ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBL JANA It, 200 Poštnina poračunana (G. C. cen la pasta) V Trstu, v Četrtek. 23. avgusta. 1928. - Leto VI. ^osamama Številka 30 ceni. Letnik L'II . Lut trta j«, t »ki dan zf titraj razen ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8,—, B merec« L 22.—, t>em videl izraženo začudenje, kako da Italija ni zn^la izkoristiti inferiornosti Avstro-Ogrske«, da. bi ii zadala odločilni udarec- KliuČ do te skrivnosti je v naslednjem: Radi preloma fronte pri Gor-licali in radi posledic, ki so sledile, so zavezniške vlasti močno pritisnile na Italijo, da bi pospešile njeno intervencijo. Zavezniki so upali, da bodo s tem odtegnili znatne vojaške sile z ruske fronte., da bodo zaustavili zmagoviti pohod naših vojaka ter tako preskrbeli ruski armadi nekoliko oddiha. Radi pritiska s strani antante nam ie Italija napovedala vojno v trenutku, ko njena vojska še ni bila popolno nia pripravljena* 19. junija 1915 si je nadvojvoda zja beležil: «Klobuk dol pred sovražnikom, ki ga tvorijo čudoviti plezalci, alpinaki oddelki in finančni stražniki, drzni in junaški. Moji častniki1 pripovedujejo o njih velike reči. Neki alpi-nec je bil obkoljen; ko mu je pocSla municija in je videl, da se ne more več rešiJti, si ie zadal s cepinom smrtni udarec v glavo. DiUjg alpinec, kateremu so bili zvezaii roke, se vrže na tovariša, ki je stopal pred njim, sune ga v prepad in mu prostovoljno sledi v gotovo smrt. Neki drugi alpinec brca in grize tako brezupno okoli sebe, da mu mo- ratj-o naši 77Vec podaja tudi' sledečo pretresljivo sliko: «Od kar sem branil Doberdob-sko prt amo to, sem se vedno zabaval, ko sem prisluškoval sovražnikovim telefonskim razgovorom; nam nasproti je bil — če se ne motim — 122. italijanski pehotni polt. V tem polku so imeli zeio veselega častnika- I-tailijani so ga vedno klicali k telerfonu ki on jim je z nasmehom in z veVikim humorjem odgovarjal. V odgovor na neko klicanje je Dado (kolikor sem razumel, je bilo to njegovo ime) predvčiera jšn jim vzkliknil: «Da-nes je Dado obsojen na smrt: mnogo avstrijskih bomb pada v dolino: jutri me bodo zakopali!» In smejal se je tem svojim besedam. In naslednjega dne je drug glad odgovarjal: «Dado je umrl: vefcika granata je priletela v dolino ter ga ubila ob enem s šest in trideset vojaki; ranila jih je štirideset- Sedaj ga bodo pokopali; kdor more, naj pride na nj-egov pogreb...» Ta vest me je globoko dirnila, Čeprav vidim sleherni dan, kako spravljajo pod zemljo na stotine vojakov, ki so meni bolj pri srcu. Ce bi bilo mogoče, bi bil še jaz šel na pogreb nesrečnega Dada in bi bil položil cvetko na njegov grob. Zakaj z največjim občudovanjem se spominjam na pogumnega in veselega Dada ki je znal — v kljub našemu ognju — izpolnjevati ppverjeno mu težko nalogo z zvestim in veselim srcem.» 31. juiija 1915: «Nikar ne misliti, da bo mogoče smatrati, da so Italijani izgubili vojno, tudi če bodo zgubili štiri bitke ali pa pet. Poraz bi za Italijo pomenil smrt in zato se bo raje borila do poslednjega moža, nego da bi svojo bivšo zaveznico prosila za mir.. Zato moramo mi računati s tem, da bodo bitke postale vedno bolj grozovite. Eden od ob-no je orkan zahteval žrtev. Šestdeseti etna Terezina Caanporeee se je tekom viharja vsa preplašena prebudila. Veter je udarjaj V hfeo, da se je zdelo, kakor bi ae morala vsak hip posuti Debela toča je razbijala po št—*"! s tako silo, kakor bi grozila, o, jo prebije. Camporesejeva je vstaia in se napotila proti omar ri, da bi prižgala lučko pod podobo Matere Božje. Korak pa ji je nenadoma zastal in zgrudila se je na tla. Od strahu jo je zadela kapi. Otroci izseljencev ca letoviščih v Italiji RIM, 22. Že par mesecev pri hagajo v Italijo na letovišča skupine otrok italijanskih staršev, ki so naseljeni v inozemstvo. Glavno tajništvo inozem skJh faAjev je do sedaj pogostilo 7200 otrok. 4200 jih je prišlo iz Francije 800 te Švice, 100 iz Anglije, 500 iz Nemčije, 100 iz Turčije, 360 ie Tunisa, 40 iz Grške, 300 iz Jugoslavije (Dalmacije), 250 iz drugih balkanskih držav, 250 iz Avstrije, 150 iz Ogrske, 100 iz Luksemburga, 50 pa iiz drugih držav Dva torpedolovca bosta spremljala Del Prete-jevo truplo na poti v domovino RIM, 22. Načelnik vlade in minister za vojno mornarico je odredil, da dva torpedolovca kreneta naproti pamiku aConte Rosao*, na čigar krovu se nahaja truplo majorja Del Prete-ja. Torpedolovca. bosta izkazala pokojniku predpisane vojaške časti. Jugoslovenska vlada odgovorila na Italijansko protestno noto Poročile „Avale Jugoslovanska Vlada dala zadoščenje BEOGRAD, 22. Agencija «A-vala» objavlja naslednjo vest: Ministrstvo za zunanje zadeve ie danes rzročilo kr. italijanskemu poslaništvu odgovor na verbalni noti ki jih je predložilo kr. poslaništvo povodom ne-daivnih incidentov v Splitu in Šibeniku. Odgovor jugoslovenske vlade daje zadoščenje vsem zahtevam, ki jih je v svojih no-tali formulirala italijanska vlada. (Štefani). Vsebina note še ni bila objavljena BEOGRAD, 22. Zastopnik zunanjega ministra dr. Ilija Šu-menković je danes dopoldne sprejel odpravnika poslov i'ta-1 danskega poslaništva Scamat-tija iii mu izročil odgovor j ugoslo venske vlade na italijansko noto povodom demonstracij proti nettunskim konvencijam in I-taliji v Šibeniku in Splitu. Kot doznavamo iz vladnih krogov, je jugoslovenska vlada v svojem odgovoru izrazi 1 a obžal ovan j e radi incidentov, ki so se pripetili te dni v Dalmaciji in zaradi katerih so ju^oslovenSke oblasti nemudoma uvedle preiskavo ter kaznovale krivce, ki so izzvali demonstracije. Tako jugoslovensfci \ Vladni krogi) izjavljajo nadalje, da je odgovor j ugoslo venske vlade zadovoljiv. JugoaloveiBske oblasti so same pod vzele potrebne korake, da se v bodočnosti preprečijo slični incidenti. Italijanski odpravnik poslov Scaanatti je o odgovoru jugoslovanske vlade obvestil italijanskega poslanika Gadlija, ki se mudi na Bledu, kakor tudi italijansko vlado v Rimu- Odgovor jugotslovenske vlade še ni bil objavljen. Mata zadušnica o Zagrebu povodom zaključitve žalovanja radi Radićeve smrti ZAGREB, 22. Danes se je zaključilo narodno žalovanje radi smrti Stjepana Radića. V vseh zagrebških cerkvah so se vršile svečane maše zadušnice- V stolnici je daroval mašo pomožni škof Salis Seliš ob veliki asistenci duhovščine. Maše zadušnice v stolnici so se udeležili poleg- pokojnikove rodbine vsi v Zagrebu navzočni poslanci KDK z dr. Mačkom itn Pribićevićem na čedu. Prisostvovali so ji tudi mnogi zastopniki raznih kulturnih, političnih in gospodarskih organizacij ter vsi konzuli v Zagreb^ Tekom dopoldneva se ie vršila tudi seja vodstva KDK. Dr. Maček je ob izhodu iz hrvatskega saiDora novinarjem izjavil: «Ugotovili smo, da je KDK eno-dušna in solidarna. Navidezni spor radi protestne brzojavke HSS, poslane interparlamentarni uniji v Berlinu, in zaradi izjave dr. Popoviča, ki se je izrazil proti separatni akciji HSS, je Likvidiran. Ugotovili smo, da je bilo nesporazumi jen je le posledica dejstva, da bmzx>javka ni bila odposlana v imenu celotne koalicij e, to pa radii pomanjkanja časa.» Zasedanje Interparlamentarne unije Dr. WUlan in dr. Stnder bosta načelovala manjšinskemu pod-odseku BERLIN, 22. Hrvatska selja-ška stranka je poslala predsed-ništvu interparlamentarne unije prošnjo, naj bi smela naknadno odporiati na berlinsko konferenco svoje predstavnike. Ker tajnik unije ni imel ničesar proti temu, se da računati na udeležbo posebne hrvatske delegacije na berlinski konferenci. Na seji finančne komisije se je ugotovil neugodni finančni položaj interparlamentarne unije. Bilo je sklenjeno, da se prouči vprašanje zvišanja doprinosov poedmih držav, da se odpravijo ti nedostatki Manjšinski odsek je zasedal pod vodstvo švicarskega poslanca dr. S tud er j a. Razvila se je daljša debata, v katero je poleg drugiih posegel v razprava tudi poslanec dr. Wilfam Predsednik romunske skupine je pozval manjšine, naj se zadržijo lojalno. Sklenjeno je bilo, da se izvoli petčlanski pododsek, kateremu bosta načelovala dr. Stu-der in dr. Wilfan. Po seji manjšinskega odseka je bila izdano poročilo, ki poziva pod odsek, naj upošteva materialne pravice narodnih, manjšin. Ahmed Zogn bo v soboto proglasa albanskega kralja TIRANA, 22. V Albaniji je ljudstvo navdušeno spričo akcije vladnih strank za proglasitev predsednika Ahmeda begia Zogu za albanskega kralja. V Draču, Skadru, Valoni, K avaj i in Doso-vi so se ponovno vršile zadevne manifestacije. Določeno je bilo, da se bo ustavodajna zbornica sestala v soboto, 25. t. m. Tegn dne bo Ahmed beg Zogu proglašen za albanskega kralja. (Ste-f«uA. flngleško-franccski sporazum t HKjitii p mim ebfiisinania Francosko uradno poročilo PARIZ, 22. Listi so priobčili uradno poročflo o angleško-francoskem sporazumu za om» jitev pomoa-skeg"a oboroževanja. V tem poročilu je rečeno, da je inozemski tisk do gotove meje presojal francos?ko-an^leški sporazum, ne da bi pri tem — tako se je vsaj izkazalo — poznal naizmer, v katerih je ta sporazumi nastal, nMi njegovega značaja. To, kar se na splošno imenuje frameosko-angrieški pomorski* sporazum in diplomatičen akt s podpisi polnotmočnih za-stapmikov, marveč je pravzaprav konec nesporaaiumljenja med francosko itn'angleško vlado v zadevi omejitve pomorskega oboroževanja. Kot znano, so 1. 