(B) Pravilni naslov Levinovega č lanka je La litterature comparee. Point de vue d'outre-Atlantique - str. 19; pravilno A lj (nam. Alfa) laila va laila (v cir.) - str. 133, Reallexikon der (nam. zur) deutschen Literaturgeschichte - str. 6 in 155, Primerjalna književnost nam. Revija za p rim erja lno književnost - str. 41 in 201, Theorien (nam. Theorie) u n d Modelle - str. 185, Selbstreproduktion (nam. S e lbstp roduktion) als Verjahren - str. 191; sestavek v ustreznem leksikonu se glasi Philosophie u n d Dich- lung, ne pa Literatur u n d Philosophie - str. 139. D urišinova študija o ak tua ln ih p ro ­ blem ih m arksis tično-leninistične teorije p rim erja lne književnosti, ki je navedena v o p o m b ah n a str. 182, ni objavljena v reviji Slavistik 1976, str. 469-481, m arveč v W eim arer Beitrage 1975, 2, str. 5^22, k a r je v bibliografiji na str. 198 pravilno za­ pisano; v neprav ilno citirani reviji Slavistik (prav. Zeitschrift fiir Slawistik) p a je na istih straneh natisnjena sorodna študija R. Rosenberga Marxistische Lileralur- theorie und Komparatistik. (C) W ellekova misel, ki je navedena v op. 11, ni n a tisn jena v Proceedings o j the Second Congress o j the ICLA, m arveč v Theory o j Literature VVelleka in W arren a - str. 176; Rem akov sestavek o prim erjaln i književnosti, ki je v nem škem prevodu ponatisn jen v Riidigerjevem zborn iku Komparatistik (1973), ni za to priliko »neka­ ko razširjen« spis iz 1.1961, m arveč p revod druge, širše inačice, natisn jene že 1.1971 v popravljeni izdaji am eriškega zborn ika Comparative Literature - M ethod and Per- spective; z ibelka (francoskega) univerzite tnega p o u k a ni Sorbona, pač pa Lyon (1897) - str. 15; Sh ak esp eara je prevajal tud i Ludvvig Tieck, ne sam o njegova hčer­ ka D oroteja - str. 134; pravilno tipološke analogije nam. anom alije - str. 209. (D) V bibliografiji in o p o m b ah so u red n ik i oz. sestavljalci publikacij, v katerih so objavljeni teksti več piscev, predstavljeni pogosto kar kot avtorji, saj o b im enu ni zabeležena njihova u red n išk a funkcija. Tako npr. Ulrich VVeisstein ni naveden sam o kot a v to r svoje knjige o p rim erja ln i književnosti, m arveč tudi kot av tor zbor­ nika o ekspresion izm u kot m ed n a ro d n em pojavu, čep rav ob njem sodeluje v knji­ gi dvajseterica d rug ih piscev. In form ativnost tega gesla bi bila k o rek tn a šele tak ­ rat, če bi K onstantinovič tud i ob W eissteinovo im e v oklepaju pristavil besedo urednik, oz irom a ustrezno s rb skohrva tsko besedo (izd.), kar je storil v nekate rih drugih bibliografskih geslih. Evald K oren POETICS TODAY I, II (1979-1981) Sedemdeseta leta veljajo za čas ek ­ stenzivnega razvoja lite ra rne vede, ki je sledil ponovnem u odkritju kontinu ite te ruskega form alizm a *n praškega funkcionalizm a s fran ­ coskim struk tu ralizm om , post- s truk tu ralizm om te r današn jo ru s ­ ko in am eriško semiotiko. Pobude, ki so prihajale iz lingvistike in iz ar>glosaške neopozitivistične filo- z°fije, so zaznam ovale glavne toko- Ve m o d e m e lite rarne teorije v smeri formalizacije n jenih m eto ­ doloških izhodišč, sistem atizacije osrednjih p rob lem ov litera tu re in konceptualizacije n jenega jezika. Tako im enovani individualni kriti- cizem vse bolj izginja, številne revi- Jf* ki nastanejo v tem času, p a se deklarativno opredelju je jo zoper O seb n i jezik kritike, saj celotni svetovni k u ltu rn i p ro s to r lahko JjT REVIJ p osrka le kakšn ih deset ali petnajs t takšn ih avtorjev. T endenca k uni- verzalizaciji jezika lite rarne vede ob istočasni zavesti o neizogibni m etodološki in p rob lem sk i dife­ renciaciji s troke p o stan e razvidna