julija v čast naših slovanskih apo steljnov, a društveni tajnik nam ni hotel vstreči. Bralno društvo, in ne ostane mrtva črka na papirji! Skrbeti jim je dve spaki (ne bika) odstranite in na želeli smo, na treba da se Kmetijska podružnica se tudi nic ne giblje. se utegnemo resno posvetovati še o tem, Na me3tite z blagom , za pleme sposobnim. S tem, da kaj storite v blagor občincev, da skrbite za dobra pota ob- ali jesen činska, za pravično razdelitev ceste kantonske ) sploh tu posojilnico ali ne. Treba je namreč novega temelji-tega posvetovanja o tem predmetu zato, ker razmere o zadevi zajemanja denarja nastopile osnujemo da se v vsacem obziru postava spolnuje , s tem poka- žete, da imate srce za so nove 7 kajti svoje ljudi in da se zavedate in spolnujete svojo dolžnost, ne pa s tem, da upijete le: Ali ki ,davka ne nakladati ljudem, doklada ne in ne" bode postava zoper oderuhe vsekako nekaj kmetu, mar ni to velik davek, če se živinoreja zanemarja ki posojila išče koristila f ? w v AA m vy v j XJL * * + yy t y * u * v T v a « tm v% v% Y u» y w v w w w 4» w m ua s* v j m w aajl ^ * ponuja kranjska hra- je glavni kapital kmetov, da dobre obresti (činže) do- nilnica zdaj kmetu posojila (do 300 gold.) po 4°/0> z večjimi in lepimi teleti? — Ali niso dobra pota torej tako nizko , da nobeno novo denarno društvo za tudi pomoč kmetu, da po nepotrebnem ne kvari avojih tako nizke obresti denarja dajati ne bo moglo, 3) utegne kol in vozov in po nepotrebnem ne trpinči živine? Kaj državni zbor skleniti postavo o poštnihhranilni- pa grabni po i katere bodo silno pripravni zavodi za vlaganje d a j a l ai cah, denarja, čeravno bode država obresti le po 3° se močvirji, in to posebno poglavitni grabni, ne bodo nič kopali? Ali ni pri umnem obdelo- vanji polja, posebno močvirja prvi pogoj vodo odpeijati? Mnogo ljudi utegne torej svoj denar rajše državni blagajnici zaupati, nego privatnim rokam. Ni iz osušenih travnikov mnogo redilneje senó kot iz mokrih? Mocvirskih čuvajev željno pricakujemo; spodnje Idrije 30. junija. — Ne morem Vam po- naj bi nam jih močvirski odbor kmalu nastavil! Naj vedati, kako da some „Novice" razveselile z novico, da povem še to f da nam letos poljske miši, posebno se je v Ljubl jani v trgovinski in obrtnijski zbornici koló na pri fitolu silno škodo deiajo in marsikod skorej vse y i i • i • v * ili rn • • v • • rx 1 • našo stran obrnilo in v večino posadilo. To je meni v unicijo sivi starosti veliko veselja napravilo, da sem še doživel Domoljub. U V V" J Iz Siške. ( Citalnica naša) vabi s zanimivim programom case > v katerih ljubi Bog naše nasprotnike zmanjšuje k slavnosti na čast slovanskih apostolov sv. Cirila in jih hoče sča3oma čisto odpraviti. Zato imamo tudi in Metoda, ki se bode vršila prihodnjo nedeljo v spodnji Idriji trdno upanje, da sé nam bode škoda, dne t. m. y 10. srebra, katero ki jo zarad idrijskih žgalnih peči živega trpimo in popisano hranimo od leta 1868. do današnjega in bode obsegala cerkveno svečanost l« U.l# y lil k/UUU \J C/O v ^ CiiMi U v V/ C% dopoludne, popoludne pa slavnostno besedo. Ob uri zjutraj bo sv. masa in pridiga v podružní cerkvi 219 v Šiški. Božjo službo opravljal bo preč. beneficijat in državni poslanec g03p. Karol Klun. Clani čitalnični se zberejo ob pol 9. uri v Čitalnici in se potem skupno pod društveno zastavo podajo v cerkev. — Slavnostna „beseda" pa se prične ob 4. uri popoludne pri g. Andrejů Vodniku