1921. zastopniki Zedinjenih držav, Francije Angiii-sti, kot so že pričeli namigovat ti razni inozemski listi. Kompromis se je dosegel na podlagii razgvrvorov in dopisovanja. O tajj-nih klavzulah ni govoraj, ker sporazum baš ni podpisana konvencija, marveč le« obveznost, ki sta jo sprejeli obe prizadeti stranki na določeni podlagi in v svrho nadaljnjih pogajanj. Na ta način sta Anprlija in Francisja zbližali svoji stališči o vprašanju omejitve pomorskega oboroževanja. Čim so se bila pričela zadevna pogajanja, so predstavniki obeh pogajajočili se strank podrobno obrazložili položaj, v katerem se obe stranki nahajata v mornariškem in pomorskem pogledu. Zastopniki Francije so tlokazali potrebo-, f1a se zaščitijo dalnje in bližnje franco&ke kolonija in da se o-mogočijo hitri in varni stiki med njimi in Francijo. V to svi-bo so ji potrebne tudi velike —-etefid drage — vojne ladje, ki bi v zadostni meri zajamčiti omenjeno zaščito in varnost Manjši podmorniki bi bili svoji toraidtevni nalogi popolnoma kos. Po francoskem mnenju bi glede takih podraornrkov sploh ne bfflo treba govoriti o onjeji-tvi. Isto velja s francoskega vidika tudi za velike vojne ladje, ki obsegajo preko 10.000 ton, posebno še, ker jih rabi Francija izključno le v obrambne svrhe. Pač pa bi bilo treba sporazumeti se o omejitvi gradnje kri-žslrk iSn drugih manjših vojnih ladij* ki so primenie za napadanje. Izgleda, se zaključuje uradno poročilo, da se je na podlagi navedenega francoskega m pa angleškega stališča dosegel kompromis, ki nima drugega namena, kot da tvori podlago za nadaljevanje pogajanj za omejitev oboroževanja na kopnem in na morju. Ta pogajanja se imajo zaključiti s sporazumom med prizadetimi vi astmi, na podlagi kiaiteregu bd se naj podpisala konvencija, ki bi v celoti uredila vprašanje o splošni razorožitvi. ATENE, 22. Novoizvoljena grška poslanska zbornica je bila sklicana za 17. septembra. Kot doznavamo danes, se bodo volitve v grški senat vršile tekom meseca novembra. Vročična epidemija v Grčiji je po poročilih tukajšnjih listov zavzela velik obseg. V Atenah, kjer je okrog: 50.000 oseb bolnih, je bilo beleženjih že več smrtnih slučajev radi vročice. Spor v bolMl vladi Vojni minister podar ostavko, ki |e pa kralj ni sprejel SOFIJA, 22. Vodni minister VIkov je podal ostavko. O Vlko-vu so listi poslednje dni mnogo poročali, ker je zahteval njegovo ostavko zunanji, minister Bu-rov z o^irom na ao, da je povzročil s svojimi zvezami z makedonskim revolucionarnim odborom demaršo angleške in francoske vlade v Sofiji. Kralj Bori* pa demisije M kova ni sprejel. Ministrski predsednik Ljapčev skuša sedaj rešiti na kak drugačen način spor v vladi. Voditelji Vlkove skupine so bile že pozvani h kralju. Krožijo tudi govorice, da l>o del ljudi, ki so bili aretirani, spet izpuščen na svobodo, da se prepreči vladna kriza. Vojaški krogi se odločno zavzemajo za Vlkova in za makedonsko revolucionarno oigiuiizacijo. V bolgarskem tisku se še vedno nadaljuje živahna polemika spričo franoosko-angleške demaršo. Trgovinska bilanca za julij 1928 RIM, 22. V julija t. 1. je bilo uvoženega za 1 ;735,303.651 lir blaga, izvoženega pa za 1 milijardo 1,709.218 lir. Uvoz se je zvišal za 241,1 milijonov lir, izvoz pa znižal za 144,2 milijona v primeru z odgovarjajočim mesecem preteklega leta. Pred kitajsko-japonsklm sporazumom? TOKIO, 22. Ministrski predsednik je izjavil, da je postalo zadržanje kitajskih nacionalistov napram Japonski v poslednjem času vse bolj spravljivo. Nacionalistična vlada je ustavila nad al nje strogo postopanje kitajskih oblasti napram tujcem. Tudi japonski Usti so pričeli pisati o dogodkih na Kitajskem vse bolj milo* Vso to pa se godi v znamenju pričakovanja novih pogodb, ki se snujejo med Kitajsko in djug-imi prizadetimi vi astma. Mednarodna ponarejevalska tolpa odkrita v Berlinu MILAN, 22. Berlinska policija je izsledila včeraj veliko mednarodno ponarejevalsko tolpo, ki je ponarejala kreditna pisma na škodo nemških, švicarskih in nizozemskih bank. V Berlinu jo aretiran neki Milani, ki stanuje v Milanu. V Frankfurtu je policija aretirala drugega člana te tolpe Mai^chesinija. Berlinska policija se je sporazumela s policijo v Marseilleju in še tistega dne sta bila tam a-retirana poglavar tolpe PaJmeri in še neki drugi njegov tovariš. Tudi v Milanu jo bila policija obveščena o teh. aretacijah. Mar-cbetsinijeva ljubica' je bila da^ nes pozvana na policijo, ker ji je pred dnevi* Marchesini sporočili, da «se zapričeta kupčija že srečno zaključuje«. Sem jo prispel tudi policijski uradnik iz Berlina. Izjavil je, da so ponarejevalci delovali tudi na škodo Grčije, CehoslovaŠke, Avstrije in Turčije žensko m gospodarstvo Mnogo se razpravlja o tem vprašanju v Časopisih, knjigah in učenili razpravaJi. Žensko gibanje za enakopravnost zavzema vedno večje dimenzije ter hoče ženska stopiti v areno življenja. Posebni pomen se daje vlogi ženske v narodnem gospodarstvu. Na zadnjem kongresu nemškega, ženstva ob pri*, lika tiskarske razstave v Kol inu je posebno stopilo to vprašanje v ospredje. Tu ni šlo zato, da se žena osvobodi gospodarskih skrbi; ampak nasprotno: ona mora poseči v gospodarsko življenje z vso svojo silo. Ne da bd bila v tej usužnjena, ampak žena mora sodelovati pri1 zdravi gradbi in obnovi sedanjega gospodarskega sistema. Kajti moramo pomisliti, da je Ženska! upraviteljica najmanj 75% narodnih dohodkov. Kot taka ima pravico in dodžmost poseči v gospodarsko snovanje. Da je uprava v družina poverjena baš ženi, je naravno, oziroma zakon, gospodarstva, katero pozna na » II. •EDINOST* V Trstu, dne 23. a^^ain 19?e eni strani nabiranje, a na drugi nasidcjl'jevanje. Kakor je nabiranje važno za tvorbo kapitala in ureditev koosunia, tako je u-prava važna kot razde4je?valka nabranih dobrin. Driržfna je kakor mala držam; ako je le-ta slabo upravljana, trpe vsi njeni Člsuii. V prtriaivtKkiji zavzema žena vedj*> v&čje področje. V skoro vse panoga prodasvajanja je prodrla žena bodisi kot delavka bodisi kot uradnica* A v prostih poklicih žena zavzema postojanko zia postojanko. Da ne govorimo o dobrodelnih in socialnih ustanovah, kjer je žena popolnoma osvojila uip-ravo in tehniko. Boj žene kot producenti-nje oziroma sodelavke pri produkciji gre' za tem, da tudi ona postane uvaževian Člen v dolgi verigi' gospodarskega snovanja, in to na podlagi' izobrazbo in strokovnega izpopolnjevanja. Pri tem pa polagajo važnost na samopomoč z različnimi strokovnimi organizacijami, katere naj varujejo ženo ter njeno moralno kakor tudi strokovno vrednost Do danes takih posebnih organizacij nimamo. Naloga žene pa je, da si take ustvari ter goji v njih čut skupnosti in solidarnosftj. Odnošaji med domom in gospodarstvom so važna postavka v ženskem gibanju. Dom je domena žene-matere, cd tu vodijo žile m sile gospodarskega in kulturnega snovanja. Dom je ognjišče vsega d o bitega. Tu S£ vzguja mladja generacija delavcev, tu po trudapolnem delu, na starost, najde človek, odmor. Dom in gospodarstvo sta v tesni zveza. Oba morata delovati na zboljšanje položaja. Ženi kot upraviteljici doma gre tu prva beseda. Ona tu laJhko ustvari srečo ali pa pekel. Za obnovo gospodarstva je predvsem poklicana družina, poedinec nima sile, a družina lahko ustvarja in kopiči z združeiiimi močmi kapital, potreben za snovanje. Finančne stiske so huda zavora mimemu poteku delovanja in po večini' vir hudega. Ženi kot taki je dana naloga, da tudi ona z vsemi' svojimi močmi ob ramenu družinskega glavarja dela na ureditvi družine, jo o-jači moralno in materialno. Ni dovolj, da žena samo prodira v življenje kot enakopraven član družbe, ona mora tudi po svojih zmožnostih vršiti funkcije, ki ji!h je nekod opravljal samo mož. Po drugi strani pa moramo proučiti vprašanje, koliko škoduje ta napredek družini oziroma družbi. Žena, ki je zaposlena v produkciji', ne more nikakor biti vzg ledna ma ti iz enostavnega vzroka, ker ne more posvečati družini) one pažnje, kakršna je potrebna za zdravo vzgojo. Po eni strani ona sicer pripomore do zbuJj&anja gmotnega stanja družine, a po drugi strani imamo moralni minus baš v potomcih, to je otrocih v tovarni zaposlenih mater. Na deželi, pri kmetijstvu to ne pride veljave, a pride tam, kjer industrija izrablja ženske moči. Tu nastanejo problemi, katerim mora baš žena posvetiti največjo pažnjo. Ne moremo reči, da žena mati, ki je soudeležena pri produkciji, more istočasno skrbeti za moralno dobro svoje dece. Tu mora prevladati eno ali drugo. Moralne zgube ne nadvladujejo materialni dobiček in to že radi odgovornosti pred družbo sploh. Naloga žene v gospodarstvu je uprava dobrin v krogu posameznih gospodarstev, ki skupno tvorijo narodno bogastvo. Čim jačje je to, tem gmotrenejša je uprava,, tem jačje je zbiranje kapitala. Gum več je prihrankov, tem več je izgledov za dvig goepodairskilh enot ter tako za ustvarjanje novih virov dohodkov. Prava naloga fcene v gospodarstvu ni samo ta. da si pribori enakopravnost v življenju, ampak tudi ta, da vsa zla, nastala na podlagi preobrata, oziroma vstopa, žene v javno življenje, že v kali odpravi- Glavno je tu vprašanje Wjgoje oziroma materinske šole. Moderna vzgoja saeer gleda nsa to, da trm bolj dvigne človeka, a Čoz materinsko šolo oziroma vzgojo v domajči hiši ni vzgoja Baš tu je vir in začetek, tu se poka&ejo prvi uspehi, tu je podLagia bodočnosti, temelj v^^jojeL Nalogu žene nJ tu sasno emancipacija, ampak ono, kar je že po naravi dano, in to je žena kot vzgo j rte 1 jica-mati upraviteljica posameznih enot gospo -darstva, Emmyn. DNEVNE VESTI itaSa zaključna fieseaa Smatramo, da smo dolžni na-šftm čitatedjem povedati, kaj Je sledilo na£i izjavi od 11. t. m., ki smo jo dali na poziv lista «Po-polo dti Trieste*. Ta list je v treh gostobesedniii člankih izli&i ves svoj žolč na nas m. nas napada! in paovafl brez vsake mere. Mi mu ne moremo in ne maramo vračati z isto mero. V zadnjem svojem člac&u pa nam je hotel povedati, kakšne so težnje, katere mi zastopamo. Pa jih ni povedal. Rekel je samo, da je, kar mi imenujemo naše ljudstvo, v mejah Italije gola domišljija* in da bi radi tega to, kar mi imenujemo svoje težnje, moralo spadati onkran naših mej in se nanajšati na «t>-palnfflce, ki se iastegujejo z c«ie strani na naše o®emlje, da bi o-virale usodni proces uspešnega zbližan j a med italijansko domovino in priseljenimi Slovani!!» Očita nam, kolikor se sklicujemo na zakonita sredstva za dosego svojih teženj, z»lo nerodno hinavščino Proglaša torej naše težnje za take, ki nimajo nobene sličnosti s težnjami italijanskih državljanov, ampak sliči jo doliri'ju, za kateaegia je treba prisilnega jopiča. Završuje s trditvijo, da.« Edinost »s eda j ni več nič drugega nego pretveza. "Nihče. je ne išče», vzklika, «malo-kateri jo prenjaša. Toda v njej in za njo se nadaljuje z bal kan s ko zvijačnostjo in z gnevom c. kr. kova impo tentno, toda neznosno delovanje bivšega političnega društva «Edinost», katero ni bilo zastonj razpuščeno. A kaj pomaga, da je bilo društvo razpuščeno, če so njegove funkcije prešle na list, kateri prav radi tega ni informacijski-, temveč političen. Inozemske politike nima v Italiji nihče dela^ ti, tem manj z brigantstvom Beseda «basta» je že bila napisana ob moji tudi s krvjo dru-gorodcev. Basta!» S «Popolom» se ne bomo prerekal/is toda naši javnosti se čutimo dolžne podati to-le izjavo: Ugotavljamo, da smo jasno o-predelili svoje stališče napram takim zločinom, radi katerih se je vnela polemika. To je stališče strogje pokornosti zakonom in državljanske lojalnosti. Povedali smo, da so taka dejanja nezdružljiva z našim programom, z naSimi težnjami in prav tako nezdružljiva z značajem in težnjami našega ljudstva, da taka dejanja za nas predstavljajo ne at zločinska podjetja, ki jih je treba najstrožje obsojati, temveč da jih smatramo tudi za kvarna in škodljiva za naše ljudstvo; da, kdor izvršuje taka dejanja, kdor spada k oni zločinski družbi, o kateri govori «P. d. T », ali kdor se s temi dejanji aLi s temi ljudmi strinja, ni' naš in da mi odklanjamo vsako skupnost z njim. Pojasnili smo tudi, zakaj nismo takoj izrekli svoje obsodbe nad onimi dejanju Nismo namreč smatrali za popolnoma jasno itn dognano, da je Šlo za političen zločin v zvezi s prejšnjimi podlobnimi, in želeli smo, da bi bilo tako. Z ozirom na to nismo mogli onega dejanja tako kvalificirati, kot ga je «Popolo»,ki tudi ne izreči svoje sodbe, očimoma obsodbe. Navedli smo za to svojo domnevo zadostne in tehtne razlog«. Postopali smo z najboljšimi nameni in smo še