K
tMP"'
Pošinina plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IH D E 2 E L O	Cena	2	*fi«l
DRUŽINSKI tednik!
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Če sc mir ne da ohraniti a častjo, to ni več mir.
Lord Rusaell,
angleški zgodovinar in državnik (1792—18781
Leto XI.
Ljubljana, 6. aprila 1939’.
štev. 14.
■DRUŽINSKI TEDNIK«
fthaja ob četrtkih. Urednlltvo la iptiTi v Ljubljani Gregorčičeva ulica U. 27/111. PoStul predal it. 845. Telefon It. 33-32. Račun poltne hran. t Ljubljani It. 16.393. KokoplaoT ne vračamo, nefrankiranlh dopisov ne (prejemamo. Za odgovor Je treba priložiti » t din tnamk.
NAROČNINA
•It leta M din, Vi leta 40 din, th leto 80 dim, V Italiji na leto 40 Hr, T Franclji TO frankov t Ameriki S'/s dolarja. Drugod soracmerno. — Naročnino Je plačati vnaprej.
CINI OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petltna vrata ali njen prostor (vilina 3 mm In llrlna DS mm) T din; t oglasnem delu 4'50 din.
V dvobarvnem tlaku cene po dogovora. Notice: beaeda * din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod le posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes
strani
Zatetek nalog« norega romana
OD ZAKON A DO LJUBEZNI-
aa straal I. la >.
aiiaaiiiuHaiaaMHinmtMuuuiiiiaaaiiuiia
Starčeva pot
Naša čudovita vožnja r avtomobilom čez Kavkaz se jo bližala koncu. Samo če* “majhno« goro smo se mo-rali še peljati, čez dva tisoč tri sto metrov visoki Mihaj-lovski vrh. Cez to, za evropske pojme kar občutno v>šino, je držala ena tistih mnogih, prelepih avtomobilskih cest, ki režejo del Kavkaza, padajoč proti obali Črnega morja, kjer imajo najlepša letovišča. Prav za prav bi se bili lahko ognili tej gori, toda vabila nas ja -.Slavna kolonija . tolsto j an-cev Krinica. Ta kolonija leži. šest sto metrov pod pobočjem Mihajlovske gore, skrita v temi tropsko gostega gozda.	,
Počivali smo in šofer je izrabil priložnost, da nas je spet mučil — kakor že tolikokrat na naši poti — s svojim najljubšim športom, plezanjem po drevju. Poiskal si je najvišje drevo ia zlezel ob vejah kvišku kakor mačka, dokler ga nismo naposled opazili, čepečega tik pod vrhom. Zdajci nam je nekaj nerazumljivega zaklical in pokazal navzdol, kakor bi nas bil hotel na nekaj opozoriti. Pogledali smo skozi v smer, ki jo je pokazal in uzrli neko čudno bitje, ki se je premikalo počasi, oprezno proti vrhu. Bil je star ptožak e valovečimi, belimi lasmi in dolgo brado. Hodil je bo* In se opiral na visoko grčavko. Najstarejši med nami ja Predlagal, da bi mu šli naproti jn mu pomagali.
ognaii smo se. navzdol kakor otroci. Sveži, od nevihte očiščeni zrak, nam je vel nasproti in veseli, da smo lahko krenili c avtomobilske ceste, s kate: ro se je sedanji čas bree iluzij vsilil v ta nedotaknjeni gorski svet, smo se pognali v goščavo. Tedaj nam je pa iznenada na neki jasi prišel starec nasproti. Kakor bitje iz pravljičnega sveta je obstal pred nami. Njegov obraz, razoran od tisočerih gub, se je svetil v soncu, kakor bi bil obdan s svetniškim sijem. Pogledal nas je z očmi, ki so bile vse svetle in čudno dobrotne, kakor ne bi bite od tega sveta. Pozdravili smo se. On, ki je bil takšen, kakor bi se bil odpravljal na poslednjo pot v tem življenju, in mi, sedanji, mladi, nosilci bodočnosti. Hoteli smo mu pomagati, nesti oprtnja-čo, toda odkimal je. »Ne,« je samo rekel, »tako moram iti, sam.« Molče smo ga spremljali. Cez tri četrti ure smo prišli do našega avtomobila, in še tisti, ki so ostali zgoraj, so zdaj pozdravili starca. Postavili smo predenj zaboj, da bi sedel nanj. Za trenutek smo videli, kako je začudeno gledal avto, potem je pa mirno sedel in se potopil v globoke misli.
»Ali bi morda kaj jedli? Dovolj imamo s seboj.«
»Ne,« je spet odvrnil, »ne jem mesa.«
»Ali hočete kozarec vina? Imenitno kavkaško vino imamo s seboj?«
»Ne pijem «
»Oh,« sem rekel, »torej ste tolsto-janec?«
»Ne, tudi to ne.«
Nastal je kratek molk. Potem je začel iznenada govoriti, izprva tiho, s tujim izrazom na obrazu, potem
pa čedalje bolj vneto, kakor apostol,
kakor svetnik, ki je prišel z nebeških poljan k nam ubogim smrtnikom, da bi nas priklical k pravi pameti, k poboljšanju:
»Lepo je nebeško kraljestvo, svet, življenje. Bog nam je dal vse, toda mi ne jemljemo tega, kar nam je dal. Ljudje se pode za namišljenimi cilji, puste, da jih vabijo m zapeljujejo zla dejanja. Tudi jaz sem bil nekoč mlad, kakor ste vi. Tudi jaz sem hotel klatiti zvezde z neba, ker sem bil prepričan, da lahko človek vse vzame, kar hoče. Tudi meni je bilo
vse pretesno, premajhno, hlepel sem, da bi prišel ven iz ljubkega, malega kraja, kjer sem se rodil, iz Malešova pri Obojanu. Izselil sem se v tujino, sem na sever Kavkaza. Novo mesto so gradili tu, delal sem, obogatel sem, oženil sem se, dobil sem otroke in vnuke, pravnuke. Mnogi mojih tovarišev so že umrli. Skoraj edini sem ostal. Po šestdesetih letih sem začel čutiti, da je bilo vse zaman. Človek je povsod enak, tu in doma. in pred dvema mesecema se mi je sanjalo, da me je mati poklicala domov. Te-
daj sem razdelil vse svoje imetje po-. tomcem, in zdaj hodim to pot.«
»Peš?« sem začudeno vprašal.
»Da, peš. Skozi svete kraje mimo meniških naselbin.«
»Toda pot je utrudljiva in bosi stel« sem vzkliknil.
