34
-b— : V drugi strugi.
s svojim gostoljubjem bolj druge Hrvate nego sebe in svoje obližje. Od Novega Mesta do Jutrovice je sedem ur, od Metlike tri. Cesta je od Kranjske Radovice dalje tako grda in zanemarjena, da pač ni vredna tesa imena.
V drugi strugi.
Istavil svojo strugo je Potočič v teku let In si izkopal drugo je In bistro tekel spet.
In kmalu mu glasno pojoč Skakljale ptice so In vstajale ljubko cvetoč Lepe cvetice so.
O naj mu le! — Pri njem sem bil Poleten solnčen dan In s tožnim srcem ga motril, Ko tekel je glasan.
Pozna se še, kjer prejšnje dni Imel on strugo je; Tema je tam in mrak noči — Izkopal drugo je!
Vesel je zdaj in pa glasan, Ko bil ni nikdar pYed, In krog in krog lepo nastlan Duhti mu pisan cvet! . . .
Le meni ne! . . . Kako bi rad Ostavil žalni pot In vsaj enkrat, oh le enkrat Bi togi bil gospod!
-b

i
Pismo,
>.o ptičica vesela bom In pesenco zapela bom, Da ljubi moj prišel bo spet, Oj dražji mi ko celi svet!
Teško, teško čakala sem In glasno zanj plakala sem ; Oh! plakal je i on z menoj, Ko hrabro šel je v grozni boj!
Denes pa pismo pisal je In v njem lepo narisal je, Kaj vse prestal je bil krepko In pa, da se povrnil bo!
Oh, ljubi moj, oh ljubi moj,-Kako vesela sem s teboj; Kako bom spet sprejela te, Kako srčno objela te!
Uže te vidim pred sebo In solze mi z očij teko: Ti ljubček moj, trpel si bil, Po meni se bridko solzil!
Pa proč otožne tožbe zdaj, In tudi žalost ž njimi v kraj! Ko ptičica vesela bom, Saj kmalu te objela bom!
—b-