vedno prepričani, da smo s tem najjboljće sluiali naši skupni stvari. Torej očitanje, da bi bila naša politika v kaki zvezi z brigantstvom, ponovno odločno zavračamo. Kar se pa tiče naših teženj, smo povedali, da so one katere so zastopali naši poslanci v parlamentu, o katerih se je javno razpravljalo in katere so bifle v raznih spomenicah predložene kompetentnim oblastim. Ne morejo biti torej te težnje ne inozemskega ne cesarsko-kra»ljeve-ga kova, ne takšne, ki bi kazale na čustva od onsftran meje, še manj pa take, ki bi imele kakšno skupnost s takimi grdimi zločina. Saj ni dolgo, kar sta naša poslanca predlo žil a te težnje v posebni spomenici samemu podtajniku vladnega predaedn&tva na njegov poziv. In tudi ni dolgo, kar so bile naše manjšinska težnje predložene na njegovo željo načelniku italijanske Zveze društev za Družbo narodov, kateri je obljubil, da bo skušal doseči sporazum glecke teh te-žtnj v italijanski zvem Z ozirom na to torej ne bi moglo zastopanje teh teženj z za/-konitimi sredstvi biti naši državi kvarno. Če misli vlada, da so na&e težnje upravičene, jim lahko ugodi, sicer jih zavrne in *tvar je s tem za nas zaključena Opozarjamo pa posebno na dojatvo, da naš list že leta ne piše o tah težnjah in jih ne objav lja niti ne uveljavlja. Ni res to-r»j, dia «Edinost» rnadialjuje delovanje političnega društva «E-d3nost» (ki — mimogrede povedano — ni bilo razpuščeno) in dai dieila politiko. Naš list je zares samo informacijski in ne po-! ;rt.iičen list in nima drugega namena kakor da vzg^aa svoje Či Ufcfceljsko občinstvo potom poroči* o dnevnih dogodkih in potom pouka v dobre in koristne državljane. To je naša zaključna odkrita beseda. Naša vest je čista ifa to je naš jekleni ščit proti vsem neupravičenim napadom in sum-niičenjean. NazaJ! Z dežele nam pišejo: Vpd"a»ajmo stare ljudi po živ-ljnju iz prejšnjih časov. Raz-Liične letine so bile, dobre in slabe, a hiša je pridelala jela in pila za svojo potrebo. Tudi takrat je Ml blagoslov različen, jedilo se je da je slaba letina potisnila v usta kruh iz otrobov. OmejiLi so se in skrčili po-trobe; taka je bila zahteva, Če je hotela hiša vztrajati. Niti mislili niiso, da bi odpo-vedLili zemlji vegelje itn ljubezen. Vztrajali so dađeč od vaa-kega dvoma, delali so v najtežjih časith, tako je bilo zapisano na pragiu! skromne slamnate ali skriljaste kmečke hiša In so dobili zase ili za živino. Zato so se toliko bolj razveselili boljših letin, toliko večje je bilo zadoščenje ob bolj polnih žitnioah in sodih, ko se je povečala teža gnjati in druge prekajevine. Orehove skrinje in omare so čuvale pisuno obleiko, preprosto, a iz trdnih niti stkano, da je vztrajala od svečanega poročnega dneva do smrti. S perila, so odsevale pffTidnost, potrpljenje in vztrajnost skrbne gospodinje, ki je pozno v noč, ko so že drugi počivali ali dremali okrog* nje obračala kolovrat in mislila, koliko platnenih rjuh naj bi spred 1 a svoji hčerki za doto, koliiko srajc bo zsa sina. Tudi takrat se je trdo služilo. Bolj krvave so bile njdihove roke. A trdo pri sLužen kraj cer je zalegel, zelo zalegel. Pa kaj bi ne bii zalegel, ko ni hiša toliko potrebovala: gospodinja je stregla družini s tem, kar je dala zemlja. In če so prihajali na mizo domaČ kruh, mleko, pod-žganka, polenta in krompir — ali niso bila lica zdrava rdeča in vesela? Nič manjša od današnje ni bila dobra volja mladenk in mladeničev, nič manj vesela in razposajena ni bila pesem, ko se je hči oblekla po volji matere, po stanu in močeh, ko je sin z zunanjostjo očitoval, da je sin kmečke hiše. Kje je kolovrat, kje pristnost in zdrava preprostost? Ne kličemo po onih čaisih s pesniško občutljivostjo, in zavedamo se, da jih ne pričaramo, ker zgodovina gre svojo pot. Saj niso bili ti časi sama pesem, tudi takrat ie življenje potovalo po ukazu večnega zakona boja. A oni način življenja — skromnost in preprostost — je Čfovefca zmerno brzdal. A danes vidimo, kako se sin, iai hčerka noeata nad) močmi hiše. Kakšno bridko protislovje! Le povejmo, da je to pretirano, ne pristoja jima in kriči v težko obsodbo. Za drago močno zahtevo stopata- pomanjkanje m glad, v modi — plehki zunanjosti se koplje uteha. Kaj je v tem, kaj imata od tega? Na to vprašanje skomignejo ramena, to je vse. — Ali ni to bolezen?! Drago zlo: pije ta oče in srin, prvi vz. skrbi in jezet . Nikoli pa niso take toi-koče, da bi jih oče in sin, mati ki hči združeno ne zmogli de to-le naj povem: ko je stopa star mož v trgovino v Gotici, Je hudomušno vpraftal po kolovratu. Ni gu bilo. Nato je dejal: «Ko ne bo več kolovrata, bomo »icer lepši, a lažji. Le kdor bo še cenil čase kolovrata, bo stal trdno-» Vsi lahko razumemo pomen teh modrih besed. Naj zaključim z vprašanjem: Ali se da kaj odkrhati na naših potrebah? Če ne moremo pričarati preteklosti; v celoti, če ni v hiši več mesta za kolovrat in domače predivo, če 9o se naši želodci razvadiili — ali se ne moremo v marsičem brzdati' in odstopiti od zahteiv, ki prekašajo naše močit m so kvarne v gospodarskem in moralnem o-ziru? Moremo in lahko tudi storimo. če ljubimo resnično in cenimo svoje dostojanstvo, svojo družino, svoj dom. Storimo tako! J. F. za Naši ljudje cenijo sadje navadno le po njegovi tržni ceni; t. j. le kolikor ga lahko s prem ©ni j o v denar. Sami pa svojega žlahtnega sadja uživajo malo ali nič. Tudi sicer se opaža, da se pri dnevni jeeti sadje in tudi grozdje le premalo upodteva kot živilo. To gotovo ni v redu. Drugod so že davno spoznali sadje za koristen in tudi neobhodno potreben priboljšek k vlakdanji hrani, a naše ljudstvo ga Se vedno omalovažuje. V našem listu smo že ponovne* pisali, kako radi kupujejo lepo in zgodnje sadje iz naših krajev po drugih krajih. Nismo pa izkoristili našega sadja v vseh ozirih, Če ga le prodajamo, medtem ko se ne zavedamo, da bi nam ravno toliko koristilo, čo si ga privoščimo kot navaden priboljšek k hrani, kakor delajo to oni, ki ga kupujejo. Že mati narava je vcepila otroku prav hlastno poželenje po sadju. Znak, da jo to prirojen in nujen nagon v človeškem bitju. Po bridkih skušnjah v svetovni vo^ni pa so se začeli tudi učenjaki zanimati za važnost in vrednost sadja kot splošnega, živila. Tako so prišli do veljave nauki slovečega poljskega učenjaka Kazimirja Funka, ki je že prej bil odkril, da se za zdravje in rast toliko potrebni vitamini nahajajo predvsem v sadju in zelenjavi v količini, ki zadostuje za pravilni razvoj in zdravje. Od tedaj so zasloveli vitamini sadja kot potrebno hranilno sredstvo na način, da je ta nauk postal podlaga modeme znanosti o hrani. Vitamine vsebuje vsakovrstno sveže sadje v toliki .meri, da se mora sadje priporočati kot najizdatnejše hranilno sredstvo. Tudi v posušenem sadju se razni vitamini še precej dobro o-hranjujejo, mnogo bolje nego v prekuhanem. Napredna Danska, ki je ob času vojne tudi kot nevtralna dežela mnogo trpela, se je po mnenju u-čenjakov najbolje in najprej opomogla z dopolnilno hrano iz sadja. Na Nemškem pa se širi v zadnjem i^asu jako uspešno takoimenovano »sirovo prehranjevanje», ki obstoji v tem, da ljudje cele mesece ne uživajo drugega necro sirovo zelenjavo s sadjem, mlekom in medom. Posebno važni postajajo po teto modernih nazorih sadni sokovi. kateri se dajo konservirati na sladko, ne da bi zavreli. Ti sokovi so posebno bogati v redilnih snoveh In vitaminih ter marsikje že :«ako uspešno izpodrivajo opojne ujače. Za naše kraje pa prihaia cot sadni sok v poštev naše sladko grozdje, ki je posebno bogato na opisanih koristnih snoveh in ga tudi zdravniki že davno priporoča-io vsem, ki so razvajeni na preteč-no kuhinjo. Zatorej priporočamo občinstvu, naf uživa sadje in grozdje v čim večji meri. S tem ne bodo koristili o svojemu zdravju, temveč bo-.| do ob koristnem užitku tudi solidarno podpirali aadjerejo dežele. deli na podlagi spričeval. Pri enakih spričevalih se da; prednost prosilcem, ki so ubožnejše-ga stanu. Prošnje se mom jo vložiti u-pr a vri emu odboru ustanove pri upravi tržaške pokrajine (Palaz^ 2Jo Gailatti — Piazza Vittorio Veraeto št 4, II. nadsstr.) najkasneje do 15. oktobra 1^28. Priložiti jim je treba sledeče listine: a) odpustnico (zrelostno spričevalo) kake srednje Šole, ki je veljavno za sprejem v kako kr. višjo poljedelsko šolo kraljevine; b) rojstni list, im katerega; je razvidno, da prosilec 15. oktobra 1928. ni še prekoračil 25. leto s\o»je starosti; c) kazensko in mora3no®tno spričevalo, kit ne soneta biti starejši od 1. avgusta t. L; č) postavna spričevala o premoženjskih razmerah proeodče^ ve družine. TRŽA&KI BLAGOVNI TRO. 22. avg. 1928. Precej močni nalivi v ■zadnjem času so zelo malo vplivali na splošno sliko tržaškega blagovnega trga, za katere ga pač letos ni mogoče več upati oži vi jenja v pravem pomenu besede. Zboljšanja je pričakovati le še na sadnem delu trga, za katerega pač letos ni mo-menskih katastrof. Tudi bo to zboljšanje le količinsko — kvaliteta je Že Sla — prej v mogočnem žgočem soLncu, potem pod neusmiljenimi udarci toče. Sedaj je trenutno ozelenel zelenjadni del trga, a ni popustil v cenah. Fižol, ki ga jo trg imel vedno v izobilju v močni konkurenci, je te dni poskočil v cenah za par točk, mesto da bi padel, krompir je droben in ni še prilezel na ceno lanskega leta v tem času. V sadnem delu trga prevladujejo jabolka. Te So držijo lepo mero v kakovosti in količini. So pač zelo trpežen sad — na drevju in v shrambah. Tudi hruške se drže dobro. Breskve pa so letos obrnilo svojo sezono. V polni sezoni so bile cene teh nedosežno visoko in danes so padle na minimum. Sicer pa niso po kakovosti nič kaj posebnega ign konkurenca je zelo pičla. Najbolj zanima sedaj trg z zeljem. Je pa še dokaj reven in blago ima skoro enotno ceno, izraženo v kakovosti oziroma izvoru blaga. Največ zelja je uvoženega iz starih pokrajin. Od tam prihaja tudi mnogu melon (vodnih dinj), ki so priljubljen sad v Trstu. Trg ima sedaj izredne množine vsakovrstnega radiča, ki se drži pri relativno ziirkih cenah in je predmet zelo živahnih kupčij. Zgodnje grozdje, ki se je zadnje dni pojavilo na trgu ima navzlic razmeroma nizkim cenam zeio malo povpra?evalcev. Krivda tiči v kakovosti blaga, ki je bolj vodeno in drobno. Visoke cene še vedno mrtvijo trgovino z limoni. Sploh so zdi, da so cene temu sadu dosegle kritični vižek. Kupčije so poslednje dni srodnje, raje mlačne. Zadnji cenik blagovnega trga je naslednji: Zelenjava: česen 150 lir za stot; pesa (rdeča za kuho) 150—200; navadna bela pesa 80—180; navadno belo zelje 100—140; male kumare 80—160; čebula 30—70; večje kumare 50—80; fižol v stročju 300— 400: fižol /.a luščenje, bel 320; loči-ke 220—400; malancane 80—140; paprika 120—250; krompir 50--60; popor za kuho 140; paradižniki 60—« 200; radič 160—750; radič za kuho 60—150; spinača 140—200; buče zm prikuho 140^300. , Sadje: fige 120—200; limone 80—« 100 Ur za zaboj; jezika 100—200) hruško GO—350; vodne dinje (m d-ne) 120—250; češplje 