Starec se je nekam zagledal, prav daleč, potem je pa dejal s pogledom, ki ga nikoli ne bom pozabil:
»Tudi Kristus je hodil svojo težko pot bos in je nesel težki križ človeškega trpljenja do Golgote. Vsak Nadaljevanje za str. t.
»Kam, očka?« ga je vprašal vodja naše odprave.
»Domov,« je odvrnil.
»AH stanujete kje v bližini?« smo izpraševali dalje, piepričani, da mora biti on tolstojanec iz Krinice.
»Kakor kdo misli,« je dejal starec. »Nobena pot ni dolga, če hoče človek priti na cilj. Vračam se domov v Obojan.«
*7
j ^ ačudeno smo se spogledali. V Obojan? To je vendar najmanj dva tisoč kilometrov odtod, mesto pri Kurskera, komaj sto petdeset ali dve sto kilometrov od Moskve Ponudil sem staremu možu tobak in papir za cigareto. Odklonil je.
<r
■
mm
mm$
■
Preobrat britanske zunanje politike!
Velika Britanija bo branila Poljsko. — Poiom belgijskih reksistov
Na sliki: Poljski žun. minister Beck
are
pl
V Ljubljani, 4. aprila
Londonski dopis, ki smo ga priobčili v prejšnji številki, se je končal s stavkom; »Sprememb na Angleškem ne pričakujmo prej, dokler se ne spremeni garnitura«. 48 ur nato, ko so naši bralci prečitali ta stavek, je svat strmeč bral senzacionalno Chamherlainovo izjavo o brezpogojni angleški pomoči Poljakom.
Ta izjava nedvomno napoveduje bistveno spremembo dosedanje smeri angleške zunanje politike. Podal jo je Chamberlain, torej član dosedanje garniture. Po tem takem torej naš stavek iz prejšnje številke ne drži?
Kdor bi tako sklepal, bi bil najbrže v zmoti.
Res je, Chamberlainova izjava napoveduje (.napoveduje1, ne pa .pomeni*!) popoln preobrat britanske zunanje politike. Še nikdar doslej, beremo v listih, ni Velika Britanija svoje usode tako nedvoumno vezala na usodo katere koli evropske celinske države, niti Francije ne. To drži. Moralo se je torej zgoditi nekaj neznansko pomembnega, da je Chamberlain tako rekoč čez noč obrnil britansko krmilo za 180*.
Da je vzrok Chamberla inovemu preobratu velevažen, drži. Ne drži pa, da bi bil Chamberlain obrnil britansko krmilo natanko za 180*. Obrnil ga je, recimo za 90»; če bomo tako rekli, bomo dosti blife resnici. To trditev bomo skušali tudi dokazati.
Kljub določnosti Chamberlainovih besed je namreč v njegovi izjavi govora samo o poljski »neodvisnosti«, ne pa o »nedotakljivosti« poljske republike. Med obojima pojmoma je nekoliko razlike. ČSR je n. pr. po Monakovem kljub izgubi dela svojega ozemlja ostala na papirju še zmerom neodvisna. Chamberlainova izjava dopušča miroljubna pogajanja za spremembo teritorialnosti, pripušča torej možnost »dotakljivosti« ozemlja.
Ta omejitev je zelo daljnosežna. V znatni meri jo sicer kompenzira eden izmed prvih stavkov Chamberlainove izjave: »če bi poljska vlada mislila, da je njena neodvisnost ogrožena in bi se uprla z orožjem, bi ji britanska vlada takoj s vsemi svojimi silami prihitela na pomoč.« Torej bi o tem, ali se Poljska čuti ogroženo, odločala Varšava, ne London. Ta stavek je uilno tehten. Toda zgornje omejitve kliub temu ne ovrže. Kdor ima tako dober spomin, da mu nese vsaj pol leta nazaj, in če razpolaga s primerno količino zdrave, realne domišljije, nam bo moral pritrditi.
Stoodstotno absolutna torej Cham-
berlainova izjava ni. Bilo bi tudi čudno, če bi bila; kajti nihče ne more iz svoje kože, in tudi Chamberlain ne. če bi bilo drugače, bi te izjave ne bil podpisal n. pr. sin John Simon, tisti Simon, ki je dva dni pred Chamberlainovo izjavo na javnem shodu vladne liberalne stranke dejal, da se Velika Britanija pod nobenim pogojem ne sme vezati z evropsko celino, temveč se mora umakniti vase, t. j. na britansko otočje. Na Angleškem je navada, da minister, ki se ne strinja s politiko svojega šefa, odstopi. Sir John Simon do danes še ni odstopil, torej kljub svoji na videz diametralno nasprotni izjavi ni navzkriž s Chamberlainom.
V skladu z našo tezo je tudi pisanje londonskega »Timesa«. Kdor ima količkaj spomina, še ni pozabil, da je bilo »Timesovo« pisanje v avstrijski in češkoslovaški zadevi v pravem pomenu besede preroško. Kajti »Times« je tisti list, ki najbolj verno podaja pravo naziranje glavnih voditeljev konservativne stranke, torej tudi sedanje vlade. In »Times« poudarja, da Chamberlainov govor ne pomeni diplomatskega preobrata na Angleškem. Zgodovinski pomen Chamberlainove izjave je po sodbi lista v tem, da se »Velika Britanija obvezuje, da se bo zavzela za pravično pogajanje brez slehernega pritiska. Chamberlainova izjava ne nalaga Veliki Britaniji, da bi morala braniti sleherno ped sedanjih poljskih mejš. Glavna beseda v tej izjavi ni nedotakljivost1, ampak neodvisnost1...«
*
Šele zdaj, ko smo postavili Chamberlainovo izjavo v pravo luč, si jo lahko ogledamo tudi z drugega vidika.
Rekli smo, da Chamberlainove besede kljub vsem bolj ali manj skritim omejitvam napovedujejo obrat britanske politike za 90*. Britanska javnost tega obrata ni odklonila; narobe. Če izvzamemo »Times« in tri ali štiri izolacijske 'liste s sicer veliko naklado, a majhnim političnim vplivom, lahko rečemo, da je vsa Velika Britanija pozdravila Chamberlainovo stališče. Še več: reči bi smeli celo to, da ni bila britanska javnost tista, ki je pricapljala za svojim ministrskim predsednikom, ampak da je le-ta izjavil tisto, kar mu je javnost suflirala. Razpoloženje britanskega človeka je — sodeč po pisanju angleških listov — danes takšno, da bi bil Chamberlain lahko obrnil svoje krmilo ne samo za 90, ampak za 180*, ne da bi se mu bilo treba bati, da ga bo narod postavil na laž.