p o treb a zlasti še v luči poda tka (po PMLA Bibliography o f Periodicals), d a je v začetku osem dese tih let iz­ hajalo že okrog 3500 časopisov s pod ročja raziskav m o d ern ih litera ­ tu r in jezikov. S troka in n jena glasila dobiva­ jo in ternac ionaln i k a rak te r in tak ­ šna opredelitev je p oudarjena v podnaslovu cele vrste revij, npr. 1971 ustanovljene m e d n aro d n e re ­ vije za teorijo l i te ra tu re Poetics. Njen prvi u red n ik Teun A. van Dijk in (po letu 1980, ko ta ustanovi re ­ vijo Text), njegov naslednik Sieg­ fried J. S chm idt sta s svojimi u re d ­ niškimi koncepcijam i in kriteriji iz nje zares ustvarila m ed n aro d n i fo­ ru m za teo re tske raziskave litera ­ ture. K er se je Poetics omejila na obča in s trogo teo re tska vprašanja, je ustanoviteljica revije, ugledna am ste rd am sk a založba North-Hol- land 1976 zasnovala para le lno revi­ jo PTL s podnaslovom A Journal for Descriptive Poetics and Theory o f Literature. Njen u redn ik B enja­ min H rushovski je v p rogram ski zasnovi revije poudaril, da je to ča­ sopis za razvoj poetike kot sistem a­ tične vede o literaturi, d a m u gre sicer za literamoteoretska in me­ todološka vprašanja, vendar pa bo upošteval tudi področje opisne po­ etike, raziskave umetnosti in struk­ tu re dejanskih tekstov, smeri, av­ torjev in tipoloških aspektov litera ­ tu re v n jenem k o nkre tnem histo ­ ričnem obstoju. Izhodiščni kon ­ cep t revije PTL je bil spodbuja ti objavljanje razprav, ki uvajajo nove pristope, s k ritično razgleda­ nostjo razpravljati o do ločenih p o ­ gledih n a li te ra tu ro in jih tud i p ro ­ b lematizirati, gojiti in terd iscip li­ narnost, kritično p rezen tira ti in ocenjevati s trokovne publikacije, itd. O m enjena u red n išk a izhodišča revije PTL navajamo, k e r je revija Poetics Today, ka tero nam eravam o predstaviti, dejansko n jena nas led ­ nica, kot je 1983 ustanovljena pa ­ riška revija L'm fini ded ič Tel Quela. Redakcija PTL je bila pravzaprav na In š titu tu za poetiko in sem ioti­ ko telavivske univerze in ko je ta je ­ seni 1979 začel izdajati novo revijo Poetics Today z ug ledn im m ed n a ­ rodn im u redn išk im odb o ro m v bolj ali m anj nesp rem en jen i sesta ­ vi in z glavnim urednikom B. Hru- shovskim, je revija PTL po štirih letih prenehala izhajati. H rushovski je v Epilogu k tej reviji zapisal, d a PTL ni bila mišlje­ na kot pop u la ren časopis, m edtem ko naj bi Poetics Today ne bila na ­ m en jena ozkim specialistom , teo ­ retikom , am pak vsakom ur, ki ga zanim a li teratura , sem iotika, lin­ gvistika, kom unikacija in in te rp re ­ tacija. Vendar, kot je bilo m ogoče sklepati že ob izidu prve številke, predstav ljene ob innsb ruškem kongresu m e d n aro d n e zveze za primerjalno književnost, sledi revija am bicijam in tradiciji PTL. Iz u re d ­ nikove uvodne b esede v ta novi M ednarodni časopis za teorijo in analizo literature in kom unikacije (podnaslov) je razvidno, d a gre za pojm ovanje poetike kot s is tem a­ tične vede o literaturi. Pojem lite­ ra tu re razum e revija kot um etn iš ­ ko, kom unikacijsko in k u ltu rn o ­ zgodovinsko dejstvo, hkrati pa tudi kot vprašan je individualnega u s t ­ varjanja. Revija se p rogram sko o p ­ redeljuje za eksp lic itno in im plicit­ no teo re tsko bazo in za ko h eren ­ ten, sis tem atičen pojm ovni instru- m entarij, ki zajem a kom pleksnost sem antične, es tetske in kognitivne dim enzije lite rarn ih pojavov v zgo­ dovini. Pojem poetika je v naslovu povsem zavestno izpostavljen. H rushovski priznava, d a je ta s ta ra toliko kot Aristotel, d a pa je v b ist­ vu še vedno mlada, komaj razvija­ joča se disciplina. Prave