50—120; grozdje 160—400. Cene brutto por netto. Na drobno je dovoljen na cenah povešek 80 odstotkov. Rojstva, smrti In ▼ Trat« dne 21. avgusta 1928. Rojeni: 5; ■umrli: 13; poroke: 1. Iz tržaškega Mianla Padec kolesarja Včeraj popoldne se je vozil s kolesom po ulici Commerciale navzdol 16-letni mesar Marij Lam-preeht, stanujoč v uHci Commerciale štev. 10?. Ne datoč od njeg<* vega stanovanja mu je privozil naproti kmečki voz, v katerega sta bila vprežena dva konja in ki je zavzemal precejšen del ceste. Spričo tega se je Lamprecht hotel vozu umakniti, napravil pa je to taka nerodno, de se je prevrnil in padel v cestni jarek. Ker se je pri tem precej močno poškodoval, so mimoidoči poklicali na pomoč zdravnika reSilne postaje, ki je dal nesrečnega kolesarja prepeljati v mestno bolnišnico. Tu so mu ugotovili številne poškodbe na desni roki in na glavi. Na njegovo željo so ga prepeljali domov, kjer se bo moral zdraviti kakih deset dni. Izpoddrsnilo se ji je 26-letna Svetka Golobič, iz Bazovice doma, se je včeraj zjutraj odpravila z doma, da poneso nekaj zelenjave v mesto. Pot pa jo bila precej slaba, ker je bi*o po nod deževalo, da je bila cesta vsa blatna. Ko je dospela do Ključa in je cesta krenila navzdol, se ji je pričelo polzeti. Izpodrsnilo se ji in padla je v blato ter se pri tem poškodovala po desni nogi in levi roki. K sreči je čez nekaj časa privozil mimo avto, ki je priheial z Reke, Ljudje, ki so se v njem nahajali, so sprejeli k sebi nesrečno Svetko in jo prepeljali v mesto, kjer so ji v neki lekarni v ulici Giulia obvezali rane. cGgeuj* v hiši V hiši štev. 1 v ulici Ponzianino Že Q»fj časa ni miru. Prvo in drugo nadstropje omenjene hiše sta si napovedala pravcato vojno in ne mine dan, da bi so sovražni si stranki ne spopadli. Pravi vzrok te napetosti v odnošajih prav za prav ni znan, gotovo pa je, da se je -zadnjo čase borba precej poostrila, posebno še, ker je 'bilo drugo nadstropje prisiljeno, da se za svoje vsakdanje stike z zunanjim svetom poslužuje ozemlja sovražnega prvega nadstropja. Tako jo prišlo do spopada tudi predvčerajšnjim. Mlajša generacija obeh nadstropij si jo bila vnovič skočila v 1< se. Letelo so psovke, letele so žalitve in udarjale so tudi pesti. No, mati drugonadstropnega bojevitega zaroda. ni mogla strpeti, da bi mir-nodušno poslušala, kako se njeni otroci žalijo. Prijela je za kuhalni-co, stekla po stopnicah navzdol in pričela miriti vročekrvno n.iadiče. Pa je slabo naletela. Eden izmed prvonadstropno armado jo jo pričel pestiti po obrazu, da ji je zdrobil podočno kost. Ženica j-o morala iskati pomoči v mestni bolnišnici. Oni, ki jo je ranil, pa je bil aretiran. Razpis natefela Ustanova «Gug1ielmto Ober-dan» m višji poljedelski študij, kf jo je ustanovila Italijanska svfeea kmetijskih zaJcfcru*? v Piscem«, razpisuje iratečaj za dva ftfpendijat, ki sta namenjena dvema d5$a&otma, katera vstopita Ieto9 v kako vi£jo kmetijsko 5oJo kraljevine. Štipendija znašata 1500 lir lertnoi, vključivši davek od premdčneRB iin-etja, in se ife^rfačujeta v meeečnih obrokih; otb koncu meseca pnoti po-trdalui ravnatelja šole, da je dijak: pridno in * uspehom po-sečal pouk in vtaje. Štipendij bo trajal Štiri leta. Dijak pa. zgnM vsako pravico do uživanja štipendija, če ne nar pravi ie v prvem izpitnem zasedanju vseh prehodnih iepitov. Za Štipendij lahko prosijo mladeniči iz reške, goriške, tržaške in istrske pokrajine m o-nriii krajev furlanske pokrajine, ki so prej spadali k porifiki de-fcett, katera je bila odpravljena s kr. ukazom od 18i I. 1023, 8t. 53L Prednost imago prosilci ki so Člani kmetskih družin — po-MftnlkOT a K koknov —, če so dosegli v kaki državni srednji Mi ođpasbnšoo, ki dovoljuje vstop na kako vfijo poljedelsko dak> krnijo vane. Štipendij se po- Vesti z Goriškega Strašni krvavi dogodki Dve žrtvi. — Storilec tudi mrtev. Včeraj so ie na vse zgodaj zače- I odprla vrata in pustila v hišo mole romati gruče ljudi iz raznih stra- ža, ki je napravil nanjo precej u- ni mesta v ulico Carducci in na Korenjski trg, ki sta bila v noči od torka do srede pozoriSČe krvavo drame. Kakor blisk se je bala razširila po vsem me«tu vest o treh mrtvih, o streljanju z revolverji, padla je bila celo granata in se razpočila. »Mnofcice so nato oblegale hišo št. 18. v Carduccijevi ulici prav tako pa hi So Št. 20. oziroma ono v bližini št. 13. na Kornju in prostor pred deželnim muzejem, kjer se je bila vsa drama zaključila. Na vseh meetih so bile postavljene straže, ki niso puSČale radovednežev v preveliko bližino. Ves dogodek je zavit v tako taji n^t ven o temo, da se bo dal težko popolnoma razjasniti. Poizvedovali smo pri vseh, o katerih smo bili prepričani, da ustrežejo naši radovednosti, toda zadeva nam ni bila popolnoma jasna. Posebno povod, ki je vodil Breganta, da je ustrelil svojo prvo žrtev v glavo, je tajinstven. Prva žrtev Naj sledi opis dogodkov: Okrog enajste ure v torek zvečer se je u-stavil neki mož pred hido 9t. 18, v Carduccijevi ulici. Silil je v hi-fto. Vratari ca Marija CigliČ je bila ila ie spat. Zbudil jo je ropot po važnih vratih. Stopila je v veži pred vrata in vprašala kdo je zunaj. Od zunaj je dobila odgovor, da je kvestura. Ko je ponovila vprašanja, se ji je odgovorilo, da mora kvestura napraviti preiskavo pri enem najemniku. Ostradena je goden vtis, ker je bil dostojno oblečen. Zdel se ji je star kakih 32 let. NovodoŠIec je vprašal nato vratari co, stanuje li v hiši neki Vittorio. Ker je poznala vrat ari ca stanovalce po priimku in ne po imenu, je poizvedovala, koga misli in kje naj bi bil uslužben dotični Vittorio. Neznanec ji je odgovoril, da je do-tičnik, ki ga išče. uslužben pri ža < gi na Rojcah, ki je last bivšega karal*. marešjala Hilarija FrescMni-ja. Na to pojasnilo je vratari ca peljala neznanca, v katerem je Š* vedno videvala uradno osebo, do stanovanja Uršičeve gospe, pri kateri jo stanoval osemnajstletn* Viktor Kogej i-z Idrije. G. Uršičeva je bila slišala rmot in se je radi tega precej in upravičeno jezila. Rekla je, da je šel Kogoj spat, mogoče da tudi bere, da gotovo ne bo sprejel obiska. Toda končno se je tudi g. Uršičeva vdar la, kakor prej vratarica Cigličen, ka, uradni osebi in peljala ga je v sobo Kogeja. Nato se je slišali i t Kogejeve sobe nekako šepetanja ki je trajalo kako pol ure. Za tem je prišel neznanec iz sobe, izjavil, da ni nič hudega, naj se ne vznemirjajo in odSel po stopnicah. Vr*> tari ca je zaklenila za njim ve** vrata. Pol ure počnejo je slišala vnl^v H ca, kako odpira nekdo vežo. NI se več zmenila za to; legla je počivat. Kmalu so se pa slišali is Kogojeve sobe obupni klici na ft"-moč. Ker je bila vratarica preji \ V Trstu, dne 23. avgusta 1928. •EDINOST« xlL čana, da se je Kogeju zmešalo, nI £la gledat. Zdelo se ji je nato, kakor bi kdo sezut prihajal po stopnicah v vežo in se vračal po stopnicah zopet v gorenje nadstropje. Nato jo vse utihnilo. Toda tudi v stanovanju g. Uršičeve so slišali blazno vpitje in tudi oni so bili trdno prepričani, da je Kogej zblaznel. Šli so na okno in vpili na pomoč. Dva ključa so vr^li na ulico, s katerima pa niso mogli odpreti karabinirji vrat, ker je tiSčal v ključavnici od znotraj ključ. Šele ko so domačini od znotraj odprli vrata, so šli z brigadirjem v Koge-jevo sobo. Tu se jim je nudil strašen prizor. Videli so ležati Kogeja v mlaki krvi s prestreljeno glavo. Pomeje se je sestavil dogodek tak o-1 a. »Mož, ki se je izdajal vratari ci m g. Uršičevi za policijskega agenta, je bil Bregant. Ko si je bil prisleparil prost dostop do Koge-jeve sobe, je stopil h Kogeju. Kaj sta govorila, se ne ve; tu začenja delovati ljudska domišljija, ki je vedela, da imata oba eno in isto dekle, da izpodriva Kogoj Bregan-ta pri njej; drugi so menili, da vlada spor med njima glede neke službe. Kakor že omenjeno, pridejo oblasti mogoče komaj po temeljiti preiskavi do pravega povoda vsega tega zločina. Ko je bil torej Bregant prvi pri Kogeju, mu je izmaknil ključ vežnih vrat, s katerim si je pol ure pozneje odprl vrata in šel potihoma zopet h Kogeju, kjer ga je ustrelil v glavo. Izginil jo- Druga žrtev Ventin. Bregant je bil stopil v vežo, toda gotovo je slišal, kako kličejo stanovalci ljudi na pomoč, zato se je vrnil po stopnicah, stopil za teraso in se spustil po cevi za odvajanje deževnice na dvorišče iste hiše, po nevarni poti črez strehe jo pa prišel na dvorišče hiše št. 13 na Korenjskem trgu. Radi vpitja so bili seveda vsi ljudje, ki imajo sedaj poleti okna odprta, pokonci. Vse je gledalo, kaj se godi. V tem je prihajal domov Teodor Ventin, uradnik pri užitnim. Ker ni imel ključa vežnih vrat pri sebi, so mu vrgli ključ na ulico. Odprl je vrata, zaklenil jih za sabo, v veži je pa trčil skupaj -z Bregantom, ki je bil prišel črez dvorišč in črez streho do hiše št. 13. na Komfti. Ni vedel, za kaj gre; šinilo mu je t glavo, da so tatovi. Toda v tem je pa dobil krogle v glavo in se zgrudil mrtev na tla. Bregant si je hotel s tem zagotoviti prosto pot na ulico, odprl je hišna vrata in jo odkuril po Korenjskem trgu. Iz vseh oken so pa vpili za tatovi: prikazali so se karabinirji, za-vpili za bežečim, naj se ustavi. Bregant se je res ustavil, toda le zato, da je streljal na karabinerje od katerih je enega ranil. Nato so se poslužili tudi karabinerji svojega o rož i a in streljali. Nenadoma se je pa nekaj pri Bregantu zabliskalo in slišal se jo v tišino grozen pok. Vnela se mu je bila v žepu želatina, eksplodirala in mu odnesla ves kolk in mu odparala trebuh, da so se videla čreva. Bregant je padel na tla. Pripeljali so ga v bolnišnico. kjer je Črez kake dve uri u-mrl. Kakor se vidi, se je pletla zadeva samo med BTegantom, ki je baje iz Podgore doma, a stanuje v Gorici, in med Ko-gejeni. Ventin je prišel le slučajno v vso to zadeATo in popolnoma po nedolžnem ob življenje. Postavil se mu je bil na pot, oviral je Breganta pri begu, zato ie moral tudi on pasti. A tudi Venti-nov oče Ivan, kakor se govori, je ranjen. Ta je baje prvi ugledal Bre-ganta. kako se jo plazil po strehi in prišel do dvorišča hiše št. 13 na ypil ff* prepričan, da je to tat, saj o dogodkih, ki so se bili a* vršni nekaj minut prej v hiši 18 ni nič vedel. Zbegalo ga je bilo splošno vpitje, zato je iskal tatov, pri čemer je bil ranjen prav od Breganta. Pri Bregantu so našli dva revolverja ter dolgo ostro rezilo; in če se pomisli, da je imel pri sebi Se želatino, lahko trdimo, da je bil dobro oborožen in da je nameraval storiti to, kar je v resnici storil. Mogoče bodo naslednji dnevi razjasnili ta zagonetni slučaj, ki je vzburkal vso Gorico in okolico, kakor malokateri dogodek. Goriške mestne vesti Dež. Po krasnem brez oblačnem jutru se je nebo v torek kmalu po sedmi zjutraj začelo oblačiti. Ves torek se je oblačilo, zdaj pa zdaj je posijalo solnce in se zopet skrilo. Vsepovsod je pa vladala neznosna so-parica. Proti večeru se je nato usula toča, ki je pa na srečo trajala le nekaj'minut. Sledil ji