Toda za 180* Chamberlain ne bo obrnil krmila. Stvar je, kakor smo zadnje Čase že nekajkrat poudarili, psihološkega značaja: nihče ne more iz svoje kože. A dogodki nevzdržno silijo v to smer. Chamberlain se bo moral odločiti. Glasovi o rekonstrukciji njegove vlade in o pritegnitvi opozicije k sodelovanju se vse bolj zgoščujejo. Navzočnost sira Simona in sira Boara v Chamberlainovi vla-
di in pisanje »Timesa« začenja britansko javnost vznemirjati.
Chamberlain sam danes še krepko stoji — baš zaradi preobrata, ki ga je v petek prinesel v britansko politiko. A če bi iz kakršnih koli vzrokov ostale Chamberlainove besede samo besede in če bi takšna britanska politika rodila prav tisto, česar se Velika Britanija danes nič manj ne boji kakor druge države, potem bi zgolj preosnova kabineta niti zdaleč ne zadoščala.
Dotlej pa upajmo, da naš v uvodu citirani stavek iz prejšnje številke nič več ne drži.	Observer.
V ponedeljek je državni podtajnik Butler izjavil v spodnji zbornici, da je naziranje, ki ga razvija sobotni uvodnik »Timesa«, češ da Velika Britanija ne jamči sleherne pedi poljske zemlje, »popolnoma zasebno mnenje tega lista, mnenje, ki se z njim britanska vlada nikakor ne strinja, ker velja Chamberlainova izjava v najširšem pomenu besede«.
Nemci odgovarjajo
Francoski parlament je te dni soglasno izrekel simpatije češkoslovaškemu narodu. V resoluciji se skiicuje na češko gesto iz leta 1871.; takrat so — kakor smo že zadnjič omenili — češki poslanci v praškem deželnem zboru kot edini parlamentarci na svetu protestirali zoper aneksijo Alzacije in Lorene.
Proti tej resoluciji nastopa poluradna »Berliner Borsenzeitung«:
»Svarimo pred demonstracijami zoper nedotakljivost rajha — in k rajhu spadata tudi Češka in Moravska — kajti drugače bo Nemčija segla po represalijah; zanje daje frarcoski imperij dovolj priložnosti. Končni stavek te resolucije .Krivica in nasilje trajata samo nekaj časa1 pa le potrjuje napadalni značaj obkoljevalo ih poskusov pod angleškim vodstvom. Takšni poskusi bi utegnili Nemčijo prisiliti, da pogleda po nadaljnjih varnostnih ukrepih in obrambnih možnostih, še preden bi imela demokratska pustolovska politika čas, da kaj ukrene.«
Proti petkovemu Chamberlainovemu govoru piše posebno ostro »Voltdscher Beobachter«. Med drugim pravi:
>Ce pojde razvoj dogodkov po poti, ki jo bo narekovala Anglija, bo Poljska postala druga C8R, polkovnik Beck pa drugi Beneš.«
Konec belgijskih reksistov
V redeljo so se v Belgiji vršile poslanske in senatne volitve. Mandat dosedanjega parlamenta sicer še ni bil potekel, kljub temu so bile volitve po-
OKVIR)!
SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA, \Noltova ul. 4
»Velika iluzna•
15. marca ziubai...
Milena Jesenakd je napisala v praški »Pfitomnosti« svoje vtise o »Pragi, 15. marca 1939. zjutraj«. Povzemamo nekaj prizorov:
Ko je v torek (15. marca) zjutraj ob štirih zabrnel telefon; ko so se oglašali prijatelji in znanci; ko je začel napovedovati praški radio, je bilo lice prestolnice pod našimi okni kakor vsako drugo noč. Luči pod okni so kazale isto sliko, križišča so tvorila isti križ. Le eno se je spremenilo: od treh dalje so se postopno začele prižigati luči: pn sosedu čez ulico, na levi in na desni in potem v vsej ulici. Stali smo pri oknih hi mislili na tihem: že vedo Dramili smo ljudi po telefonu; Ali veste? Odgovarjali so: Da.
To megleno svitanje nad strehami, pobledela luna iznad oblakov, neprespani obrazi ljudi, lonček vroče kave in napovedovanje radia v rednih presledkih: tako pridejo k ljudem veliki dogodki — tiho in nepričakovano.
•
Na trgu sv. Vaclava v Pragi je češko dekle srečalo skupino nemških vojakov. In ker je bilo to že drugi dan in so bili naši živci nekam utrujeni in ker človek šele drugi dan
Prihodnja številka izide zaradi praznikov šele v petek dne 14. aprila.
bolje razume in bolj premisli, so ji solze zalile obraz. In tedaj se je zgodilo nekaj čudnega: k njej je pristopil nemški vojak, preprost in navaden vojak, in rekel: »Aber, Frau-lein — wir konnen doch nichts dafiirl...« Rekel je, kakor bi otrok zajecljal. Imel je nemško zunanjščino, avetlorjave lase in nemško uniformo, drugače se pa ni prav nič razlikoval od češkega vojaka, ki je zvest svoji domovini. In tako sta stala drug nasproti drugemu dva človeka, »und konnten nichts dafur...«
In v tem kratkem in preprostem stavku je ključ do vsega ...
»
Na zgodovinskem StaromČstskem trgu (tam kjer stoji magistrat in na njem vzidana plošča z imeni 27 meščanov, usmrčenih po porazu na Beli gori leta 1620., in Husov spomenik) počiva Neznani junak. Danes spomenika ne vidiš več, tolikšna je grmada trobentic na njem. Čudežna sila, ki skrivnostno uravnava korake ljudi, vodi semkaj množice Pražanov in vsakdo položi na ta mali grob velikega spomina šopek trobentic. Ljudje stoje okoli groba in solze jim polže po obrazu. Ne samo ženskam in otrokom: tudi možem, ki niso vajeni solz. In spet je to nekako svojstveno češko: ne, ni to splošno žalovanje, tudi ne strah, ne obup. ne krčevit izraz čustva. Tako najbrže nastajo narodni običaji, takšna je najbrže prva osnova dolgoletnih tradicij. 15. marca bodo češke matere romale s češkimi otroki in prinašale šopke trobentic na grob Neznanega junaka. Ljudem se bo to vtisnilo v misli kakor veliko dejanje daritve.