začetke m oderne poetike vidi v zavestnem opredeljevan ju za avtonom ijo zna­ nosti o literaturi. Po njegovi sodbi je ta disciplina sečišče znanosti o jeziku in znanosti o človeku. Revija objavlja nove raziskave iz poetike in jo tako u trju je kot odločilno dis­ ciplino, ki obravnava p rob lem e li­ te ra tu re . Uredniški koncep t revije Poetics Today ne zanika možnosti, d a koeksistirajo različni m etodo ­ loški trend i m oderne poetike, in priznava tud i dejstvo, d a so razp ra ­ ve s tega področja p isane v inko- m enzurab iln ih metajezikih. Ven­ d a r se zavzem a za poeno ten je in sistem atični metajezik, hkrati pa poudarja po trebo , d a m o ra poeti­ ka konsolid irati enega ali več kon ­ s is ten tn ih teore tsk ih okvirov, ka­ kršn i obstajajo v drug ih znanostih o jeziku in družbi. P redvsem pa vidi bistveni kriterij za objavljanje li terarn ih raziskav v reviji Poetics Today v tem, da m orajo biti vsaka po svoje in telektualni izziv. N esporno je vsak časopis po naravi in kvaliteti določen s sode­ lavci. H rushovski om enja razcep v PTL m ed tistim delom uredništva, ki se je opredeljeval za gram atiko li tera tu re in bil nagnjen k uporab i m etod in oblik m etajezika lingvis­ tike in logike, te r d rug im razum e­ vanjem uredniškega koncepta, ki ga je m ogoče označiti kot trad ic ional­ no hum anističnega. H rushovski priznava, d a je sožitje obeh teh dveh orientacij za poetiko najbolj plodno. Odločno zavrača skrajnos­ ti obojega, tako estetski im presio ­ nizem kot tud i zapleten, težko u m ­ ljiv formalizem, nam enjen sam e­ mu sebi. Zanj je logično, da se teo ­ re tska formalizacija konfron tira z ugotovitvami, dobljenim i z in tu i­ tivnim opazovanjem kom pleksnih artističnih pojavov. V endar je nu j­ no tud i odp iran je d rug im discipli­ nam, p oudarja v p rogram sk ih iz­ hodiščih revije, saj se li te ra rna veda sam o v takšni perspektiv i raz­ vija in prenavlja. Koncepcija poeti­ ke danes nu jno meji n a sosednje discipline, ab so rb ira njihove m e to ­ dološke dosežke in jih tudi sam a Povratno preoblikuje. Pregled p e t ­ letnega izvajanja tako zastavljene uredniške koncepcije bolj ali manj govori o tem, d a je o m enjena am b i­ cija odp rto sti p o tr jena tudi p ra k ­ tično s posam eznim i zvezki. Revija daje p red n o s t raziskavam k onkre t­ nih li terarn ih del in prispevkom , ki niso ozko specialistični, ker je tem v obm očju angleškega jezika že n a ­ m enjena revija Poetics, to pa še ne Pomeni, d a jih ne podpisujejo im e­ na, ki v m ed n aro d n em zbo ru lite­ rarn ih teore tikov najvišje kotirajo. Objavljene razprave v Poetics To- day so m išljene kot kolektivni d ia ­ log, zato se je u redn iš tvo tud i odlo ­ čilo za izdajo tem atsko zaokrože­ nih številk, ki p reraščajo v obsežne zbornike o do ločenem teore tskem problem u. Za n eka te ra obm očja (npr. Drama, Theater, Performance: A Semiotic Perspective; Theory o f Translation; Poetics o f the Avant­ garde; The Ironic Discourse) so p ri­ tegnili gostujoče urednike, da bi P relevanca in kriteriji p rispev ­ kov m ed m nožico gradiva tem bolj nesporni. Revija izhaja štirikrat na leto, s Poprečnim skupnim obsegom osemsto do devetsto strani. Prva dvojna številka s podnaslovom Li­ teratura, interpretacija, kom unikaci- 10 Je pritegnila ugledna imena stro­ ke B. H e rm s te in Smith, J. J. A. Mooija, J. Cullerja, T. A. van Dijka, J. Lotm ana, R. Kloepferja, C. Broo- ke-Rose, A. Jefferson, M. Bloom- fielda itd. Prograrrtsko se je o sre ­ dotočila n a tedaj najbolj ak tua lna področja li terarne vede, sem ioti­ ko, l i terarno kom unikacijo (tudi v perspektiv i kognitivne psihologi­ je), naratologijo, li terarno