je dež, ki je trajal z malimi presledki celo noč. Dež je nekoliko ohladil o-zračje in vse kaže, da ga bomo še imeli. Nezgoda na dala Osemnajstletni Ivan Gomišček je bil zaposlen pri zgradbi neke nove triše v ulici 9. avgusta Stal je na odru, kake tri metre visoko, in izvrševal svoje zidarsko delo. Nenadoma je stopil tako nesrečno, da je padel * odra na tla Tovariši so ga takoj dvignili in poklicali Zeleni križ. V občinski bolnišnici so ugotovili zdravniki, da si je pri padcu polomil koželjnico. Zdraviti se bo moral kake štiri tedne. Ker niso prišli na nabor. Ker so niso priglasili k naboru, je naznanila vojaška oblast sodniji tele mladeniče: štiri in dvajsetletnega Rudolfa Pcršoljo iz Kojskega, Maksimilijana Žerjala, starega tri in dvajset let, iz Pliskovice, in dvajsetletnega Josipa Pahorja iz Vrtojbe. Dvokolo izginilo Lucijan Blanc iz Moše v Furlani-ji je prišel v Gorico po opravkih. Svoje kolo je pustil v veži hiše Št. 2 na korzu Vittorio Emanuele. Ko se je vrnil, je bilo kolo že izginilo. Tatvino je naznanil karabinirjem, ki iščejo drznega tatu. Nevarno je, puščati kolesa brez varnostnih verižic oziroma brez varstva po vežah._ K sv. Nikolaju in Je uiš? Ura, moja redka spremljevalka po planinah, je kazala dve popoldan, ko nas je krenila petorica dobro razpoloženih planincev takoj za vipavskim trgom s prašne ceste na precej navkreber vodečo stezo, ki se vije proti vasici Gradišče. Nismo se ustrašili že dopoldanskega prerokovanja rudnih dvonožnih barometrov, ki so nam obljubljali popoldanski dež. In če ne popoldan, pa vsaj zvečer, so ga hoteli imeti. Oča Phivius jih ni u-slišal. Ni bijo dežja ne popoldan, niti zvečer. Nebo se je sicer nekam kislo držalo, žugalo nam pa ni. Solnce je pustilo pasti tu pa tam po dolini svoje žarke, ni se pa hotelo zjasniti. Oborožili smo se za vsak slučaj proti moči, oko-motali in si prepasali palerine, kar nas je pozneje p i plezanju presneto oviralo. Ce bi jih pustili doma, bi nas pa dež pral! Lajež psov nas je pozdravil, ko smo dospeli k poslednjim hišam nad Gradiščem. Dve glavi sta prestrašeno pogledali iz zadnje hiše in že sta izginili v r^+ranjost. Skrbno so se zaprla okna in vrata, ključ je zaškripal v vratih. Previdnost bi rekli, bogzna če ^"h niso Že kdaj okradli? Se celo pes se nas je zbal. Lajal je, a videli ga nismo, skrit je bil v kočici in lajal, lajal... Steza nas vodi vedno bližje stenam Nanoškega pogorja. Levo od nas zagledamo naravno luknjo, v dol beno v sivo skalo, nad njo nekoliko manjšo. Fric «drzni stre- lec", — kakor smo ga ta dan krstili — ki rad lazi po luknjah, je predlagal, da bi napravili kratek sKok, iako spotoma, in si jo ogledali od bliže. Ker nas jo pa čakala še precejšnja pot in bi se gotovo delj časa za motili okrog one jame, smo se odločili, da nadaljujemo hojo, obisk jamo smo pa prenesli za pozneje enkrat. Vzporedno z dolinsko cesto, ki pelje iz Vipave v St Vid, se vleče naša steza oziroma kolovoz. Ovija se večkrat, tu pa tam se tudi na-rine v hujši klanec, parkrat se nam shojena steza tudi izgubi. Levo nas spremljajo navpične stene, poraščene police, ostri grebeni in robovi, špice, vešje gore par ne-dosiupmh lujvonj in i.avti*a najuo-škega pogorja. Pogled na to je nadvse imeresantem Iz gostega grmičevja padamo na ravnico, iz ravnice preko nasipin, ki zelo ovirajo h-OjO, zopet v nizko grmičevje in to se neprestano ponavlja. Večkrat zdrsneš s kamena in se loviš z roko za priklanjajoče se veje. VeiiK debel gož, ki je iskal blagodejne toplote na solnčnih žarkih, je huškiiii v mejo. Vsake reči je pa enkrat konec, — kiieijc, ki se je družil v žepu /z jabolkami* Ima dva — in lega preprijetnega pota končno tudi zmanjka Iz skrbno očiščene goščo stopi nakrat pred nas na malem napetem hrbtu stoječa cerkvica sv. Nikolaja. Letnica (1(>08) nad vhodom ti pove, koliko Časa že samotari ta svetnik v tem zapuščenem bregu. Cerkvica je krita s kamenitimi ploščami in še dobro kljubuje vremenskim nepri-likam aii jo pa morda večkrat popravljajo. V notranjost nismo mogli, ker so bila vrata zaklenjena. Skozi okno si pa lahko opazil, da razen malega ličnega oltarja ni ničesar v njej. Posedli smo po tleh, dočim je «drzni strelec» iskal primernega prostora za fotografični aparat. Mi smo se medtem zagledali v dolino. Pod nami je ležal pravi -zemljevid. Po cesti so drveli avtomobili, zapuščajoč za seboj oblake prahu. Skrbno obdelane njive so obkrožale vasi, Št. Vid, Podrago, Manče, Lože, Slap. Nasproti nam na nizkih holmcih so se belile cerkvice, vasice. Kratek je bil počitek, Žo smo z z očmi iskali vstopa v steno. Dol-gohlačemu Francetu ni nič kaj dišalo nameravano podjetje. Ne vem, z&kaj, morda radi dolgih hlač. Njegove turistovske so namreč končale svojo zadnjo pot planinstva pri zadnji turi, ko smo se vozili s Cavna po sipini v dolino. Ima pa že nove v delu, tako je pravil, in bodo več kot za polovico krajše od navadnih hlač, tako da bodo tudi komarji lahko hodili južinat na njegva kolena, to zadnje je pa pozabil povedati. Saj ni rekel: ne grem, ampak no tako, da je zelo lepo v družbi Miklavža, smehljal se je, češ, aJi mislite resno, obenem jo že vihal hlače. Plezalna tura z zavihanimi hlačami. Pred nekaj leti, ko smo bili na Mangartu, je bil v naši družbi nekdo, ki je imel na no?rah navadne čevlje s — pod-petniki. Spehali smo se za cerkvico skozi grmičevje na ofcko sipino in po nje i na neprestrm greben. Korak naprej, dva nazaj. Tu smo se u-stavili in iskali vstop v steno. Od par strani bi jo lahko naskočili, odločili smo se za levo stran, izgledalo je lažje Prvi je vstopil v nekak Žleb, poraščen z rušo, tovariš »fotograf*, star in izkušen liri bo lazeč, ki ima precej višinskih kilometrov za seboj. Vzdigo-vali smo so previdno in preizkušali vsak opriiem posebej. Drugi za niim ie lezel Jože. Vedno nemimi «drzni strelec® se je že odločil is žleba in išče na levo novo pot. Ravno nad menoj se fe pre-kobalil preko grebena in izginil za skalo. Nekaj metrov pod menoj so-piha France. «Tu je dosti lažje, sem po'di», slišim klicati «strel-ca». Grem za njim. Prevalim se PODL ISTEK V. J. KRIŽ ANO VSKA: Fajčevina Roman v Štirih delih Iz ruščine prevedel L V. (171) >— Kaj pa je rekel? — Draga moja, — je odgovoril grof, — tvoja prošnja dc-kazaije samo to, da si ti ravno tako slepa in nepremišdjena kakor večina tvojih rojakov, ki plešejo ki piru je jo na ogrvje:nik.u, ne za/vedajoč se nevarnosti. Ti me želiš izruti iz tal, na. kateriži sem zrasrtel in me presaditi na svoje zornije? Ali si uverjena, da bo gospodarila nad njimi še črez deset, a morda celo črez pet let? Vi, Rusi, ste slabo poučeni, okrog vas pa vsi vidijo in vedo, da se utegne «velika» Rusija, s katero se tako ponatšeS, nekega lepega dne zrušiti in vas zasuti pod svojimi razvalinami, V vaši deželi je vse gnilo: v višjih podkupljivih ki brez-narodnih sdojih so sami izdajalci ali pa lakaji inozemcev isu nd jih aram prvemu pritepeaicu1 prodajati kokaszuje dogodba z junaškim Igorjem Zag*airinom. Bodi u ver jen, da je tudi tvoj prijatelj Krcm^tki produkt važe gnile družbe. Morda ni' tako okužen, vsekakor pa je nevropat in bneznačeleai, nima trdne volje, je breasanotren, se ne drvijguije iznad množice in vihar ga bo pometel; ne glede na to, da bo kot pošten. Rus brez dvoma slabo izhajal.« Kiti je zamišljeno sedela ter poslu&ala očit-vidno razburjena. — Seveda, samo bodočnost more dokazati, ka&deai je Rostisbav Ivanovič, — je pripomnila raztreseno. — Dober človek je, delaven, in izobražen; kakšna bo njegova odločnost o politiki, ne vent — Pa jaz vem, — je z ognjeni odgovocriža Milica. — RostisLa/v je človek dejanja in rodoljub z dušo in telesom, pa ni nevropat kakor Berenklau, ki ga je grajal ie. ljubosumja. — Seveda, seveda! Ravno to sem hotela reči, — je pristavila Kitk — Toda nekaj drugega sem čez oster greben na malo za čevelj Široko polico. Nad mano gola previsna skala, pod menoj prepad. Par prijemov vidim, a so precej visoko, «strelca» nikjer. Nisem bil gotov, če so zanesljivi, preiskusiti jih je nemogoče, dosežeš jih le, Če so poženeš do njih. Zaostati nočem, zaženem so in obvisim, polagoma se vzdignem, vržem desno nogo na drugi prijem, premagana je skala. Do dva metra jo visoka, nič več. Pogled nazaj me prepriča, da je bilo to plezanje precej riskantno. Trideset metrov globok prepad pod menoj, čigar dno ni bilo postlano s perjem. Od tu dal "o gre lažje, «drznega strelca» še vedno no vidim, kakor ne ostalih. Za prijem mi služi ruša in nagTo se dvigam. Pa mi zdrknejo iz žepa jabolke in kruh. Sem bil žo gotov, da iih moj ž^Iodček ne bo več videl, ko se nakrat ustavi vso skupaj tik nad ono skalo. Na-ai ponje. Na večjem grebenu so me žo čakali, kakor tudi Franceta. »Strelec« mi pravi, da se ni kobacal čez tisto skalo pač pa levo od nje. Jaz drugega izhoda nisem opazil, ker me je gad, ki se mi je izvil izpod noge in na oni polici, precej opla-30. Ko smo bili -zopet vsi skupaj, smo se pognali naprej. Pot ni bila ravno nevarna za treznega človeka, paziti smo morali, ker desno pod nami je zijal prepad. Po preteku četrt ure se ustavimo na večjem greiDenu. Kratek počitek in pomenek. Tudi starega godrnjača smo morali potolažiti. In pravi France . *strelcu»: Daj pršut ven, tu imaš kruh.» Sta si namreč razdelila provijant še v Vipavi. Zastonj je o,hračal ž-^pe »strelec«, pršuta nikjer «Izgubil sem ga ali pa pozabil pri Miklavžu», pravi. S združenimi močmi smo tudi njima pregnali paiko i-z želodca. Tu smo se tudi pomenili, kako dobro bi prišli cepini v rabo, in pa vrv, vsaj deset metrov. Zvoniti po toči..... Gromo dalje. Z grebena se spustimo zelo previdno na desno ob pobočju s čopasto rušo porastlo steno. Desno pod nami grozi prepad. Prifemi so negotovi in paziti — cto?rmio ge ti kamen prevali pod nogo, zdrčiš • — za večno, tako naglo, da bi te še z odprtim fotografičnim aparatom ne mogel ujeti na ploščo, kakor je rekel «strelec». Nakrat nam zapre pot poraSčen greben, ki se je vlekel od gladke steno do prepada. Trije smo poskušali obiti na desno nad prepadom. Jože so jo že glasil na vrhu nam neviden. Levo v kotu se je polagoma rinil kvišku «drzni strelec®, isto pot pred nami je vzel Jože. «StreIoc» se jo usidral v o-nem kotu, nameril na nas aparat in — ustrelil. Radoveden sem kakšni obrazi bodo na sliki, prijazni prav gotovo ne. Odstopali smo nazaj, levo proti onemu kotu in se srečno spehali na vrh. Z vrvjo bi sicer z lahkoto zmagali tudi desno. Pri plezanju na ta greben sem se spomnil nekoga, ki nam bi kaj kmalu pokazal pravo pot namreč nazaj. Res manjkal je naš prijatelj «veleturist» J. Pa ne da bi kdo mislil, ker stavim besedo veleturist med narekovaje, da j morda naš planinolazec J. v kakem društvu kohacarjev, nikakor ne. Priplezal je že na marsikateri vrh, če ne po dveh, po štirih, da se le doseže «špi-ca». Od ponižne «Stare babe», pa do Triglavskega vrha je prilezel in da no pozabim na veleturo «Sasso di Stria» v Dolomitih. Hej, ko bi ga videli — jaz sem ga videl —, kar hipoma nam je izginil izpred oči in ne dolgo po tem je stal na vrhu poleg zasajenega križa, mahal :e s palerino, kar zamežal sem, ker sem se bal, da ne cepne preko stene kakih 700 m globoko. In ko se je vrnil s špice z raztrganimi hlačami — če bi jih imel zavarovane, bi si jih gotovo no — in nam pripovedoval o plezanju po lestvi, mimo. nad temnimi prepadi, lasle so nam vstajali — posebno še, ko je potegnilo preko «Pilsso Falzarego». In da ne bi potem zaslužil imena veleturist? — Zašel sem nekoliko. Res je, če bi bil z nami prijatelj J. bi sili nazaj. Odstop je v takih slučajih, vedno nevarnejši in vsak planinec ti bo šel raje trikrat navkreber kot enkrat navzdol. Na vrhu smo so oddahnili. Videli smo že rob pogorja, šli smo vedno navzgor in tudi če bi zdrsnilo enemu ali drugemu nizko ruševje, bi zadržalo padec. Ko smo mislili, da smo že vso težave premagali, nam zazija nasproti strma škrbinasta stena. Zopet smo iskali vstop v steno. Levo ni Šlo, prečkali smo desno, je šlo. Precejšnje previdnosti je bilo treba, kamenje se je kružilo in letelo v globelj. To je bil zadnji napor. Po dveurnem plezanju od cerkvico smo se znašali na vrhu 851 m visoko. Kazalec na uri je kazal šesto in četrt. Hiteli smo po kameniti enolični planoti in v hitrem tempu dosegli pri kapelici kolovoz, ki pelje v Gradišče. Mrak je legel v dolino, nebo se je temnilo. Presekali smo ovinek in se spustili po stezi. Naglo je šlo navzdol in dospeli smo že po temi v Vipavo, kjer je čakal v gostilni «drznega strelca® v papir zaviti pršut, ki ga je bil pozabil pred odhodom. —1— BORZNO POROČILO Trst, dne 22. avgusta 1928. Amsterdam 763.25-769.25; Belgija 263.75-267.75; Francija 74.55-74.85; London 92.02*-92.82K; New York 19.05-1911; Španija 314.50-320.50; Švica 366.75-368.75; Atene 24.50-25; Berlin 452.50-458.50; Bukarešt 11.45-11.85; Praga 56.50-56.80; Madžarska 329.50-335.50; Dunaj 266.50-272.50; Zagreb 38.47H-33.77*4. Uradna cena zlata (21. VIII.) L 368.95; Liktorsko posojilo L 82.25; vojnoodškodninske obveznice L 75.60. MškU OGLASI BABICA, avtorizirana, sprejema uuseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. __322 BABICA Emerschitz - Sbaizero, diplomirana, sprejema noseče, moderna oprema, zdravniška pomoč, dnevna hranari-na L 25 Via Farneto 10 (Ginnastica, podaljšana). lastna vila, telefon 20-64. 308 VINO ISTRSKO na'boljSe vrste, pristnost zajamčena, dobite založn'ki in gostilničarji v vsaki množini: Istrski teran, burgundec, pinot in belo malvazijo. Najnižje cene. Vsaka pošiljatev se izvrši takoj. Naslov: Nikola Draghicchio - Pa-renzo. 692 RISA z vinogradom, sadnim drevjem, dvema njivama *e proda v Gorici, PoJni dolini. Podrobnosti se izvejo pri Bajti 68. __Sfi6 MOTORNO KOLO, lahko, nemško, popolno se proda za L 900.— Via Slataper 24. 681 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Via Madonnina 10. II-, Kladis. 873 BABICA, diplomirana, govori slovensko, sprejema dnevno noseče. Bodulich Ana, Madonna del Mare l**, II. MLAD brivski pomočnik išče mesta.- Naslov pri upravništvu Edinosti. 886 POROČNA SOBA, iz bnkovega parjenega le>3a, zajamčena, 1400! sejenova f70G.—, druga izstavljena 1800.--. Turk, Cesare Bat Listi 12. Pazite na številko. 884 ZL&T&Rfta Alisart Pctvh Test, Vin Moziim kupuje krone po I"46 Popravlja in prodaja zlatenino. Za domače čiščenje priporočamo SIDOL najbo!J§e čistilo za kovine. SIRAX neprekosljlv čistilni prašek za alnminlj, baker in emajl. CERBOL. vosek za pode, Hnoletim, pohištvo. LODIS naša izborna krema za čevlje, (v lončkih x avtomatičnim zapi ralom.) Izfielflfalelj: SIDOL-C0NPAN9 TRST (370) Prodaja ztmllliia Id stavbnega materijala v Ajdovščini v Patih pri Aidovltlnl je na prodaj: 1. gozdna pare. Št. 1763 k. o. Šturje, po-vršina 6870 m2; 2. zemelj. pare. št 993 k. 4 Lokavcc, pašnik pri žagi Kovač, 908 m3; 3. razna dorasla orehova in hrastova dre* veaa: 4. razni stavbni materijal, kakor vratni In okenski okviri iz klesanega kamna, stavbni kamni, opeka, strešni korci, železne pro-graje in drugo. Pojasnila In ponudbe pri Edaarda Sriisctti. vita Gtrytr, Ajdovščina, (Aldussina) FALCERI LUIGI ZALOGA POHIŠTVA TA. Ili Feaderla tfl (stMifo) ii 12.1. mMi Poročne sobe, orehove, bukove, topolove, kostanjeve, mahagonijeve Itd. Lakirano kuhinjsko pohištvo z mramor jem aH brez tega. Žimnlce z žimo ali volno. = Vzmeti od L 60.— naprej. 506 Prodajajo se tudi posamezni kosi. --Najnižje oene v Trstu.-- regbtrotua zadruga s omej. porollvona uraduje v lastni hiši Via Torre Mnnca 19,!. Telefon štv. 25-67. Sprejema navadne hraniL vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge na čekovni promet In Jih obrestuje po 4% Večje In stalne vloge po dogovoru. Sprejema .DINARJE" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave In osebne kredite. * Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (sole) Uredne ure za stranke od 8*30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedeljah Je vrad zaprl. KOLESA 11 KOLESA 1! Predno kupite kolo, Dobili bodete kolo, obiščite našo trgo- ki rabite, po ceni vino brez obveze ^SjipF^ brez vsake kon- za nakup. kurence. ftokakslszolanrfeDalZisnecev - Vellktr fztiera feolcsarsklb DOtrebitin Ma Stedanl, ajmčm 12 mucn L 415. Rdi l&ksizn, z nbjm R Carter, ztpttbaa L 500. 6. mm & C.o, Trst, Via XXX ottnbre 4 ti hotela povedali: kakor je Egroiiiovo pre-roko-varaje črnogledo m malo verjetno, vendar je deloma* utemeljeno, ker pri nas se v resnici pripravlja nefcaj slabega. Že lansko leto mi je Mitja pripovedoval o neki-h sumljivih osebah, judovske suaiajijogti, ki povsod vohunioo ter se izdajajo za trgwvsfce potnike, moj mož pa je mnenja, da so to prevratni agenti, ker »e klatijo po gostilnah^ tvomicah, vaseh, razdeljujejo proglase ter drže razne uporniško govore in dražijo kmete- MM j a je celo poskušal irioviti nekaj teh malo^ridnežev, todia bilo je zaman; ko se je obrnil k gubema-torju, se mu je ratisme»jal v oiraz. ter rekel, da ga preganja ^revolucionarno strašiio», m bi bilo smešno nadlegovati mirne trgovce hrez vsakega povoda LjudskožolskA učitelj Kukerman je stra-ften; je to neki krščen Jud: in pravi anarhist: otrok ne pusti v cerkev, norčuje se iz vere in za>-k ram en tov, natsramno m javno sramoti carja in vlado, skratka, pohujšuje otroke. Mitja se je Že drvaikrat o njem pritožil, toda brez vsakega uspe-ha. Do zdaj me je vse to samo jezilo, posebne važnosti pia nisem na to polagala; zdaj pa so mi BerenkLavove besede pofcazale to sliko v drugi lufii in vsa podobna dejstva so v tesni zvezi med seboj. In novi svečenik, ki je stopM na mesto ubitega očeta Nikandra? To ti je ni«čvrednež. — Res je, oče Agafangel je zopern in zelo mi je žai dobrega, izvrstnega odeta Nikandra. Za^ lostno je tudi dejstvo, da niso Se našli njegovega morilca, — je vzdihnila Milica. — Uverjena som, da je morflec med šarloten^ talskimi štundisti!, če ni to aam učitelj. Ce bi vodili preiskavo vesinege, bi baii podleža že odkrili, — je odgovorila nevoljno Kiti. — Pokojnik je bil trn v oku &undi9tom in učitelju. Z Aigafangekmi pa je stvar drugačna: on je prijatelj gospe Ku-kermanove, se brati s kotonfeti ter se ponaSa z «liberalizmom». Pravijo, da je šolska knjižnica, ki jo je ustanovili oče Nlkander, zdaj nabita s socialističnimi in protirver&kimi deli. Pogovor je pretrgaj sluga, ki je izročil Milici brzojavko. — Rostisrlav sporjča, da pride pojutrišnjem, — je rekla Milica, ko je prebrala brzojavko. — Hvala tei>i, Gospod. Kmailu se poroči in začni novo življenje^ zakaj preveč si zamišljena. Kar je bilo, je bilo, preko tega napravi križ, — je živahno rekla Kiti. — Amen, — je odgovorila Milica, se zasme-jala in objela prijateljico. — Sama želim izbrisati preteklost, to pa ni tako lahko. Glej, tudi zakon s Človekom, ki ga nisi strastno Ijubidai, je nekakšna pajčevioa, ki preplete tvojo notranjost in je ne moreš strgati, zlaste... Če cepeta z nogami pod to mrežo d>asujmančik». Sitcer pa sem trdno u-verjema, da najdem popolno d/ućevno ravnovesje v zakonu z RostžsL&vom. V »vezi s to preteklostjo ti moram naznaniti vest, ki je zame zelo žalostna. Pomisli, Dunja se misli poročiti z gozdarjem iz Rrenice in me zapustiti; domenila sta se bila bržkone že tam in si dopisovala, zdaj pa jo je zasnubil. Dasd sem jo prepričevala, naj ne jemlje inozemca za moža, dasi sem ji dokazovala, kakšno neprijetnosti in trpljenje io Čakajo, če postane nemška podanica, ni nič pomagalo; ona vvtraja pri svojem in pravi: je vseeno, kjer živiš, v Krenici pa mi ugaja. Res je, Franc je strogv toda je dober in ni pijanec«. — Je vse rarrmT>, marala jo bom pustili; toda dam ji tisoč rubljev za doto, da bo neodvisna. — Ah, moj Bogi Krenica me je spomnila na vest, ki* sem jo davi prejela, pa sem ti jo pozabila povedati Daunici so prodali Kaarolinenhof, hišo ▼ Poznanju in se preselili v Berlin. Posestvo je kupil Berenklau. IV. •EDINOST* V Trstu, dne 23. avgusta 1928. SK2TALEC: Dvospev (Prmdal Iran Vouk.) Spr©>emnica v majhnem stanovanju. Na prvi pogled se zdi zbrala in pokojna: mehki divani so pokriti z rdečim žametom, veliko ogledalo, okrogle, nizke mizice, prijetno porazvrščene po kotih, mi-zrca. z razno »drobnjavo, a na ovalni mizi, ki je pogrnjena s široko preprogo, stoji velika svetilka i*)d senčnikom. Sobo razsvetljuje višnjeva svetilka, viseča izpod stropa. Na stenah fotografije, dva ali tri barvo-tiski v okvirjih. Svetloba, ki jo pošilja višnjeva svetilka, je prosojna in bleda kakor mesec, da te v prvem hipu prevzame občutok zbranosti, in še-Je čre-z nekaj časa se te poloti nenavaden vtis praznote in puščobe. Zdi so, kakor da že dolgo časa ni nihče vstopil semkaj, dasi so vsi predmeti na svojih mestih, toda te re-či so tam takorekoč brez smisla, kor manika nekaj, kar je mnogro bolj važno: življenje. Glava ženske jo podobna meduzi: bujni lasje v debelih kitah spleteni so odražajo na visokem moškem čelu in blodem obličju z močno brado. Tanke ustne so strnjene in upognjeno, med obrvmi so je polegla bridkostna gubat Prosojna višnjeva luč obseva njeno obličje, ki je podobno rara-mcrju. Oči so sive, brez življenja, a zdi so, da se za njimi skriva skrivnostna moč. Videti je zbranih misli in pozorno poslušajoča, kar ji polni dušo Sovraži moža z globokim, o-strim, skoraj blaznim so-vraštvom, besno: ne moro glodati njegovega mrzlega, brezbrižnega obličja, no moro poslušati njegovega glasu, njegovih korakov. Njegovo zaspano kmkanje po jedi jo draži, da bi (najrajši zgrabila blazino in zadavila njegov zaripli obraz. In vendar je pred sedmimi ieti zbežala od doma in šla z njim in ga vzela proti volji svojega o-Č^ta Takrat ji je bilo šele sedemnajst let, V le-leni noči je prehodila deset vrst preko stepe, ki je bila pokrita s snegom, da jo prišla na postajo. Natančno se spominja tisto noči: veličastne tišine, trepetajočih zvezd, odzvanjanja zmrzlega snega, utripanje svojega mladega srca Ali ga je tedaj ljubila? Niti tedaj ga ni ljubila. Toda slepo je