v spodnji Siški. „Beseda" , pri kateri svira vojaška godba c. kr. pešpolka velikega kneza Mihaela pod vodstvom kapelnika g. Czerny-a, ima veliko vrsto 15 točk, med katerimi je tudi priljubljena vesela igra ,,Sam ne vé kaj hoče". — Vstop k slavnostni besedi je 30 krajc. za osobo. Društveniki Sišenske čitalnice so vstopnine prosti. Iz Ljubljane. — Ni nam treba na dolgo in široko zagotovljati , kako neprijeten vtis so dogodbe zadnjih dni v Pragi tudi na nas in ves narod naš naredile, kajti iz popisov onih dogodeb v ustavoverskih čas-nikih bilo je preočitno razvidno, da nezmerni njihov hrup konečno meri le na to, da bi propalo ministerstvo Taaffeovo. Na drugi strani današnjega lista kažemo, kako sodimo mi obžalovanja vredni raz-por v Pragi, tù pa radostni pozdravljamo najnovejša zanesljiva porocila odondot, da je energičnemu posto* panju vladnih organov in veljavnih rodoljubov, katere narod zmerom posluša, obveljalo konec storiti nemiru v glavnem mestu češke krone. Valovi razdraženosti so se vlegli tako , da celó hujskajočim časnikom je zdaj beseda upadla. Al kako so ti brezvestni časniki s trte zvijali vzroke , da bi nemški svet sleparili s strahom, da Nemcem v Avstriji preti pogin, če minister Taaffe le še malo dni ostane na krmilu avsirijske vlade! „Vidite — so kričali — to je sad tistega ministerstva, ki sije spravo med narodi avstrijskimi na svojo zastavo zapisalo, — Němci naj se uklenejo v jarm če-dalje drznejih Slovanovi" Tako so gnali hrup po svojih nemcurskih liatih in ga podpirali z lažmi, katerih vsak dan novih skujejo. Da bi vznemirili naše voja-štvo, izmislili so si celó to, da nemškemu jeziku ne žuga samo nevarnost v najviših državnih uradih, ampak da tudi nemški jezik ni vec varen v komandi vojaški! Nemec bi o pogledu na te laži rekel: ,,das ist wohl schon hoherer Wahnsinn" — Slovenci pa takijn trobentačem pravimo, da jih „luna hudo trka". — Ce Cehi in Slovenci zahtevamo, naj se uradnije, kedar se obračajo do ljudstva in njemu dopisuj ej o, poslužujejo narodovega jezika,Je to pač le naravna in postavna zahteva, al kdo med Cehi in Slovenci se upira starodavni navadi, Če tudi se na nabeno postavo ne opira, da cesarske uradnije med seboj rabijo nemški jezik? Ce Cehi in Slovenci zahtevamo , da ima narodov jezik pravico v šolah, se vendar še ni elišal v nobeoem deželnem zboru glas, da bi nemški jezik se izključil iz naših mešcanskih in srednjih šol, kjer je nauk nemŠČine živa potreba nam, ki občujemo z Němci. Celó abotno pa je besedovanje, da se Cehi in Slovenci upiramo temu, da nemški jezik ne bi smel^jezik vojaške komande in vojaških uradov biti ! Cehi in Slovenci mar-več trdimo , da je nemški jezik namenu primeren in potreben, kajti armada stoji v drugačnih, nepolitičnih razmerah ; ona je podložna edini komandi najvišega po-veljnika — cesarja; njemu samemu gré pravica, določiti jezik armadni. In ker mi kot zvěsti Avstrijanci hočemo moč in edinstvo avstrijske armade, zato želimo tudi, da se to edinstvo doseže s pravim pripomočkom, to je, da se vsi razdelki avstrijske armade razumejo v enem jeziku; v tem oziru potihnejo vse naše narodne želje. Uže Pogodin je v svojih pismih iz Rusije rekel, da v Avstriji nihče ne more korporal postati, kdor ni nemškega jezika zmožen, in mož ie z ozirom na to, kar smo ravno rekli, popolno pravo trdil; nemški jezik je kit edinstva armadnega. Tacega patriotizma navdan je tudi naš Vodnik navdušeno pel svoje „brambovske" m med njimi posebno ono „Estrajh za vse !" — To naj je odgovor vsem nemčurskim rovarjem, ki z lažnjivimi pretvezami sejejo seme razpora med narodom slovenskim in nemškim. Uverjeni smo, da z nami stoji ves narod slovenski. — (,,/SZoi;. Matice11 predsedstvo^ je o prošnji, naj se Pokornega „Prirodopis živalstva", poslovenil prof. Erjavec, odobri za soi s ko knjigo, od si. c. k. deželnega šolskega sveta přejelo sledeči dopis: „Visoko ministerstvo za bogočastje in nauk je z razpisom 11. junija t. 1. št. 8544 sledeče na znanje dalo: Da je šolska knjiga „A. Pokornega Prirodopis živalstva s podobami" 3. izdava , za rabo v spodnjih razredih srednjih šol, v katerih se živalstvo podučuje slovenski, splošno dopuščena, bode se v kratkem razglasilo po ukaznem listu ministerstva za bogočastje in nauk. Semkaj došli knjigi pridržali ste se tukaj za uradno rabo. To se na-znanja si. predsedstvu v rešenje vloge 20. maja t. 1. štev. 349." C. kr. deželni šolski svèt za Kranjsko v Ljubljani 30. junija 1881. C. kr. deželni predsednik: Winkler. — (Iz seje družbe kmetijske 3. dne t. m.)f v katero, ker so se obravnavale nekatere državne podpore za le-tošnje leto, sta prišla tudi zastopnika deželne vlade in deželnega odbora, nam je došlo sledeče poročilo : SI. ministerstvo kmetijstva je vslišalo prošnjo družbe kmetijske in dovolilo 2 državni štipendiji po 300 gld. vsako, za 2 kranjska mladenča, ki gresta na kako srednjo ali višjo avstrijsko kmetij ako šolo učit se kmetijstva, — družbi kmetijski pa je si. ministerstvo naro-čilo, naj naredi nacrt razpisa teh štipendij in mu ga po c. k. deželni vladi predloži v potrjenje; to nalogo centralni odbor kmalu izvrši. — Podkovski ljubljanski šoli je si. ministerstvo dovolilo za letošnje leto 500 gold, državne podpore in za ucne pripomoČke še posebe 200 gold., — subveuc'jàki odbor je po oletni navadi na vec delov razdelil navedeno podporo. — Za na dal je van je popotnega poduče van ja v kmetij stvu in posebno v vinoreji in mlekarstvu dovoljenih je 500—600 gold, proti temu, da odbor predloži ministerstvu program o izvrševanji navedenega popotnega podučevanja. — Tudi za vredbo kmetijskega popotnega podučevanja po učitelju na ljubljanski preparandiji, ki je strokovnjak v kmetijstvu, je ministerstvo pripravljeno državno podporo podeliti, ako se mu predložijo temeljiti nasveti družbe kmetijske po c. kr. deželnem šolskem svetu. — Za tisek poučnih knjižic hoče si. ministerstvo 200 gld. dovoliti, ako se mu imenujejo knjižice, ki naj se v prid kmetijstva letos natisnejo. — Subvencijo s 600 gold, za kmetijski nadaljevalni poduk, iz katere je bila lansko leto svota s 300 gold, za natis vin orej ske knjige dovoljena, je ministerstvo znižalo na 400 do 500 gold. — Onih 1000 gold., ki so bili izprva od si. ministerstva kmetijstva namenjeni napravam v o d nj a-kov, se po nasvetu gosp. deželnega predsednika obrne letos za silno potrebno uravnavo hudournika Bele pri Vrhpolju na Vipavskem in s tem pricnó še druge naprave za obrambo groznih povodinj, po katerih tolikrát veliko škodo trpijo Vipavci. Subvencijski odbor je eno-glasno pritrdil dobrohotnemu predlogu si. deželnega predsedstva. V prihodnji seji pridejo v razpravo še druge državne podpore, katere je si. ministerstvo kmetijstva blagovolilo dovoliti v povspeh kranjskega kmetijstva. — (Mestni odbor) je v svoji zadnji seji 28. dne junija po obširnih obravnavah v dveh sejah po predlogu dr. Suppana dospel do sledečega sklepa: „vprašanje. 