aksiolo- gijo, občo m etodološko p rob lem a­ tiko (npr. v zvezi z vprašan jem ve- rifikabilnosti li te ra rno teore tsk ih spoznanj), na vprašan je postm o ­ dernizm a, p a tud i n a p rob lem raz­ m erja m ed sem iotiko in dekon- struktivisti. Tu so še p reg ledno predstav ljene zahodnonem ške sm eri lite rarne sem iotike, m ed tem ko ocene strokovnih publikacij v tej številki še niso zb rane okrog eno tne skupne tem e, kar postane kasneje p ri reviji u sta ljena praksa. - Preostali številki prvega letnika se obe p retežno posvečata narato- loškim vprašanjem , en a bolj poe ti­ ki proze, d ru g a razm erju m ed p ro ­ znim tekstom in bralcem . Kako je na p reh o d u v osem dese ta leta vprašan je lite ra rne naratologije za­ res aktualno, potrju je dejstvo, da se tud i v d ru g em letniku posebna številka ukvarja s to problem atiko, s pou d ark o m n a vprašan ju p r ip o ­ vedovalca in perspektive p ripove­ dovanja ali p ripovednega glasu (voices in fiction), kot je tud i v rabi angleške terminologije. Narratology I (pom ladanska številka 1980) o d p ira vprašanje resn ice in avten tičnosti v naraciji (L. Doležel), fabule in sižeja v an a ­ lizi naracije (J. Culler), naratološ- kih e lem entov v gledališki k om uni­ kaciji in d ram skem tekstu (C. Seg- re), govori o aspektih nara tivne gram atike (G. Prince), o p rob lem u serialne konstrukcije v novem ro ­ m anu (D. Sherzer), o m ožnih tipih red u n d a n ce v realističnem n a ra ­ tivnem tekstu (S. R. Suleiman), o začetkih p ripovedne proze {R. B. Alter), o p rekod iran ju v p ripoved ­ ništvu Solženicina (K. Pomorska); tu p a je še dekonstruk tiv ističn i p r i ­ spevek k teoriji naracije izpod p e ­ resa yalskega profesorja J. Hillisa Millerja, ki ob Jam esovi prozi po le­ m ično zastavlja dialog s pojm ova­ nji proze kot m im etične prezenta- cije (R. Alter, A. F riedm an, F. Ker- m ode), p a tud i s strukturalistični- mi p reveč racionalističnim i re d u k ­ cijami Jam esove naracije na logič­ no shem o, op rede ljeno s pojm om am bigvitete ali plurisignifikacije (S. Rimmon). Avtor je tako opozo­ ril na razhajanje m ed s truk tu raliz ­ m om in posts truk tu ra lis tičn im g ledanjem dekonstruk tiv istov na li tera tu ro in izzval, d a se je deb a ta m ed njim in S. R im m onovo o tem p ro b lem u nadaljevala še v zimski številki 1981. Med kritikam i kar dva ocenjevalca spregovorita o C hatm anovi knjigi Story and Dis- course (1978), ki velja za funda- m entalen am erišk i p rispevek k na- ratologiji; predstav ljen ih je še dvo ­ je knjig, J. Hollovvell: Fact and Fic- tion (1977), M. Zavarzadeh: The My- thopoeic Reality (1976), ki o b ravna ­ vata najm lajšo am eriško prozno produkcijo , ocenjen pa je tudi am erišk i p revod W olfganga Iserja The Act o f Reading (1978), k ije ideje konstanške šole recepcijske este ti­ ke zanesel tud i v akadem ske d e b a ­ te tega prosto ra . Narratology I I po le tna števil­ ka 1980) združuje razprave iz o b ­ m očja poetike proze (D. Lodge, S. Chatm an), žanrsk ih vprašanj (C. Brooke-Rose o realističnih in n e ­ realističnih prvinah, the marvelous, T. L. E bert o postm odern is tičn i inovativni'prozi in znanstveni fan­ tastiki) in ožje teo re tsk ih vprašanj proznega teksta (T. Pavel o nara tiv ­ nosti s stališč sem iotično stilne o b ­ ravnave, R. K loepfer o d inam ičnih s tru k tu ra h nara tivne literature , L. M. 0 ’Toole o razsežnostih semiot- skega p ro s to ra v narativni s tru k tu ­ ri). S. R im m onova v spisu Paradok­ salni status ponavljanja polem ično razpravlja z dekonstruktivistični- mi stališči yalske šole, T. Reinhar- tova pa iz lingvistične perspektive o dp ira osredn je vprašan je teksto- logije