verjela vanj, mislila je, da jo popeljo v nov in ja-s*»n svet, v novo, resnično življenje. Tedaj je prišel iz prognanstva, kjer jo živel v strašnom pravljičnem svetu, kier je trpel leta in leta. trpel zaradi ljudi kakor Kristus. In zatekla se jo k njemu, da jo ščHi in ji pot pravičnosti. Da bi se zdaj vrnila domov ni misliti: tu živi v preveliki obilno- stl On je bil. ki je vzbudil v njej misel. da po i d o v deželo obsojencev, kjer se človek bori in trpi za druge. ^red'ptral ji jo skupno življenje, rekel ji io, da je to potrebno obema: m«*d obsojenci so papirnate poroke redke. Poroka mu jo bila postranska reč, samo da ostano prost. Poročila sta so in začela živeti kakor vsi ostali. Ona je čakala, kdaj se prične delavno in 7animivo življenje, polno junaških dejanj, težav in nevarnosti, kakor je nekoč sanjala. Njetrovo ime bi moralo blesteti poleg imen najslavnejših mož domovine, temu bi imele slediti: sla, va, časti, občudovanje. Minevala so leta, drugo za drugim, in njih živlienie je bilo sestavljeno takorekoČ samo iz delavnikov. Prvo čase ie vedno nokaj pričakovala. Nato je začela proučevati moža, toia z vsakim dnem se ji je zdel nizko!ne^ši, slabejši. Dan za dnem leto za letom ie padal v nienih očeh. Prišel io ob ves polet. ireubil je moč duha, postal je bre7hrižAn za vse ono..s čimer je pr-^i njeno dušo razburkal in navdušil. Tudi osebe, k! so iih zdai obiskovale so bile drugačne: zdaj so prihajalo k nvm odlično opravljena e-espe, trebušas^i in šminkani gos^oi:e. ni bilo več k niim raz-mr^pTdh študentov in mladih pesnikov. T^Vo minulo šest let Medtem ie mož odebelil, dobil je r'-^o. dpsi ie bil še mlad. silno rad zabaial v prijateljske krožke o 'kode- so i© pogostoma vračal P;;an domov. rioveV bi rekel, da jo premen-iMa moža. ne da bi se t^ca zavedala: prvi bil zamišljen ter imel vicrir*ir^r^e d"no govore: drutri je b*l plešast človek debelušen, zaripli v obraz, večkrat pijan. ve^^o brezbrižen za vse. Oh. čn bi mo°-la zbrati iz hiše tetra človeka kakor ie zbežala iz očetove hiše! Toda kam, s kom bežati? Ni bilo iimaka ki bi mu mosrla a ona si ni moela predstav-ž'v'-'^m'a brez junaka, ki bi ga občudovala, brez junaka, ki bi jo vzel s seboj. Vrhu hriba bi se moral pojaviti nekdo, velik in. silen« ki bi poznal pot do slave in od tam bi moral zapeti pozivno pesem, kakor se to dogaja v operah. Zakaj bi ne bežala sama? Toda kako naj živi? Kaj naj počne? Morda bi šla k gledališču? Učila se je glasbe in petja; ima lep glas. Večkrat jo vabijo k sodelovanju na kakšen dobrodelen koncert in baš adaj, v nekaj dneh bo morala peti v neki dvorani. Seveda bi mogla zapustiti moža in se posvetiti gledališču: toda notranji glas ji pravi, da nima dovolj daru. na odru no bi prišla nad povprečnost. In končno, razen ljubezni do umetnosti ima še druge močnejše težnje: doseči hoče odlično mesto v družbi. V sprednji sobi je pozvonilo. Vstopila sta dva obiskovalca: gospod in gospa. On je rjavolas, čokat, nosi namazane brke in črno bradico, kakor je moda. Izraz njegovega obličja je sladkast. reven, nizkoten; njegovo rejene roke so posute s prstani; na belem telovniku se bleskeče zlata verižica z obeski. Sledi mu gospa čedno zunanjosti, debelušna, rožnatih lic, oblečena v rdeč jopič. Gospod se polagoma približuje, stopi pred gostiteljico, se ji globoko pokloni in ji poljubi belo roko. Gospe se poljubita. — Draga Helena Nikolajev na, oprostite! — jo izpregovoril gospod z zateglim tenorskim glasom in bedastim nasmeškom. Sva nekoliko pozna za vaje, ali ne? — Oh! nikakor — ga je prekinila Helena Nikolajevna z globokim in otroškim smehom. Prvič niste pozni in drugič me vselej veseli videti žive ljudi Saj veste, kakšna puščava je v naši hiši! Smejala in govorila je z rahlo tresočim se glasom. Naglo je prevzela običajno vlogo prijazne gospo in vljudni nasmešek ni nikdar zapustil njenih usten. — Sami ste krivi, draga! — je omenila gostja, — če bi hoteli, bi imeli okrog sebe vedno množico oseb. V velikem mestu puščava? Kaj govorite? Zaploskala je z ročicama in stresla z glavo ter se dražestno namrgodila, Helena Nikolajevna jo je gledala nekoliko z visokega navzdol. — Prav imate toda to so vam tako navadni ljudjo tako dolgočasni in življctnje je tako zoprno! Ah! Kako težko dobiš mod nami človeka, ki bi imel nekaj samobit-nega v svoji duši. Vedno samo besede drugih, nar rejeni stavki, za stavki pa nič. In... da veste, čutim se izven kroga ter imam občutek, da sem v nadlego vsem. Hkrati je umolknila, kakor da so kesa, da je preveč rekla, in se je nasmejala. Nato je pristavila: — Seveda prav vesela sem, da se pripravlja ta dobrodelni večer, vsaj imam neko delo. —• Ah! — je vzdihnil in se namrdnil gospod ter se obračal zdaj k prvi. zdaj k drugi gospe ter si mencal roke. Ne vem, kaj bi pel nocoj. Vse je tako staro in poznano! Pa tudi glasu nimam danes. — Kaj pravite? — je rekla, kakor da se je ustrašila. Helena Nikolajevna — Tako čudovito pohote, krasno se znate vživeti v 1 i-stvo! Poito tisto romanco... kako se že začenja? — Oh, zakaj niste brali? — je povedal vljudno gospod. — Da, da: Oh, zakaj niste brali. To vam io čudovita romanca. Evo not. Pridite, spremi iala vas bom. — Dobro, poskusimo! — je pritrdil gost in zmipnil z rameni. Narahlo je zakašljal ter se prijel za grlo. Helena Nikolajevna jo odprla partituro in zaigrala na klavir uvodni akord. Tenor je zardel, čakal poslušajoč akorde, nato je zapel z medlim glasom: Oh. zakaf niste brali mojega nedolžnega srca izpoved? Glas mu je bil reven; pel je s smešno rahločutnostjo, slabo posnemajoč gledališke pevce, a nežna mesta je jokavo podajal. Končno se je obupno pognal v višino. Hipoma se je zdelo, da se bo zadavil, toda držal *e erlas ter stopil na prste kakor to delajo resnični pevci pri visokih notah: — Izvrstno! — je vzkliknila Helena Nikolaievna, gledaioč pevca s hladnim poe-ledom. medtem ko so se niene ustne smehljale. — Nikakor se mi no zdi, da nimate edasu. Vaš pri as se mi zdi kakor vedno, krasen. — Oh, ne, ne! — je odpovoril s hinavsko skromnostio tenoT — kr*iiiica večera boste vi. Helena Nikolaievna. Kai boste peli? Helena Nikolaievna se je zasme-jala ter zamahnila z roko: — Ni vredno govoriti. Hotela bi se poskusiti v dvospevu, a še no vem s kom. Zares. MiholoviČi so mi obliubili, da mi pošljejo danes neki tenor iz glasbenega krožka. Priti mora vsak hip. Nisva še pela skupaj. Dvospev jo zelo težak. Poslušajte, zapoiem vam nekaj iz njega. Zelo je težak. Nastavila si je naočnike na nos, odprla list ter izbrala težek, bleščeč prehod. Nato je zapela z močnim prsnim glasom: Piltf.i, dragi, čakam te! Nehote jo občudovala svoj lepi glas, ki je bil ustvarjen za eder. Bil je gibčen in jasen kakor sre- brne luskine, poslušala je pravilne tone ter pomislila, da če bi ne imela moža, bi Žela lavorike na odru, a njeno življenje M teklo šumno in sijajno kakor širok de-roČ potok. Zatopljena v svoje misli je pala brezbrižna za ljubezenske besede, kakor da jih Tre razume. Človek bi pomislil, da ta sijajna gospa, ki se tako dolgočasi, nikogar no ljubi in ni nikdar ljubila. Še ni končala peti, ko je v sprednji sobi vnovič zapel zvonec, in v sobo je stopil skromno oblečen moški, njegovo obličje je izdajalo delavca ali slugo. Boječe je pozdravil, in stoječ vedno na pragu, je prožil Heleni Nikolajevni listek. — Kdo te pošilia? — je vprašala gospa ter pogledala naslov. — Gospod Miholovič, —■ je odgovoril spoštljivo gost. — Moj Bog! Ta Miholovič. Stavim, da so mi zopet opravičuje in mi ni poslal tenorja. Odprla jo list, in ko ga je prebrala. je zardela. —• Torej sto vi, tenor? Oh, prosim odložite površnik. Oprostite, nisem vedela. Helena Nikolaievna se je nasmehnila v zadrefri. Božnata gospa in gospod z obeski sta se spogledala. Tenor je odložil rdečkasti površnik ter nepremično obstal na pragu v svoji skromni suknji, izpod katere jo gledal delavski jopič. Bil je močan in čokat, njegov zagoreli obraz je bil trd in ravnodušen. Stal je vzravnan, debele roke pa so mu visele ob bokih. Hoteč prebiti splošno zadrego, jo gospod z obeski izprog-ovocil: —Evo, Helena Nikolajevna, tožili ste da na mate kaj delati v življenju. Gotovo sto mislili na delo, ki bi bilo v prid družbi, kateremu bi se mogla do dna posvetiti in žrtvovati svojo življenje in svoje darove; ali ne? Po mojem je to vprašanje silno važno in mučno za vsako nadarjeno žensko, ki ji ne zadostuje ozki družinski krog. In zares, kam in kako? Kaj bi bilo napraviti v teh okolščinah? Ej, kaj mislite vi o tem? — jo vprašal mladeniča, ki je stal v vratih. Ta je zardel pri nepričakovanem vprašanju, povesil oči in po kratkem pomisleku je rekel z obotavljanjem: — Ker ste me vprašali... dovolite, da vam odgovorim... Evo, na primer... imamo mužike, ki trpe lakoto« Obmolknil je v zadregi Ostali so bili še v večji zadregi. Gospod z oibeski, ki ni pričakoval takega odgovora, ni vedel, kaj bi odgovoril in zmignil z rameni Helena Nikolajevna. ki ji je preprosti mladenič ugaial, se ie okre-niia k njemu z resnim in iskrenim glasom, kakor da govori s Človekom svojega sloja: — Mužiki! — je rekla zamišljeno, gledajoč s priprtimi vekami novi obisk. — Da odkrito povem, ta beseda mi nič ne pove. Ce mi grovorite o mužikih ie isto, kakor Če mi govorite o Indijancih. Če bi poznala njih življenje, bi me morda njih težave ganile in jaz bi bila pripravljena na katerokoli žrtev. Toda nikoli nisem od blizu videla mužikov. Seveda jih pomilujem in jih moram pomilovati kakor one, o katerih slišim, da trpe; toda ta stvar mi ne prodre v globino, me ne prevzame v celoti... — Da, dal — je mrmral v zadregi novi obiskovalec, ne da bi so zganil s praga, — tako je, tako— Njegov obraz je bil hkrati zopet spoštljiv in trd. Vzel je iz žepa srebrno uro. — Zdi se mi, da so vam mudi! — je rekla Helena Nikolajevna. — Da! — jo pritrdil z opraviču-jočim glasom novi pevec. — Moram k zborovi m vajam. — Ali ste član glasbenega društva? — Da, gospa. Tudi v stolni cerkvi pojem. Njegov glas ie postal nestrpen. Torej poskusiva naš dvospev. Miholovič piše da ga žo znate. — Da, nikar se ne vznemirjajte, znam ga na pamet. Helena Nikolajevna je odprla notni list ter pričola igrati. Otožni, nežni trilerji so zagostoleli iz klavirja. Tenor je stal še vedno pri vhodu. Pozabili so ga povabiti notri. Stal je pri vhodu, debele roko so mu visele ob boku, glavo je držal po strani, obraz mu je bil pohleven in plašen, toda brez izraza. In stoječ na pragu, v tisti ponižni pozi, je pričel peti. Tenorski glas kristalne čistino, doneč in krepak so je razlegel po sobi. V zvonkem koru njegovega krasnega glasu je odzvanjala dramatična čustvenost. Glasovi so se vrteli prosto, v plemenitem poletu. Pel je o otožni ljubezni. Goreča je moja ljubezen, Elvira! je pel s poveš onimi očmi, ne da bi k ca gledal in obraz mu je nekoliko *del od napora. Njegov trdi obraz se je polagoma izpreminjal. V sirovih potezah se je hkratu pojavilo Življenje in lepota. Helena Nikolajevna