Za hrbtom teh ljudi sem videla nekega nemškega vojaka. Ustavil se je in salutiral. Gledal je v oči, vse rdeče od joka. v solze na licih, v goro s snegom pokritih trobentic, videl je, kako jokajo ljudje, jokajo zato, ker je o n tu. Salutiral je in odšel. Očitno je razumel, zakaj smo žalostni. Zrla sem za njim in razmišljala o Veliki iluziji (velikem filmu Francoza Renoirja!: ali bomo res kdaj živeli drug zraven drugega — Nemec, Ceh, Francoz, Rus, Anglež — ne da bi drug drugemu kaj žalega storili, ne da bi morali drug drugega sovražiti, ne da bi drug drugemu krivico delali? Ali se bodo kdaj države zares razumele, kakor se razumejo posamezniki? Ali bo kdaj padla meja med državami, kakor pada v dotiku z ljudmi?
Kako* čudovito bi bilo to doživeti!
trebne, ker se stranke niso mogle zediniti zastran sestave delazmožne vlade. V tem pogledu bo položaj sicer tudi v novem parlamentu kočljiv, ker so tra-: dicionalne vladne stranke (katoliška, socialistična in liberalna) še zmerom navezane druga na drugo. Zato so pa volitve v nekem drugem pogledu temeljito razčistile položaj: belgijski vo-: hlci so korenito obračunali z demago-ško reksistično stranko in z voditeljem belgijskih fašistov Degrellom.
Po nedeljskih volitvah kaže belgijski parlament takšno sliko (druga številka pomeni prirastek ali padec v primeri s sedanjim stanjem, tretja številka pa prirastek ali padec v odstotkih):
Poslanska zbornica
Katoliška str.	73	+10	+ 15 9 •/.
Socialisti	64	— 6	— 8*5 •/«
Liberali	33	+ 10	+ 43 5 •/.
Flamski nac.	17	+ 1	+ 6*2 •/«
Komunisti	9 nespremenjeno
Reksisti	4 —16 —- 80'0 •/.
Senat
Katoliška str.	38	+ 4	+ 11*8 •/.
Socialisti	35	—4	—103 'k
Liberali	16+5	+	45*5 •/«
Flamski nac.	8	+ 3	+ 60 0 °/«
Komunisti	3	— 1	— 25*0
Reksisti	1	—7	— 87*5 •/•
Najbolj so narasli — i relativno i absolutno — liberali, najbolj so pa padli, prav tako relativno kakor absolutno, Degrellovi reksisti. Dr. Maertens je še pred uradno razglasitvijo volitev spo-, ročil Flamski medicinski akademiji, da; odlaga članstvo v akademiji. Ce bi bil to storil pred mesecem dni, bi bil svoji; domovini prihranil stroške za volitve.
Dr. Benesu — nagrada za mir!
V »Manchester-Guardiaou« beremo,' da so ugledni zastopniki britanskega akademskega in književniškega sveta poslali odboru za podeljevanje Nobelovih nagrad predlog, naj bi letošnjo nagrado za mir dobil bivši prezident ČSR dr. Edvard Beneš.
Med predlagatelji je 40 profesorjev britanskih vseučilišč.
Prebudi se, slovanski rod!
»Prebudi se, slovanski rod na severu; Jugoslavije 1 Zdrami se in poglej v bodočnosti Vsakdo, kdor hoče biti prijatelj ali sovražnik Jugoslavije, naj ve, da je imela Srbija svoje Kosovo in; Kumanovo, da so Jugoslovani imeli svojo Albanijo, Kajmakčalan in Solun. Poznamo pravico močnejšega, toda; mp*n1 smo dovolj, da se znamo braniti.«	»Neven«,	Subotica
Drobna kronika
Francoska poslanska zbornica je soglasno sklenila resolucijo, v kateri izreka v imenu vsega francoskega naroda simpatije češkoslovaškemu narodu.
General Franco je v republikanski Španiji ukinil agrarno reformo. Vsa med kmete razdeljena veleposestva se vrnejo plemenitašem in visoki duhovščini. Tako so španski kmetje postali spet bajtarji.
»Sir John Simon,« je izjavil v po-nedeljski debati v spodnji zbornici liberalni poslanec Sinclair, »je že leta in leta zli duh britanske zunanje politike. Dokler bo on sedel v vladi, moramo dvomiti o homogenosti nove britanske zunanje politike.«
Ameriški Cehi in Slovaki pripravljajo za prihodnje dni v Cikagu ogromen kongres. Udeležili se ga bodo delegati poldrugega milijona v USA živečih Cehov in Slovakov. Na kongresu bodo slavnostno proglasili novo češkoslovaško republiko. Njen sedež bo začasno v Združenih državah.
Ameriški poslanik v Parizu Bullitt je 25. marca priredil predsedniku republike na čast siavnostno večerjo in povabil nanjo ves diplomatski zbor. Vabilo je dobil tudi čsl. poslanik Osusky. Ko je zun. minister Bonnet to izvedel, je štirikrat telefoniral ameriškemu poslaništvu, naj vabilo
da /e kuhinjska čokolada MIRIM sestavljena iz najboljših surovin
A/URIM
KUHINJSKA ČOKOLADA <
Izleti v Zgodovino
Ul.
TERMOPILE
Ko so prišli Perzijci v bližino Ter-[mopilske soteske, so se tamkaj zbrani ; Grki vznemirili in se začeli posveto-; vati, ali ne bi bilo najboljše, da se ; umaknejo. Še so se o tem posveto-; vali, ko je Kserkes poslal sla na >konju, da dožene, koliko jih je in ; kaj počno.
Sel je odjezdil proti grškemu taborišču in gledal, da bo kaj videl. In [res je videl taborišče, a ne vsega,
; kajti videti ni mogel tistih, ki so bili ; znotraj obzidja; to obzidje so bili ; Grki na novo sezidali in zdaj so stali
> znotraj obzidja na stražL Toda sel je [prav dobro videl vse tiste, ki so stali [zunaj obzidja in katerih orožje je [bilo pred zidom zloženo na kupu.
Prav takrat so se Lakedemonci pri-
• kazali izza obzidja; in nekateri izmed [mož, ki jih je sel videl, so začeli telovaditi, drugi so si pa česali lase. Ko
'e sel to opazil, se je začudil in začel [ jteti; in ko jih je natanko preštel, je [počasi odjezdil nazaj, kajti nihče ga [ni zasledoval, ker so vsi s prezirom [gledali njegovo početje.