o pogojih tekstne koherence. - Skupni im enovalec štirim kritič­ nim predstav itvam je ak tua lna prob lem atika, ki jo opredelju je ka­ tegorija bralca. Doležel ocenjuje U. Eca The Role o f the Reader (1979), sledi k ritika knjige P. de M ana Ale- gories o f Reading (1979), v kateri spregovori o figuralnem jeziku Rousseauja, Nietzscheja, Rilkeja in Prousta, tre tja ocena govori o izho­ diščih Iserjevih pogledov, form uli­ ran ih v The Act o f Reading (1978), ki jih je treb a videti p ri Ingardnu, čep rav se je Iser do teh izvornih stališč tud i kritično distanciral, na koncu pa še D. Barnouvv z Brow n University kritično spregovori o konstanšk i šoli ob Jaussovi knjigi Aesthetische Erfahrung und litera- rische H erm eneutik (1977) in Iserje­ vih am erišk ih prevod ih The Imp- lied Reader (1974) in The Act o f Rea­ ding (1978). Narratology I I I (zimska števil­ ka 1981) n a uvodnem m estu objav­ lja p revod Stanzlovega sk rajšane­ ga in p rede lanega šestega poglavja iz Theorie des Erzahlens (1979), os­ tali p rispevki pa so kot večina na- rato lošk ih razprav v prejšnjih dveh zvezkih natisn jeni referati z m ed n aro d n eg a sim pozija o n a ra ­ tivni teoriji in poetiki proze, ki je bil poleti 1979 v Jeruzalem u. Z de- konstruktiv ističnih pozicij raz­ pravlja o svobodnem ind irek tnem stilu M. Ron in zavrača stališča A. Banfieldove o tem prob lem u, ker d a avtorica izhaja zgolj iz gramati- kalnih postavk. M. Bal objavlja teo ­ retski prispevek o naraciji znotraj naracije z naslovom Notes on Na- rrative E m bedding in m im ogrede (vendar a rgum entirano) om enja Bronzvvearovo rab o neka te rih Ge- nettovih pojmov, ki kaže n a to, d a niso upoštevane bistvene pojm ov­ ne distinkcije G enettovega te o re t­ skega prispevka k naratologiji, npr. sp reg ledana je razmejitev m ed nara tivno in diegetično ravni­ no, k ar rezu ltira v neprav ilnem razum evanju po jm a metalingvis- tični kom entar. N eustrezno je tudi, da Bronzvvear upo rab lja G enettov pojem ekstrad iegetskega rec im o v sklopu B oothovih koncepcij p r i­ povedovalca. Polem ika m ed avtor­ je m a se pro ti koncu revije nadalju ­ je, ko Bronzvvear v razširjeni obliki ugovarja nara to lošk im koncepci­ jam Mieke Bal in p o m en u pojm a fokalizacija za n jeno teorijo. Avto­ rica je v knjigi Narratologie (1977) prevzela G enettov po jem fokaliza- cije, ki ga ta povezuje z narativnim nivojem teksta, ne da bi ohran il distinkcijo m ed naracijo in fokali- zacijo, ki jo sam briljan tno o p red e ­ li. Balova korigira njegov b inarn i narativni m odel, s tem da v de jan ­ skem tekstu vidi formo, ki jo do lo ­ čajo relacije m ed trem i ravninam i, tekstom , naracijo (recit) in fabulo (histoire), p ri čem er vsako ravnino določa specifična dejavnost, p r ipo ­ vedovanje, razporejanje dogodkov in akcije, ki so dejavnosti pripove­ dovalca, fokalizatorja in akterjev. Te dejavnosti p ripada jo različnim ravninam , ven d a r so m ed seboj soodvisne. Bronzvvear sicer ne oporeka njeni, od G enetta povzeti rab i pojm a fokalizacija, ki na ­ dom ešča pojem gledišča, hk ra ti pa v sebi nosi tisti pom en, ki om ogoča razlikovanje m ed »kdo vidi« in »kdo govori« in dobiva (po njego­ vih besedah) v njeni in terpretaciji nara to loške p rob lem atike speci­ fično vlogo. V endar B ronzw ear teoriji fokalizacije očita no tran jo kontrad ik to rnost, sam em u pojm u fokalizacije p a nezadostnost, da bi z njim pojasnjevali bistvo svobod ­ nega ind irek tnega govora ob p r i­ merih, ko gre za m ešanje nara tor- jevega teksta in p rotagonistovega (junakovega) pogleda n a dogaja­ nje. Zagovarjajoč n o tran jo konsis­ ten tnost vsakršnega pravega teo ­ retskega