jo spremljala in odgovarjala: — Pridi dragi, čakam te. — Oh, Elvira! — je odgovarjalo s praga. — Oh, Artur! — je pela gospa prevzeta. — Oh, Elvira! Z vsako noto jo je podžigal, prosil in jo ne«el daleč, daleč, da ji je diha. Za trenutek je pozabila, kje jo. Končno se ji je zazdelo, da sliši glas onega, ki ga jo iskala v množici, da jo junak vabi na junaSke slavne vrhove, poln ognja in silen. In s silnim zaletom se je vrela v razburkano morio prebuiajočih se strasti, zategujoč z njim zaključno noto: — Ljubim te, tvoja sem! — Mola! Dvospev jo končal. PosTušalci so začudeno strmeli v pevca ki ie stal na pragu. Obraz mu je bil zopet trd, debele roke so mu visole ob boku. Nato se je ves zmeden oddaljil, kakor da se -nečesa sramuje, ne da bi koga pozdravil. Razne zanimivosti Poslanci v prvem razredu Diktator Kema.l paša ie zaai-kazal, da se bo pclsal turSti j erzi k z latimico. Že v novembru tekočega leta bo več turških čaao$«»3ov iz&lo, ki* bodo vaj tiskani z latinico. Marsiikak poslanec, ki ma samo turSko pisavo brati, nie bo razumel listov. Zato je pa ustanovil predsednik. turške dtržave poeefcen tečaj, v katerem 90 bodo učiii poslanici latinico. Tečaj se bo vršil v poletni palači Kemcria paše. Toda ne samo poslanci, tudi njihove ženeš, visoki uradniki, cirvilni guvernerji in generali so se priglasili v ta tečaj An se bodo morali Dia stara leta ličiti novo abecedo. Oživljanj« In dozdevna smrt Z vpra&anjean dozdevne smrti im z njo tesno združenega o-žirvljanja. navideznih mrtvih so se bavili že visi rodiovi. Nenavaden slučaj vrnitve v življenje, ki se je pred kratkim časom dogodil v Kopenbpagniu, glavnem mestu Danske, nam daje povod, da poročamo po dr. Maksu Lazigerju o dosedanjem stanju tega vprašanja. Dr. Jakob Nordlentoff je operiral osemdesetletnega starčka. Medi opesraeijo mu je bolnik u-mrl, zadela ga je bila; srčna kap. Zdravnik mu je vbrizginifl adrenalin in starček je oživel. Za d&bo celih desetih minut so u-gotovili različni zdravniki bres vsakega ugovora starčevo smrt, nato je pa vbrizgana adrenalin tako ugodno vplival na starčko-vo telo, da je ta popolnoma ožrveL Podobne poskuse z adrenalinom je napravil tudi d«Uh naj^ki specijalitet za notranje bolezni, profesor Ernst L5wen-st eim in imel tudi mnogo uspehov. Bolniki, ki so tako rekoč umirali, so se po vbrizganem adrenalinu zelo popravili in ži- veli tudi potem še nekaj let. Seveda truli profesor Lovven-stein. da je šlo pri uporabi adrenalina le za rešitev umiraj očih. Adrenalšn je tvarina, izgotov-Ijena iz malih ledvic goveda ali ovoe, v novejšem času ?e na-pravljia tudi na sintetični način, ta tvarina stisne žile in pomirja kri. To sredstvo je odkril Japonec Yokk>hi Ta kamine. V medicini se ufporalbija to sredstvo v raznih slučajih, pred vsem pri lokalni anesteziju Ali gre v posameznih slučaj iih za reftitev umirajočih ali dozdev-ntfli mrtvecev je prav za prav vprašanje manjšega pomena, če se pomisli na možnost, da se laftlco obude dozdevni mrliči. V Tađkentui (Ruska Azija) je delal profesor Miliaelovski po določenem na-črtu poskuse z o-žtvijanjean Živali. Začel je pri najnižjih bitjih in je iiinei v zadnjem času z opico izred-^n uspeh. Na poseben način, je odtegnil prolesor M ihaelovski opici polagoma vso kri, tako da je optca poganiku Po pet in petdesetih minuitah je profesor spravil odvzeto kri zopet opici v telo in prisilil kri s kemičnimi sredstvi do kroženja. Organi so začeli zopet delovati in nekaj časa potem je bila opica zopet živa in zdrava. Poseben pomen ima po dr. j u Haedicke-)u dihanje pri oživljanj ul V mnogih spisih je ta zdravnik pokazal dejstva, da začne kri zopet krožiti po telesu, kakor hitro se poja/vi zopet dihanje; na ta način se pia tudi vrne življenje v dozdevno mrtvo telo. Z novim načinom u-metnega dihalnega krvotoka je dosegel dir. H&edicke pri dozdevni smrti radi pretresenih možganov, zadušen j a. utonit ve, zmrznjenja in zastrupljenja z raznimi sredstvi najboljše uspehe Pri tem uporablja on mrzlo in vročo vodo in bije z mokrimi cunjami. Prav dr. Haiedicke je omenil, koliko slučajev dozdevne smrti se še dandanes dogaja. Naj na tem mestu omenimo slučaj, ki se je pripetil 1. 1919. v Berlinu. Neka bolniška strežnica se je bila zastrvrpilak. V zadnjem trenutku, ko je bila Že v krsti, so jo rešili iz nje, ker bala je le navidezno mrtva. Hvalevredno je dejstvo, da se je začela medicina zopet marljivo in prizadevno baviti z vprašanjem dozdevne smrti. Leta 1775. je izdal Friderik Veliki odlok, po katerem se smatrajo le oni kot mrtvi, pri katerih so ostali vsi poskusa) oživljanja dolgo časa popolnoma brez vsakega uspeha-. Če bij prijel ta odlok ali kak podoben zopert, v veljavo, bi biao mogoče na ta način pridobiti mnogo dragocenih Človeških življenj in jih oiiraniti. Ženski I*andru V Černovšcah v nekdanji Bukovini je zaprla te dneve romunska policija žensko, ki spominja na francoskega morilca Landru-ja, ki je umoril kakih 10 žen V stanovanju gospe Var-lan je dobila policija deve,t parov človeških uhljev in razne telesne dele. Pri zasliševanju je priznala gospa, da je v zadnjih štirih letih privabila devet moških v svoje stanovanje in jih na koncu orgij usmrtila. Trupla je razkosala na male kose, da jih je lahko odstrani al a. So dni j-ski zdravniki so izjavili, da je gospa fizična sadistinja, da je pa odgovorna za svoja dejanja. Dediščina iz Amerike Orožnik Nikola r mlunovič v Beogradu je dobil te dneve obvestilo, da mu je zapustil v A-meriki umrli stric pet in dvajset milijonov dolarjev. Proda-noviČ se je dal takoj upokojiti i-n je odpotoval v Ameriko, da sprejme dediščino. Nov šolski odlok S.splošnim odlokom se je postavili brunšviški minister za ljudsko izobrazbo proti temu, da bi dobivaj.! učenci črez soboto popoldan in črez nedeljo domače naiog'e. Minister pravi, da zaposlenje mlađane v tem času škoduje življenju v družini in da imajo brezskrbne nedelje po napornih .delavnikih za p-i\-.ts.ti. duševni in te letni ra»zrvoj otroka, isti pomen kakor za odrastie-Radii tega odreja minister, da se v soboto ne smejo dati učencem nobene domače naloge za prihodnji purndeljek. Časnik od 1. januarja leta 2080. Londonski list «Daily Mail» je izdal eno Številko pod goronjim datumom. Uredniki so se vživeli v leto 2000. in spisali celo številko. Utopija, ki jo doslej gospodovala le v fantastičnih spisih posameznih pisateljev, jo prišla sedaj v list. Poročila, slike, razprave, naznanila itd. prikazujejo v tej izredni številki «Daiily Maila» nov svo-t, v katerem so naslikana razna čuti osa, s katerimi se sedaj znanost komaj bavi, kot dognana dejstva. Gledanje v daljavo premaga največje daljave. Ves svet je prepro-Žen z letalskimi zvezami, zato pa imajo tudi strehe poslopij posebno obliko. Nove avtomobil ne ceste dovoljujejo vozilom hitrosti, ki so nam danes nepojmljive. Človek je prevzel ureditev vremena, kar izvemo iz notiice: crV zabavo otrokom bo padal prihodnji torek trideset minut s nog.* Zgodovinarji v Oslo. V avli vseučilišča v Oslu, glavnem mestu Norveške, se vrši šesti mednarodni kongres za zgodovinsko vedo. Ta kongres je doslej največje zborovanje zgodovinarjev. število udeležencev, ki zastopajo štirideset držav, znaša nad tisoč. Izvolilo so je sedemnajst predsednikov in dva glavna tajnika Kongres zboruje v petnajstih oddelkih. Vseh predavanj bo kakih Štiri sto. Občinska uprava bo sprejela po končanem kongresu zgodovinarje v zgodovinskem gradu Akershusu. Zemlja se krčL Z rastočo starostjo postaja naša zemlja vedno bolj vitka, njen obseg in premer se krčita Iz astronomskih opazovanj glede hitrosti vrtenja se da sklepati, da je teoretično pričakovana pospešitev vrtenja manjša kakor dejanski opazovana, z drugimi besedami zemlja se vedno hitreje vrti. Do tega so prišli učenjaki, ko so primerjali solnčne in mesečne mrke iz sedanje dobe z onimi v starem in srednjem veku. B. Meyermami, Učenjak v Gottingen-u jo izračunal, da znaša pozitivna pospešitev zemskega gibanja osem in trideset do eden in šestdeset sekund na stoletje rn je mnenja, da povzroča pospešitev kroženja krčenje zemlj«, ker se vedno bolj krCi, zato se tudi vedno bolj hitreje vrti okrog svoje osi. Po njegovem računu so stisne zemeljski polu-mer v sto letih od 3.8 do 6.2 cm, t. j. na 360 do 610 metrov v milijon let OM In prlftodi sloKoo Trst - Tržič - Portograaro - Benetke (Južni kolodvor) Odhodi: 0.30 (m), 5.— (o), 6.05 (b), 8.25 (1), 8.35 (o), 10.20 (b), 15. — (b), 15.10 (o), 17.-r- (b), 18.20 (b), 18.30 (o), 20.15 fb), 21.50 (b). Prihodi: 5.— (o), 7.42 (o), 10.55 (0), 9.55 (b), 11.25 (1), 12.20 (b)t 14.15 (b), 17.25 (o), 18.08 (b), 19.44 (1). 21.45 (b), 0.40 (b). Trst-Buje-Poreč (Državni kolodvori Odhodi: 5.— (o), 9.45 (m), 13 55 (m), 18.25 (m). Prihodi: 7.50 (m), 12.— (o), 18.20 (m), 21.16 (m). Trst-Herpel j e-Pnla (Državni kolodvor) Odhodi: 5.35 (o), 8.15 (b*), 12.10 (m), 12.45 (b**), 15.30 (b*), 19.- (o). Prihodi: 7.40 (m), 942 (o), 14.10 (b*), 16.36 (b**), 19.30 (b*), 21.08 (o). *) Vozi samo od 1. 7. do 30. 9. **) Vozi samo od 15. 5. do 30. 6. in od 1. 10. dalje. Trst - Divača - Št. Peter - Postojna (Južni kolodvor) Odhodi: 1.— (b), 5.10 (o), 7.30 (b), 9.05 (o), 12.— (o), 14.40 (b), 18.— (o), 19.05 (b), 20.05 (1), 20.30 (b). Prihodi: 4.— (b), 7.05 (o), 8.05 (1), 9.05 (b), 9.il (b), 11..«5 (o), 13.15 (b), 16.35 (o), 19.10 (o), 21.30 (b), 22.25 (o). Trst-Gorica-Podbrđo (Državni kolodvor) Odhodi: 5.50 fb), 6.50 (o), 12.05 (o), 17.50 (b), 18.30 (o). Prihodi: 7.16 (o), 11.33 (b), 15.25 (o), 20.55 (o), i2.20 (b). Trsi-GoTica-Krmin-Viiiem (Južni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.50 (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15.50 (L), 17.15 (b), 19.15 (o). Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.10 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o). Št. Peter na Krasu - Roka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.43 (o), 11.47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Reka - Št. Peier na F rasu Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11.55 (m), 15.30 (b), 18.30 (o). Divača - Herpelje Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.20 (m), 16.14 (o), 19.10 (m). Herpelje - Divača Odhodi: 7.10 (m), 8.34 (o), 13.32 (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (o). Gorica - Prvačina - Ajdovščina Odhodi: 8.17 (m), 13.25 (o), 19.35 (m). Ajdovščina - Prvačina - Gorica Odhodi: 4.10 (m), 11.15 (m), 17.05 (o). Pomen kratic: o — osebni vlak, b — brzovlak, m — mešani vlak, 1 — luksusni vlak. WU8QLJ& OBUVALO za ženska, moške in otroke v najmodernejiih la vah In po najnižji ceni dobile edino £ PRI REBOU vrst, Tla Carducci št. 36 Koračajte In Sirite „EDINOST" BflBj ! | m m m J 1 I1SKARNA ■■■■■■ LJ •■•■»« izvršuje karika Ma v naf moderne-j c bi stila. Doz* polaga z naj-inedcrnejtmi Črkami, Lino-iroe. siereotu-imo ter rotnai-sklm strojem. Naročila se Iz-lTtajcjo točno TKI, PAS! BUČA S. iUAM mt $T. tO, PMTl XSCQ LlCJt.