Listek. Boji in krone. (Povest. Prevel Anton Jerovšek.) (Dalje.) Zdaj takoj pokli6ejo princa Dikdika pred zbor. Dikdik je 6akal v dragoceni opravi s svojimi privrženci v sosedni sobani popolnoma prepri6an, da postane v par trenotkih anamski cesar. Dolgo zborovanje ga^ je storilo že nepotrpežljivega. Ko pa pride' med zborovalce in zve, da je propadel, za6ne grozno divjati. Z me6em ho6e planiti na sivolasega Filina, ki ie bil njegov glavni nasprotnik, pa okoli stoječi razorožijo besne6ega princa in prvi minister mu pravi: «Vaš blagor in tudi blagor države zahtevajo od nas, da Vas nekaj 6asa obdržimo kot jetnika. Odpeljite njih Visokost takoj v zapadni stolp!> Minister namigne slraži, ki takoj odpelje Dikdika v zaznamovani stolp. In 6ez nekaj minut se zopet odprejo vrata in v sobano stopi bogato oble6en, bled in boje6 mladeni6. Ko koraka po sobi, se vržejo pred njim služabniki in uradniki na tla. Ministri in zbrani zborovalci pa ga pozdravijo z navduSenim klicom: »Slava našemu cesarju! Slava Hijephovi!« Nato ga vzdignejo na prestol in mu posadijo krono na glavo ter mu prisežejo zvestobo s tem, da padejo po vrsti vsi pred prestolom na tla in poljubijo podplate cesarjevih čevljev. »Hijephova!« »Mir in sloga!« so klicale tudi zunaj množice. »Zmagali smo«, re6e francoski poslanec o. Hovangu, ko zve, da je Hijephova eesar. »Da«, odgovori tolmač, ki je svoje doma6ine bolje poznal. >Da bi le ne bila zvija6a«. »Ali se bojite izdajstva? Francozi so na vse pripravljeni. Poveljnik francoskih ladij zahteva poroStvo, zato pride v mesto Hue francoska posadka«. »To zahtevate?« vpraša o. Hovang prestrašen. >Potem segotovo vname strašna voiska, in mi kristijani bodemo zopet s krvjo pla6ali vaše zahteve«. 6. V zapadnem stolpu. Kristijane, ki so se pri Tidikovem pogrebu branili darovati, ie tirala razdivjana 6eta vojakov v velik, štirioglat stolp, ki je šterlel na zapadni strani iz trdnjave. Ne da se dopovedati, kako so jih surovi vojaki med potom suvali in tepli! »Psi!« je klical vedno hudobni vodja vojaške 6ete, »Psi in Š6eneta! Kaj ? Vi no6ete častiti rajnega cesarja, grdemu psu pa, ki je kon6al svoje življenje na vešalih skazujete božjo 6ast? Saj sem že videl podobo vašega boga! Sramota za vas! In okoli tega psa je narisana truma kristijanov, ki svoj pasji obraz umivajo v krvi obešenega psa«. Take zasramovalne podobe o Kristusu in njegovi veri so bile res mo6no razširjene na Kitajskem in v Anamu. In čudno je, da so se takih sramotilnih podob že posluževali tudi Rimljani, le da so mesto psa naslikali osla na križ. Zasramovanje božjega Zveli6arja je bolj bolelo in žalostilo našega sr6nega Franca, kakor pogosti udarci, ki so padali po njem. Mati, ki je šla zraven njega, ga tolaži in pravi: »To sramoto ho6emo Jezusu popraviti s tem, da bodemo iz ljubezni do njega potrpežljivo nosili njegov križ«. >To rad storim, mati. Bog jim naj odpusti, saj ne razumejo, kar proklinjajo«. »Kaj govori predrzni de6ko?« vpraša nek vojak. »Pravi, da on nekaj razume, 6esarmi ne umemo? Tu imaš spomin za svojo predrznost!