gledanja, M. Balova zavra­ ča Bronzw eara, ki teorijo fokaliza­ cije po njenih besedah nasilno p o ­ vezuje z vprašan jem svobodnega ind irek tnega stila. K onfrontacija pokaže, da ustvarjaln i dialog m ed različnimi teoretsk im i pogledi lah ­ ko p lodno obsta ja sam o ob izpol­ n jenem p redpogo ju ekspliciranja Pojmov in tem atiziranja argum en- tacijske mreže. Vprašanj svobod­ nega ind irek tnega stila (v sloven­ ščini poznam o tud i te rm in doživeti govor, nem . e r leb te Rede) se s sta­ lišč generativne gram atike dotika tudi razprava A. Banfieldove, ki opredelju je razlikovanje m ed ref- lektivno in nereflektivno zavestjo v jeziku rom ana. Prav v n jenih izpe­ ljavah p a Balova, kot om enja v svo­ jem odgovoru Bronzw earu , ven­ darle vidi k o m plem en tarnost svo­ je teorije fokalizacije in p rob lem a­ tike svobodnega ind irek tnega go­ v o r a M ed razpravam i so še štirje spisi: The Theory o f Ironic Speech Acts (D. Amante), VJhat Stories Can Tell Us About Their Tellers World (L Polanyi), Fictional Reliability as a Communicative Problem (T. Yaco- bi) in When »Je« is»Un Autre« (M. I. Ryan). D. Cohnova ocenjuje Stan- zlovo Theorie des Erzdhlens (1979), o njeni knjigi Transparent M inds (1978), k jer tipološko in d iah rono obravnava cel sp ek te r p rvoosebne in tre tjeosebne p ripovedne teh n i­ ke, p a piše sou redn ik revije Poetics Today B. McHale. P redstavljena je še knjiga G. Rauhove Linguistische Beschreibung deiktischer Komplexi- tat in narrativen Texten (1978). V d rugem le tn iku je izjem om a izšlo p e t številk, ki skupaj obsegajo nekaj m anj kot 1200 strani. Jesen ­ ska številka 1980 je bila posvečena pe tinosem dese tle tn ic i R. Jakobso- n a in tako so tud i razprave v njej o d b ran e na tem o jezik in li tera tu ­ ra. Gre za osem Jakobsonovih sp i­ sov, objavljenih v celoti ali v eks- cerptih , ki so večinom a nastali m ed leti 1970 in 1980, dva avtorja, L inda R. W augh in B. H rushovski, pa p reso ja ta njegov teore tsk i p r i ­ spevek k vprašan ju o pesniški funkciji. U. Eco objavlja svoj p ri­ spevek k teoriji in terp re tac ije na ­ rativnega teksta, ki je nadaljevanje njegovih spisov The Role o f the Reader (1979) in Lector in Fabula (1979). V tej številki je ocenjenih še deset novih knjig, ki p rob lem lite­ ra tu re obravnavajo z vidika jezika, om eniti pa velja m o rd a vsaj štiri ocenjevalce: G. Princea (G. Genet- te, Introduction d l'architexte, 1979), M. Peckham a (B. H errn- stein Smith, On the M argins o f Dis- course, 1978), S. R. Levina (U. VVeinreich, On Semantics, 1980) in A. Jefferson, ki je ocenila kar troje knjig Todorova, Theories du symbo- le (1977), Sym bolism e et interpreta- tion (1978) in Les genres du discours (1978). Zimska številka 1981 o dp ira serijo razpravljanj o metafori, temi, ki se nadaljuje v nekaj števil­ kah naslednjih letnikov. O srednji del revije se posveča trem ak tual­ n im izhodiščem sodobne lite rarne teorije - Lacanu, ru sk em u fo rm a­ lizmu in M ukarovskem u. Razprav­ ljanje o Lacanu je od lom ek iz tak ­ ra t še neobjavljene knjige S. Fel- m anove z yalske univerze, kjer je orig inalnost lacanovskih idej tud i najbolj p roduk tivno odm evala in fo rm ira la šolo dekonstruk tiv istov (P. de Man, J. Hillis Miller, S. Fish). O formalizmu, »njegovem meha- nističnem , m orfo loškem in siste­ m atskem m odelu, ki m etaforično predpostav lja sim ilariteto m ed li­ te ra rn im delom , stroji, organizm i in h ie ra rh ičn i sistemi«, objavlja P. S te iner od lom ek iz svoje nastajajo­ če p rim erja lne študije o ru skem form alizm u in p raškem s tru k tu ra ­ lizmu, m ed tem ko o M ukarovskem piše v Parizu živeči J. Veltrusky, nekdanji