220 ali naj se prenaredba mestnih stranišČ (sekretov) prepusti na voljo hišnim posestnikom, ali pa da mora vsak posestoik to storiti, naj ostane za zdaj še ne řešeno , vprašajo pa naj se pred vsem posestniki tistih mestnih krajev, kjer se imajo straniščine prenaredbe najprej priČeti, ali jib je volja to storiti? Po teh po-zvedbah naj se skliče odbor zopet v sejo, da o tej zadevi konečno sklepa. — Ta sklep je pravi, le na to naj je magistrat pripravljen, da bode vsak hišnik vprašal: „koliko pa bo vse to stalo (koštalo)? 1 — Razpisane so: 2 službi c. k. okraj nih zdrav-nikov v Kamniku in Logatcu, 3^pa c. okraj ni h živinozdravnikov v Kranji, Crnomlji in Krškem; zdravniškima službama je plača odmerjena po 10. diet-nem razredu, — živinozdravniskim pa po 11. razredu. Cas kompetence za službo zdravnikov je odločen na 3 tedne, za službo živinozdravnikov pa do 20. avgusta. — Gospod deželni predsednik počastil je 22. dne u. m. tukajšnjo žensko, 27. dne u. m. pa mož ko preparandijo o priliki zrelostnih izpitov s svojim pohodom. Radovedni smo, kaj je častiti gosp. predsednik izvedel pri teh preskušnjah o zmožnosti slovenščine pri-hodnjih učiteljev in učiteljic? — (Obrtno pomožno društvo ljubljansko) bode v nedeljo 17. dne t. m. praznovalo svojo 251etnico. Pričelo se bode to praznovanje s sv. mašo, katero bode v nun-ski cerkvi služil preč. prošt dr. Jare ; — opoludne bode veliki banket za 150 osob v hotelu „Evropa", kamor bode neki povabljenih tudi več odličnih gostov. — Nek-danjim društvenikom, ki so ubožali, hoče v spomin tega dne podeliti vodstvo izdatna darila. — Včeraj (v torek) so se po naročilu preč. knezo-škofijstva po vseh farnih in podfarnih kranjskih cerk-vah na slavo sv. apostoloma Cirilu in Metodu ob-hajale slovesne sv. maše z zahvalno pesmijo „Te Deum". — {0 romarjih rimskih) se piše „Slovencu", da so srečno tje dospěli in da sedaj huda vročina na-nje pritiska, ker je v senci 28°, na solncu pa 40° toplote. La- honi sem ter tje pisano gledajo romarje, češ, da so sami „rovarji", ki so prišli hujskat zoper Lahe; zato se je uže čul sem ter tje glas: ,,Morte ai Tedeschi!" Poljaki ne morejo pozabiti navdušenega sprejema v Ljubljani. Ce jim kedo pové, da je iz Ljubljane, prisrčnega pozdravljanja ni kraja ne konca. Takega spomina pa iz Trsta niso vzeli seboj. — Gosp. Emanuel Tomšič, posestnik in bivši župan v Trebnjem, ki je svoje dni pridno sodeloval pri našem listu, je v 57. letu svoje starosti umri 29. dne u. m. Bodi vriemu narodnjaku zemljica lahka! — Krasno zvezdo repatico občudujemo sedaj tudi mi uže nekaj dni v Ljubljani; ostala nam bode vidljiva, kakor se pripoveduje, do srede tega meseca. Dokler se bode pa viděla, viděla se bode vsak dan bolje, ker se přibližuje zemlji. Najprvi je dunajski zvezdarni naznanil prihod te repatice cesar brazili-j an ski, ki se kakor sloveč učenjak dr. Alcantara zove. Prikazala se bo ta repatica zopet 1. 