« in da de6ku zaušnico, da se tarnaje zvrne na tla. In surovež nadaljuje: »Meni se zdi, da je to tisti de6ek, ki je s svojim krš6anskim križem naredil, da rainemu cesarju zdravila niso ni6 pomagala. Da, da, gotovo je on, ker se mu še pozna bi6. Glej ga, kako je 6rn in siv po licu! Ali še nisi zadovoljem s tem, kar si že dobil? Le po- 6akaj, stari Minge, nadzornik zapadnega stolpa, ti bode že dal, 6esar še pogrešaS«. Med tem pridejo do zapadnega stolpa. Seženj debelo zidovje, skoraj brez vsakega okna, je napravilo pa6 žalosten utis na [nesre6ne ietnike, ki bodo morali v tem zidovju stanovati. »Poglejte si še enkrat solnce in sinje nebo«, re6e zopet porogljivo surovi vojak, ki je že prej govoril. »V tej globo6ini jih ne bodete ve6 videli«. Žalostno stopijo kristijani na lesen most, ki je peljal 6ez š.rok in s smradljivo vodo napolnjen jarek, in pridejo do težkih, zaklenjenih, železnih vrat. Vojaki trkajo in kličejo, dokler se ne prikaže star, umazan možicelj, kojega vodja tako-le nagovori: »Minge, odprite svojo kletko. Pripeljemo vam novih pti6kov. Kaj ne, da imate še prostora v tej lepi, pozla6eni kletki? Druga6e jih ženemo v vzhodni stolp«. »Kaj še?« mrmra starec. >Prostora dovolj! -Stolp je sicer napolnjen, pa taki pti6ki se znajo stisniti. Ako ne bodo mogli drug poleg drugega ležati, pa bodo drug na drugem. Za tako lepe pti6ke imamo vedno prostor. Pa lepe suknjice jim moramo sleči, ker je Skoda za nje. Tudi žepe jim moramo pregledati. Tak, tak! — Srebro in zlato! Tega ne rabijo v stolpu, zato jim ho6em to shraniti.« In vesel dene denar v svojo mošnjo. »Zdaj pa noter! — Ze vidim, da so kristijani«, re6e nato vojakom. >Jaz jih imam prav za prav rad, ker mi ne delajo nobene nadlege. Res 6udno, kako so kristijani potrpežljivi in zadovoljni! Pa krš6anski jetniki mi prineso tudi mnogo dobi6ka, kajti njih prijatelji jih ne zapustijo«. Nato odpre stari jetni6ar železna vrata ter nažene svoje jetnike v temno zidovje trdnega stolpa. Zdaj prižge bakljo in odpre druga vrata, ki peljajo pod zemljo, rekoč: »Pozor! Zdaj bodete šli nekaj stopnjic navzdol. Ho6em vani posvetiti, da si poiš6ete svoje prostore. Pozneje bi bila Iu6 gola potrata«. Strašen smrad bruhne ubogim kristijanom iz notranjega stolpa nasproti in grozen prostor se jim pokaže pri svitlobi brle6e baklje. Najprvo zapazijo mokre in polzke stopnjice, ki peljajo kaka dva sežnja dale6 v globo6ino. Po tleh se za6nejo gibati grozne postave — bili so jetniki, med njimi roparji in morilci, sami divji obrazi, na pol nagi in v raztrgane cape zaviti ljudje. Ve6ina jih je imela klado okoli vratu, ki jim je celo branila se stegniti po gnjili sami, za noge pa so bili privezani s težkimi verigami ob mo6ne kole. Kakih sto teh nesre6nežev je bilo na- phanih v to klet, ki je na sredi imela prav veliko mlako, kajti skoz zidovje je vedno kapljala smradljiva voda v jetnišnico in povzro6evala nezdravo mokroto. (Dalje prihodnii6.) Smešnice. Gost: «Koliko piva izto6ite na teden, o6e krčmar?» Kr6mar: «Ej, malo, malo, komaj po deset veder!» Gost: «A jaz vem, kako bi vi lehko izto6ili po 15 veder na teden!» Kr6mar: «Prosim vas, povejte mi, kako!» Gost: «Ako boste ljudem, ki prihajajo k vam v kr6mo, to6ili polne vr6ke, a ne tako, da je pri vsakem vr6ku za dobra dva prsta manj pija6e!» V kr6mo pride gost, ki si privošči dobrih jedi in pija6e, potem pa se za6ne tako pogovarjati s kr6marjem: «Ali ste že imeli kdaj gosta, ki vam ni mogel pla6ati, kar je bil dolžan?> Kr6mar: «Seveda sem jih imel, to pa šele preve6!» Gost: «No, kaj pa ste naposled storili s takim?» Kr6mar: «Zgrabil sem ga in pognal skozi duri na cesto!» Gost: «Poskusite tudi sedaj tako, od srca rad se vam dam sedaj vre6i iz vaše kr6me.»