član praškega kroga. Tu je še dvoje izčrpnih pregledov o u s ­ m erjenosti in rezu lta tih nem ške li­ te ra rn e vede. N. G roeben p o roča o izvajanju p rog ram a em piričn ih raziskav v nem ški li terarn i znanos­ ti, ki so ga začrtali na začetku se­ d em dese tih let Ihw e (z izhodišč lingvistike), W ienold (semiotike), G roeben (psihologije litera ture) in zlasti S. J. Schm idt. H. G ottnerjeva p a kritično p reg leda p e t nem šk ih knjig o p rob lem atik i in te rp re tac i­ je, ki so izšle v letih 1975 in 1976, in poroča, kako je v njih odm evala n jena knjiga Logik der Interpreta- tion (1973), ki velja za prvi nem ški prispevek k logični analizi a rg u ­ m en tiran ja v lite ra rn ih študijah. Sledi še troje po lem ičn ih soočanj, že om enjena strukturalistično-de- konstruk tiv istična d eb a ta m ed R im m onovo in Hillisom Miller­ jem, polem ika o am bivalen tnem sta tu su teksta, ki jo je izzvala raz­ prava Z. Shavitove, objavljena v p r ­ vem letniku revije, in polem ičen odmev na Culleijevo knjigo o Sau- ssuru . V tej številki sta sam o dve oceni. J. Alter poroča o izboru post- strukturalistične literarne vede v knjigi Textual Strategies (1979), A. Jefferson p a o R icardouju in njego­ vih N ouveaux problem es du roman (1978). T retja in če tr ta številka d ru g e ­ ga le tnika se ukvarja ta z vprašanji d ram atike in gledališča ozirom a s p rob lem atiko prevajanja in p revo ­ da. - Tem a o gledališču in d ram sk i li tera tu ri je zastavljena iz obče se- m iološke perspektive . Znano je, d a je G. M ounin na začetku sedem de ­ setih let gledališko kom unikacijo izključil iz d om ene sem iotskih p re ­ učevanj, k ar je izzvalo o s tre zavr­ nitve. Kasneje, 1977, je bila v Parizu o rgan iz irana m ed n aro d n a okrogla miza na to tem o, k ije tud i pobud ila razprave, objavljene v tej številki. D ram a ozirom a gledališče im ata po svoji naravi z ozirom n a d ruge um e tn o stn e izraze zares specifičen status, saj in teg rira ta v sebi serijo sem iotskih subsistem ov. K om ­ p leksnost d ram ske um etnosti združuje v sebi številne kode in je kot ce lo ta večnivojski sistem. Res je do neke m ere m ogoče na tea te r gledati - tako kot C. Segre - kot na specifično nara to loško formo, ven­ d a r je te a te r v svojem bistvu večni- vojska kom unikacija, sečišče raz­ ličnih sem iotskih polj, tako da gre v analizi tea trskega m edija upošte ­ vati vsaj še vizualno in fizično, te ­ lesno kom unikacijo, teorijo nelin- gvističnih znakov, semiologijo p red m etn eg a in še kaj, kar vse os­ taja na nivoju današn jega stanja raziskav še nerazjasnjeno. R azpra­ ve v tej številki revije Poetics Today so p o m em b en prispevek h konsti­ tu iran ju sem iotike teatra', katere začetke je m ogoče videti v spisih p raške šole, o čem er govori tud i v zgodovino posegajoča razprava Prague School Theory o f Theater Ji- rija Veltruskega, enega od p ion ir ­ jev p rašk ih sem iotskih začetkov preučevan ja gledališča. Številka s podnaslovom Theory o f Tra.nsla.tion and Intercul- tural Relations sk lepa drug i letnik in s svojo zastavitvijo prob lem ov p revoda in prevajanja opozarja, da ta tem a za li terarno vedo n ikakor ni kaj m arginalnega, am p ak d a se ob njej odpirajo sam a sred iščna vprašan ja literarnosti in li te ra rn e ­ ga teksta. Razprave v tej številki načenjajo lingvistične, li terarne in ku ltu rne aspek te prevajanja in n e ­ katere m ed njimi postajajo labora ­ torij za številna spoznanja, ki sega­ jo v obm očje d rugih znanosti o člo­ veku. Današnja refleksija prevajal­ skega dela ne pozna eno tne teorije, ki se šele konstitu ira v sečišču lin­ gvistike, p rim erja lne li terarne vede in obče