Ko se je vrnil, (e sporočil Kserksu [vse, kar je videl. Kserkses ga je po-! slušal in ni mogel razumeti resnice,
[ da so Grki na vso moč pripravljeni [na bitko. In ko je zdaj slišal, kako ' smešno se vedejo, je poslal po Dema-I rata, Aristonovega sina, ki je bil ta-I krat v taborišču; in ko Je ta stopil predenj, ga je Kserkses izprašal o sle-
> herni podrobnosti cnieč vedeti kaj j pomeni takšno lakedemonsko počet-; je. In Demaratus mu je odgovoril:
»Ti možje so prišli, da se bodo z
• nami borili za sotesko, in zdaj se pri-; pravi ja jo za boj. Zakaj takšna je nji-; hova navada, da si počešejo lase,
■ kadar gredo tvegat svoje življenje. [Toda potolaži se; kadar boš premagal ; te može in tiste, ki so ostali v Sparti,
; ga ne bo več naroda na svetu, ki bi ; se predrznil iztegniti roke proti tebi,
; o kralji Kajti zdaj se boš pomeril z ; najbolj junaško med vsemi grškimi [državami in z najpogumnejšimi med ; vsemi možmi.«	Herodot
Ko so Perzijci pod poveljstvom [ kralja Kserksa prodirali 1. 480. pr. Kr. na Grško, jim je v Termopilski sote-;ski zastavil pot spartarski kralj Leo-[nidas s 300 vojščaki Kserkses si ni [mogel misliti, da bi se mu tako majh-[na peščica ljudi postavila po robu. [Zato je poslal Leonidi pismo in v [njem samo tri besede: »Izroči, svoje [orožje!« Leonidas je odgovoril še [krajše: »Pridi ponj!« Kserkses je na-[to dal sporočiti junaškemu Spartan-[cu, da ima njegova vojska toliko su-!'ic, da se bo sonce od njih zatemnilo. [Leonidas je odgovoril: »Tem bolje; [bojeval; se bomo v senci «
Kljub neznanski premoči bi bilo [300 Spartancev morda ubranilo Termopile, da se ni našel med njimi iz-, dajalec Efialt; le-ta je pokazal Perzij-Icem stransko pot, tako da so prišli [branilcem za hrbet. Toda Leonidas in [njegovi Spartanci se niso vdali, am-[pak so rajši padli vsi do posled-;njega. Hvaležni Grki so termopilskim 'junakom postavili spomenik in na
■ njem bereš še danes tale dva verza ; 'v prostem prevodu):
[Tujec, ki prideš tod mimo, apordči: tukaj
[lezimo
mrtvi, ker velel tako je domovine ukaz.
►♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦•«♦♦♦«•♦»♦************
prekliče, češ da utegnejo drugače nastati mednarodni zapletljaji Bullitt pa ni odnehal in tako je prišel na večerjo tudi dr. Osusky.
Slovaki so morali spet odstopiti Madžarom del svojega ozemlja, in sicer kakšnih 30 km širok gorski predel na vzhodu države. Odstopljeno ozemlje meri 1700 kvadr. kilometrov in šteje 64.000 prebivalcev, med njimi 34.000 Ukrajincev. Madžara ni med njimi niti enega. Slovaki ne dobe od Budimpešte nobene proti-usluge. Senator Mach se je nekoliko pozno spomnil, ko je v petek dejal: »Najnovejši dogodki so nam dokaz, da smo storili napako, ko smo se zanašali na tujo pomoč.« Slovaki zdaj razmišljajo o nedavnih Tiszovih ■ in Sidorjevih besedah o subjektih in objektih.
[jonski radio v srbohrvaščini
Radijska postaja Lyon PTT (Francija) je začela oddajati poročila v našem jeziku, in sicer v torkih, četrtkih in sobotah od 21.05 do 21.15 na valu 463 m (653 kilociklov).
Pri tej priložnosti naj pripomnimo, da oddaja londonski radio zanimiva poročila v nemščini, in sicer ob delavnikih od 20.15 do 20 45 in od 23.45 do 24, ob nedeljah pa od 19.15 do 19.45. Poročila slišite na srednjih ih kratkih valovih.
Prav tako oddaja nemška poročila radio Strasbourg (Francija). Dobite ga vsak dan ob 7.20, 14.05, 20.15 in 23.37 na valu 349*2 m.
Radio Beromtinster (Švica) oddaja nemška poročila vsak dan ob 19.30 na valu 539*6 m.
Več zavednosti bi bilo treba
Če greš po ljubljanskih ulicah, ti neprestana udarja na uho nemška govorica mimoidočih. Vsalcdo ve, da to niso pravi Nemci,' ampak pristna ljubljanska gospoda, ki se sicer prišteva k slovenskemu narodu, a si je že od nekdaj štela v čast namesto v sramoto, da nemškutari.
Tudi v kavarni se ne moreš tega ubraniti. Ko bereš časopise, te zmoti nemško čebljanje.
Pomislite, kakšen vtis napravi takšno nemšlcutarjenje na tujce, zlasti na Nemce, ki v čedalje večjem številu posečajo Ljubljano.' Sami smo krivi, če Nemci Ljubljano prištevajo k svoji »kulturni pokrajini«. Čas bi že bil, da bi se po 20 letih našega osvobojenja vendar že zavedali dolžnosti, ki jih imamo kot Slovenci in kot državljani svobodne Jugoslavije.
Državni nameščenec.
RADENSKO KOPALIŠČE
po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji
zdravi z uspehom
bolezni srca, ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez in motnje spolnih organov. Cenena pavSalna zdravljenja!!!
Maj, junij 10 dni 7501— dinarjev. Vse vračunano (pension, zdravnik, kopeli in zdraviliške takse). Obširne prospekte dobite na zahtevo pri Putnlku ali naravnost od uprave zdravilišča
SLATINA RADENCI
Politični deden
Izšla je nova uredba o ministrstvu za ljudsko vzgojo in o visoki šoli za telesno vzgojo. Sola bo odslej trajala dve leti in bo vzgajala srednješolske telovadne učitelje. — Za izrednega poslanika v Berlinu je zunanji minister imenoval dr. Iva Andrica, dosedanjega pomočnika zunanjega ministra. — Francija je naši državi odprla nove možnosti uvoza in izvoza. Na podlagi pogodbe se bo trgovinski promet med obema državama podvojil. — -Predsednik vlade Cvetkovič se je odpeljal v Zagreb, da se z dr. Mačkom pogovori o sporazumu 6 Hrvati, časnikarjem je izjavil, da razgovori potekajo v prijateljskem duhu.