1955., tedaj cez 74 let. Žalostno je, da je še sedaj mnogo tacih ljudi, ki menijo, da ta naravna prikazen naznanja kugo, lakoto, vojsko ali Bog ve katero še koli nesrečo! — Pri bivšem blagajniku kranjske hranilnice J. Presnicu je jutri konecna obravnava ob 9. uri dopoludne pri tukajšnji c. k. deželni sodnij i. — ( Vabilo k svecanostim), osnovanim na slavo slo-vanskih apostolov sv. Cirila in Metoda v nedeljo 10. dne julija od narodne čitalnice ljubljanske, razdeljenim v dve vrsti: 1) v cerkveno svečanost in 2) v slavnostno „besedo". — V n e del j o dopoludne ob 9. uri je v frančiškanski cerkvi slovesná s v. maša, pri kateri bode pel čitalniški moški zbor razne cerkvene pesmi, med drugimi tudi pesem s v. Cirila in Metoda in pa „Kyrie" iz Hrvatke mise „spevae leta 1725. O. Peter Knežević", za moški zbor vredil Fr. S. Kuhač. — Zvečer je slavnostna „beseda" na vrtu čitalnične restavracije s sledecim programom : I. Program pevski, ki ga izvršuje čitalniški moski zbor. a) A. Nedved — „Narodna himna" na čast svetlemu cesarjeviču Rudolfu in světli cesarjevičini Stefaniji (tenor zbor-solo poje g. Meden), b) Fel. Stegnar — „Oblakom", bariton-solo in zbor. (Bariton-solo poje g. Puci h ar.) c) A. Hajdrih — „Hercegovska", zbor s Čveterospevom. d) Dr. B. Ipavec — „Prošnja", tenor-solo s spremlje-vanjem osmospeva. (Solo poje g. Meden, kateremu je skladatelj pesem posvětil.) — II. Program godbeni, ki ga izvršuje godba c. k. pešpolka velikega kneza Mihaela. a) Rosenkranz — „Meio Oesterreich", popotnica. b) Meyerbeer — introdukcija in zbor iz opere „Robert der Teuíel". c) Delibes — „Sylvia", polka, d) Czerny — „Localchronik", potpourri, e) Czibulka — „Stefanie", chavotte. f) „Ein Strauss" — napevi domačih sklada-teljev. g) Strauss — „Myrthenblûthen", valček. h) Czerny — „Aus der Heimat", Marsch-Potpourri. i) Suppe — „Juanita", kadrilja. — Začetek je ob 8. uri zvečer. — Prost vstop imajo p. n. društveniki čitalnični in pa „Sokoli", ki pridejo v društveni obleki. — Vstopnina za vse druge 30 krajc., otroci so vstopnine prosti. — Ako bi bilo vreme neugodno, se beseda" preloži na soboto 16. dne junija. — K cerkveni sloves-nosti in k večerni veselici vabi uljudno čitalnični odbor. iNoviear iz domaćih iu tujih dežel. Z Dunaja. — Razburjenost, ki so jo zarad Praških dogodeb ustavaški tukajšni časniki širili v vse kroge, vladne in nevládne, se je zopet vlegla. Da je cesar sam ukazal ostro kaznovanje razpornikov, — da cesarjevič Rudolf zapustí Prago in marsikaj druzega, izmišljeno je od ustavaških kolovodij. Iz Zagreba. — Se dan je zborovanje ne teče tako gladko, ko prejšnja leta, ko v njem ni bilo skoro no-bene opozicije. Ciga va je Reka, ali hrvatska ali ma-gjarska? — to je sedaj eno glavnih vprašanj. Ogersko. — Volitve so se izvršile, pa kako! Povsod pretepi, da je po več ubitih in ranjenih. Magjari so dělali silovito, Slovaki niso dobili nobenega poslanca, Srbi pa le enega. Zmagal je Tisza in tako je vse pri starem. — Prav gnjusno je, kako magjarski listi zanič-ljivo pišejo o Slovakih; psujejo jih grozno in pravijo, da niso za druzega ko za vislice in da se z njimi ne more govoriti z besedo, nego le s kolem. Pomisliti je pa, da ima kol dva konca. — Iz Rima. — Kakor „Osservatore Romano"' poroča, je do 3. dne t. m. 1200 romarjev prišlo v Rim. Amerika. — Iz Washingtona je te dni prinesel telegraf novico, da tudi v „svobodni" severní Ameriki niso vladniki svojega življenja varni. Predsednika Ga-riefilda je zavratno napadel nek Francoz, o katerem se zdaj govori, da ni zdrave pameti. __________ _ a»«*^ Žitna cena v Ljubljani 2. julija 1881. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr. — banaške 10 gold. 3 kr. — turšice 5 gold. 53 kr. — soršice 7 gold. 50 kr. — rži 6 gold. 66 kr. — ječmena 4 gold. 39 kr. — prosa 5 gold. 3 kr. — ajde 5 gold. 36 kr. — ovsa 3 gold. 8 kr. — Krompir 3 gold. 3 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.