sem iotike kulture , in prav tako ni om ejena n a določeno vodilno šolo za to problem atiko, am pak je v nekem sm islu tud i geografsko razp ršena (Nitra n a Ce- hoslovaškem , Leuven v Belgiji, A m sterdam , k jer se konstitu ira znotraj obče tekstne teorije, itd.). V sred išču sodobn ih teore tsk ih ob- servacij ni več vprašan je prevedlji- vosti, am p ak konkre tne jša p ro b le ­ m atika p revoda in prevajanja s po ­ skusom sistem atizacije objektiv­ n ih in in tersub jek tivn ih faktorjev, lingvističnih, poeto loških in k u ltu ­ roloških ovir (constraints), ki se kažejo pri transfe ru prevajanega teksta. P ričujoča številka pom eni rep rezen ta tiven vzorec raziskav, ki form irajo današn je teo re tsko gle­ danje na prevod in prevajanje. V iz­ hodišču so štiri razprave, ki se os­ redotočajo na m etodološka vp ra ­ šanja prevajalske teorije (I. Even- Zohar, G. Toury, R. Kloepfer, A. Le- fevere), sledijo štiri razprave, ki se lotevajo p revoda in prevajanja z vi­ d ika kontrastivne lingvistike (med njimi je tudi prispevek, ki g a je n a ­ pisal zagrebški p ro feso r V ladimir Ivir, z naslovom Formal Correspon- dence vs. Translation Equivalence Revisited), po tem je tu troje raz­ prav, ki vp rašan ja p revoda raz re ­ šujejo v okviru sodobne tekstologi- je (npr. G. W ienold, Som e Basic As- pects o f Text Processing), zadnja dva sklopa razprav p a sta v zvezi s his­ to rično konkretne jšim i vprašanji prevoda in prevajanja. Prvi se u k ­ varja s prevajalskim p rocesom gle­ de na h isto rična poeto loška vp ra ­ šanja (vprašanja li terarnega poli- sistema), npr. razprava Joseja Lam berta Theorie de la litterature et theorie de la traduction en France (1800-1850), n a koncu pa je objav­ ljenih pet spisov na tem o prevajal­ ski m odeli in li te ra rn a zgodovina, ki so refleksija določenih prevajal­ skih realizacij. Večina prispevkov v tej številki je nastala ob telaviv- skem prevajalskem simpoziju ko ­ nec sedem desetih let, ki je bil sam o ena od organiziranih oblik prizadevanja za konstitu iranje eno tne prevajalske vede, kakšno vlogo p a je p ri tem im ela prim erja l­ na li te ra rna veda, kažejo rezultati objavljenih razprav. To, n ikakor ne zanem arljivo vlogo p oudarja tudi redakcijski uvod v pričujočo števil­ ko: »Prav tako kot je prevajalska teorija b rez veljave izven (historič­ no) kom para tivn ih raziskav, so tud i p rim erja lne raziskave kak rš ­ nekoli v rste (naj p ripada jo p r im e r ­ jalni litera tu ri ali p rim erja ln i lin­ gvistiki) neveljavne brez [vključit­ ve] prevajalske teorije.« Jola Škulj KULTURE ISTOKA Časopis za filozofiju, književ­ nost i umetnost Istoka. G om ji Milanovac, NIRO Dečje no- vine. 1984 - V p re tek lem letu je začela izhajati prva jugoslovanska revija za filozo­ fijo, književnost in u m e tnost Vzho­ da z naslovom Kulture Istoka. S tre ­ ho ji je d a la založba Dečje novine v G ornjem Milanovcu, sedež red ak ­ cije pa je v B eogradu. K akor da uredn ik i ne bi p rav verjeli, d a bo revija zares zaživela, so najprej iz­ dali poskusno, n ičelno številko. V endar kaže, da je v Jugoslaviji da ­ nes na tem področju strokovno za­ ledje že tako razvito, d a bo revija lahko izhajala v štirih številkah na leto. Očitno pa se je z in teresom brals tva izkazala tud i d ružbena po ­ treb a po takšni publikaciji. Ob koncu leta je nam reč izšla še dvoj­ na številka 1-2 za drugo polovico leta. Tako je vsaj do neke m ere že m ogoče presojati, kako revija u re s ­ ničuje cilje, začrtane v u redn iškem uvodnem program u. Tam je reče ­ no, naj bi revija v današn jem času, ko so vsi narod i v svetovni skup ­ nosti čedalje bolj odvisni d rug od drugega, prispevala k razum eva­