*
General Franco je brez odpora vkorakal v Madrid, ki so ga nacionalistične čete zaman oblegale skoraj dve leti in pol. — Predsednik trancoske vlade Daladier je pretekli teden govoril po radiu. V svojem govoru je iznova orisal francosko stališče do italijanskih zahtev. Poudaril je, da je Francija za mir, da pa ne bo nikomur odstopila Aobene pedi trancoske zemlje. Govor ie napravil mogočen vtis na vsem »svetu, v Nemčiji ki Italiji pa z njim niso zadovoljni. — Predsednik britanske vlade Chamberlain je v petek izjavil v imenu britanske in francoske vlade, da bosta Anglija in Francija prišli Poljski na pomoč z vso oboroženo silo, če bi jo kdo napadel. Ta izjava je napravila ugoden vtis zlasti v Franciji in v Združenih državah, Poljaki pa vidijo v njej svoj največji povojni diplomatski uspeh. — Španija «isli podpisati pakt proti lcominterni. — Nemčija je pretekli teden zahtevala od Poljske, da pride Gdansk pod nein-Sko nadoblast, da Poljska dovoli zidavo dveh velikih avtomobilskih cest čez koridor in da se pridruži paktu proti kominterni. Poljska je te zahteve odbila. Posledica je njena vojaška zveza z Anglijo. — Hitler je v svojem govoru v Hamburgu odgovoril na Chamber-
lainovo izjavo glede jamstva' poljskih moj. Ostro je napadal angleško zunanjo politiko in njene poskuse za osam ljenje Nemčije.' Iznova je pa poudaril, da je Nemčija za trajen mir. — Slovaške zunanjepolitične zadeve še zmerom niso razčiščene. Slovaki so zaradi madžarskega -vpada silno malodušni in nekateri celo menijo, da bi si jo utegnile med seboj razdeliti Nemčija, Madžarska in • Poljska. — Anglija vztrajno snuje splošno obrambno zvezo. Za Poljsko sta na vrsti Romunija in Turčija. Vse angleške stranke odobravajo Chamberlainovo zunanjo politiko. — Poljski zunanji minister polkovnik Beck je odpotoval v London, kjer bo z angleškimi politiki razpravljal sklenitvi zveze med obema državama, o angleškem posojilu in o Gdansku. — Volitve predsednika francoske republike bodo v sredo 5. t. m. Predsednik Lebrun je po dolgem prigovarjanju pristal na ponovno kandidaturo. — Romunski zunanji minister Gafencu bo v kratkem odpotoval v Berlin, Rim, Pariz in London.
Z mučenjem so izsilili denar maskirani razbojniki bogatemu kmetu Mladenu Cvetkoviču iz Donje Studene pri Nišu. V mraku so vdrli v njegovo hišo in začeli Mladena in njegovo ženo tepsti s puškinim kopitom in zbadati z noži, dokler jim ni izročil 17.000 dinarjev, nato so pa pobegnili.
Društvo »štiridesetih mučenikov« so ustanovili v Somboru možje, ki so pod žensko copato. Njihov cilj je s prispevki pomagati revnim otrokom. Somborčani so na moč navdušeni za to društvo in radi prispevajo v njegovo blagajno.
V umobolnico so dali morilca Kreši-mirja Blaže vica, ki je lani brez vzroka na beograjski postaji ustrelil dva svoja prijatelja, dva pa težko ranil. Psihiatri so namreč ugotovili, da njegovo duševno stanje ni normalno.
Do smrti je pobil Milan Mladenovič iz šišmancev pri Prokuplju Aleksandra Deniča, ki mu je ubil psa. Denič je napadel Mladenoviča in pretep se je končal z Deničevo smrtjo.
Roparja sta napadla SGletno starko Frančiško Petričevo iz Malih Lašč, ker sta mislila, da bosta pri njej dobila denar. Dolgo sta jo davila in pretepala, ko pa nista našla več ko nekaj kovačev, sta pobegnila.
Pri čiščenju oken je padla iz drugega nadstropja služkinja Pavla Stu-picova v Ljubljani. Takoj so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima hude notranje poškodbe.
Avto jo podrl 401etnega posestnika Ivana Dolarja z Železnega pri Veliki Pirešioi, ko je iz gozda peljal les. Do-3ar ima zlomljeno desno nogo pod kolenom in levo roko pod ramo.
Vlom v trafiko vojne vdove gospe Uriskove v Pesju pri Šoštanju so izvršili neznani vlomilci. Pokradli so mnogo tobaka, znamk in drugih reči. Gospa Uri6kova je zelo prizadeta, ker so vlomilci v osmih letih že petič obiskali njeno trafiko.
Dragoceno zgodovinsko knjigo je kupil s koščkom kruha za časa okupacije še kot deček sedanji beograjski odvetnik Drago Petrovič od nekega avstrijskega vojaka. Vrednost knjige je odvetnik spoznal šele zdaj. Knjiga je bila namreč tiskana leta 1624. v Bruslju, s slikami jo je pa opremil slikar Oktavijan van Venio in predstavlja veliko redkost.
Pod vlak je skočila 271elna služkinja Marija Pliberškova iz Sv. Lovrenca na Pohorju. Njeno truplo so našli v Mariboru. V smrt je šla najbrže zaradi nesrečne ljubezni.
Z motornim kolesom sta se zvrnila v obcestni jarek 261etni posestniški sin Franc Šajtegl in 321etni delavec Anton Potočnik iz Žreč. Oba 6ta 6e močno pobila po glavi.
V globok vodnjak je padel zidar Ciril Muhič v Terbegovcih pri Ptuju. Po vrvi se je spuščal v vodnjak, na lepem se mu je pa vrv utrgala in je padel v globino. Močno se je pretresel in dobil hude notranje poškodbe.
S kladivom je napadel zakonca Janševa v šeščah pri St. Pavlu pri Preboldu neznani morilec, ker se je nameraval polastili njunih prihrankov. Pred 30 leti sta se namreč vrnila iz Amerike. Morilca še niso prijeli.
Dinamitna patrona je razmesarila nogo 151elnemu Francu Prahu, ko-čarjevemu sinu iz Kamne gorice pri Kostrevmci, ko je po njej tolkel s sekiro. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico.
8 m globoko je padel v vodo 64:letni Matija Zimic, brezposelni delavec iz Limbuša i Mariboru, ko je vinjen koračil po strmi cesti proti Bresterni-ci. Našli so mrtvega.
Dveletno šolo za telesno vzgojo bodo ustanovili v Beogradu, Na njej se bodo vzgajali telovadni učitelji srednjih Sol. V šolo bodo sprejemali dijake z abisolvirano srednjo šolo, ki bodo po- * kazali pri sprejemni skušnji sposob-Z nostd v kakšnem športu.	"
1201etnico obstoja bo proslavilo eno najstarejših obrtnih društev v Jugoslaviji, obrtno društvo v Orahovici v Slavoniji. Društvo so ustanovili 1. 1819.
Naše konje kupujejo za svojo armado odposlanci turšikega vojnega ministrstva. V Podravinj,- Mediimurju in Slavoniji bodo kupili okrog 1000 konj; plačujejo jih po 4500 do 7000 dinarjev.
Prijeli so ptujskega tihotapca 281et-nega Antona Lupšo s polnim nahrbtnikom v mariborskem parku. Iz Nemčije je prinesel 11 in pol kil saharina,
82 vžigalnikov, 20 zavojčkov kresilnih kamenčkov, decimalno tehtnico in 7 kg sladkorja.
S kroglo si je ranil oko 291e!ni posestniški sin Ludvik Bratuša iz La-honcev pri Ormožu, ko je v polsnu segel po samokresu, da bi pregnal kurjega tatu.
V grški parnik je zavozila naša motorna ladja »Velebit« pri vhodu v
Kotorski zaliv. Zarodi velike ipoSkod
be je v grški parririlc vdrla voda in bi se potopil, če ne bi prišla poutofi. sreča ni terjala človeških žrtev, ladjf sta pa obe močno razdejani.
Pet žrtev je terjalo strašno neurj«1 okrog Ljubuškega pri Mostarju. Zaradi velikega naliva je stala na cestah voda 1 m visoko in je utonilo pet ljudi.
ža pamtadansUa
priporoča svojo bogato Izbiro bla^a za moške površnike-kam-garne In športne obleke, kakor tudi za ženske plašče, kostume in obleke v najnovejših vzorcih in po konkurenčnih cenah v manufakturi
JANKO ČESNIK
LJUBLJANA -Lingarjeva ulica
Velika izbira svilenih šerp In rut v najnovejših vzorcih.
MOŽJE, KI SO ZADNJE DNI DIKTIRALI TOK SVETOVNE POLITIKE;
• Zgoraj: Predsednik francoske vlade Daladier odgovarja po radio na ital!-; ' janske zahteve. — Spodaj, na levi: Grof Edvard Raczinsky, poljski posla-; ! nik v Londonu, se je v imenu poljske vlade dogovoril z britansko vlado; o skupnem nastopu Velike Britanije, Francije in Poljske. — Na desni:; ! Predsednik britanske vlade Chamberlain odhaja na sejo spodnje zbornice,; :da poda senzacionalno izjavo o britanskem poroštvu za poljsko neodvisnost.;
Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike želita vsem svojim cenjenim naročnikom, imerentom in bralcem uredništvo in uprava Družinskega tednika
Listek »Družinskega tednika"
Izpoved mojega dobrodušnega znanca
»Iščem kuharico«
... pridno in pošteno, z več leti službe v boljši hiši.« Odkar se je pred meseci poročila naša Tina, bila je pri nas dolgih dvanajst let, pošiljam gornji oglas malone vsak teden v nedeljske številke naših listov. Ni dolgo, kar sem v nekem časopisu bral, da na Angleškem že primanjkuje služkinj in kuharic, bojim se, da se bo kmalu pri nas godilo isto. Ne očitajte mi, da sem pesimist; doživel sem na lastni koži vso kalvarijo iskanja dobre kuharice in priznati moram, da bi rajši sam prijel za kuhalnico, ko da bi jo moral pretrpeti še enkrat.
Naša Tina — bila je takšen biser, da ji moram posvetiti neka) besed — je bila še kuharica starega kova. Imela je vsa lastnosti prvovrstne kuharice; žgančke j* skuhala tabla, riž je ravno prav zabelila, nikoli ni vlila ■a solato preveč kisa, juho je presolila samo enkrat aa leta. Raze* tega je pustMa mojo pisalno mizo vseh dvanajst let v istem svetem neredu, ujčkala je naše paglavce, dokler ji niso zbežali iz naročja in se je le redko kdaj — to je neznansko važno
— sprla z mojo ženo. Potem se je lepega dne, ko nismo prav nič pričakovali, poročila in odšla od hiše. Z njo je menda odšel iz naše hiše tudi naš dobri angel miru, zakaj, boste takoj brali.
Prvo nedeljo po Tininem odhodu sem poslal v naš največji dnevnik oglas za novo kuharico. V torek je moja žena izmed petih kandidatk izbrala Ančko, predmestno dekle z mestnimi navadami. Na prvi pogled je bila Ančka poosebljena ponižnost, skromnost in nedolžnost. Znala je o pravem času povešati trepalnice, če se je potrudila, je celo zardela; vsa čast, na kuho se je razumela, skoraj tako kakor Tina. 2e sva se z ženo oddahnila, torej le ni tako težko dobiti dobro kuharico.
Poznalo se nama je,, da sva dolgih dvanajst let živela neskrbno življenje ob strani naše Tine, nič čudnega, da sva kaj kmalu zagrešila usodno napako. Bilo je poleti, v mesecu dopustov, kdo nama more zameriti, da sva se odpeljala z otroki na morje. Ančka je ostala doma in .varovala hišo'. In kako jo je varovala)
Muhast slučaj je zakrivil, da smo se s počitnic vrnili nekaj dni popre-je, kakor smo nameravali. Pripeljali smo se zjutraj, s tistim brzcem, ki odpelje iz Split« zvečer in je zjutraj v Ljubljani. Trudni, neprespani, smo sc pripeljali domov. Zvonimo, zvonimo, trkamo, nič. Naposled potegnem ključe iz žepa in odklenem. Vse tiho, nikjer nikogar, o Ančki ne duha ne sluha. »Morda je šla k sorodnikom,« meni žena odpiraje vrata v spalnico.
Med vrati pa obstane ko kip, besede ji usahnejo na ustnicah. V najinih posteljah je spala Ančka spanje pravičnega, zraven nje pa še nekdo in ta nekdo je celo nesramno smrčal...
Na ženin krik in vik sta se greš" nika zbudila; Ančka je prhnila iz po-< stelje kakor splašena kokoš ‘ in šet preden sva se z ženo opomogla od' prvega presenečenja, je smuknila; mimo naju in nikoli več je nisva vi-, dela in tudi njenega tovariša ne.
Drugi dan je odšla žena v posre-; dovalnico za služkinje. Vrnila se je z Minko, zajetno in dobrodušno de-beluško, že v letih, koj mi je bila, všeč. Ko je zvečer še skuhala idrijske žlikrofe po mojem okusu in ko; sem ugotovil, da ima rada otroke, se mi je otajalo srce in skoraj sem žei pozabil na smolo z Ančko. Teden dni je bilo vse v kar najlepšem redu, nedelja nas je pa neusmiljeno iztrgala iz lepih iluzij.
V nedeljo popoldne je šla Minka ven, z obljubo, da se bo zvečer oh devetih vrnila domov; ob devetih namreč pri nas zapirajo vežna vrat«. Pet minut pred deveto sem pogledal na uro, Minke ni bilo nikjer. Zena je slonela pri oknu ia čakala Minko • ključi v roki. Otroci so sedeli za mizo in ugibali, kdaj bo Minka prišla. Ah, bili smo res vse prevneti za našo Minko! Minila je ura, minili sta dve, Minke pa od nikoder. Bali smo se že, da se je zgodila nesreča, tedaj pa — še zdaj me spreleti, ako sa spomnim na tiste trenutke.
Izza vogla se je primajala zajeta« postava naše Minke, počasi in nego-
Polila se je s špiritom in se *aJgala
BOletna rezbarjeva žena Marija Salajeva iz Subotice. Bila je živčno bolna Sn si je že večkrat hotela vzeti življenje, pa so ji preprečili, zdaj se ji je jpa le posrečilo.
5 kil smodnika je eksplodiralo v skladišču trgovine Emanuela Grassellija v Slivnici pri Celju. Smodnik je bil ehranj&n v omari in je eksplodiral eaio, ker sta se vajeaca v bližini igrala z ognjem. Eksplozija je napravila «tkrog 10.000 dinarjev Škode.
Železno ogrodje mostu je odtrgalo glavo neznanemu popotniku, ki ni imel vozne karte in 6e je povzpel na Btreho železniškega vagona. Železniški invaj je našel njegovo truplo med postajama Mirčine in Bosansko Petrovo Belo.
Petkrat je iz ljubosumja ustrelil t gvojo ieno Burhanedin Hali m Emru-
teJovič iz Skaolja, ker se je z njegovim »rižem pogovarjala brez tančice iu n vrhnje obleke muslimanske žene.
100 dinarjev zaslužijo na dan kmet-<e v »oratili bosanskih krajih e tesarjem hlodov. Na dan eteše eden 3 in3 blodov za 1 m* pa zasluži 40—50 dinar-iev. Hlode tešejo s posebnimi seki radi, ki «o teži;e tudi več ko 5 kil.
20 vlomov je izvršil iz bolezenskih •nagibov in ukradeno blago delil revnim ljudem 401etni France Pibernik, breposelni natakar Iz Sv. Urha na Dolenjskem. Kradel je pa revnim in bogatim.
Obesil 8e je 401elni bivši zidarski poslovodja Pavel Tepina. Svoji gospodinji je odnesel več predmetov v vrednosti 12.000 dinarjev in izginil. V go-*du je pa potlej obračunal eain s eeboj.
97letnega starca je obsodilo na dosmrtno ječo okrožno sodišče v Bera-nih. Starec Radul Zečevid je namreč • kolom ubil svojega sorodnika in bo moral na svojo smrt čakali v ječi.
Cerkev je izropal v Veli Luki mehanik Ivan Prizntič. Pri njem eo mašli vso iz cerkve ukrademo zlatnino, vredno okrog 20.000 dinarjev.
Na njivi je nmrla, ker se je napila alkohola in se z njim zastrupila Baletna preužitkariea Marija Opletava iz Morja pri Mariboru. Na njivi so jo našli pri svojem obhodu orožniki iz Frama.
Oko si je iztaknil lOlekni Jože Kocmut, sin banovinskega cestarja pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ko se je v gozdu spotaknil in padel z obrazom na korenino. Odpeljali so ga v mariborsko fcolnišnico.
Razbojniki so napadli župnika Franca Vavpotiča v Dobju pri Planini. Z udarcem so mu zbili sprednje zobe In ga močno pobili po glavi. Ko je župnik začel klicati na pomoč, so se prestrašili in pobegnili.
Naš izvoz živine v letu 1938. je bil manjši kakor prejšnje leto, ker je bila pri nas živina dražja kakor v tujini, (poleg tega so pa izvoz ovirale politične spremembe in nalezljivi bolezni slinavka in parkljevka.
Veliko našega tobaka so kupili Poljaki v Hercegovini in Dalmaciji. Te <Ini pa pričakujejo tudi nemške kupce.
Sod se je zvalil z voza na kletnega eidarjevega sina Franca Zupanca in mu zlomil levo nogo.
Poročili so se: V Ljubljani: g. Drago Jambrek, dentist, in gdč. Rajka Cotičeva iz Maribora. V M e n g -š u : Alojz Ponebšek, notar iz Ormoža, in gdč. Iva Meršolova iz Novega mesta. — Obilo sreče!
Umrli so: V Ljubljani: Ana Ižančeva, vdova po mest. polic, vodji; Anton Kadunc, žel. upokojenec; 801et-na Marija Bogatajeva; Frančiška Peč-nikarjeva, zasebnica; Jožica Otrubo-va; Matevž Breskvar, poe.; Josipina Herbstova, žena žel. nadsprevodnika v pok.; Anton Krapš, kavarnar v pok.; Marija Oorenčeva, žena žel. ur. v pok.; Franc Fabiančič; Franja Jermanova. V Mariboru: 351etni Matija Mihelčič, čevljar; 191etni Stanko Pal, dipl. tehnik; ŠOletna Olga Zgrabljičeva, tehničarka kralj, banske uprave; Marija Kodermanova, žena šol. upr. v pok.; Alojzij Pečenko, kaznilniški paznik v pok. V Celju: 141etna Dragica Hval-čeva; 61etna Anka Wltavska; 681etni Franc Stupar, pol. nadzornik v pok.; 581etni Alojz Zelič, dninar iz Pod-lešja pri Kalobju; 271etni Jože Lov-renčak, dninar iz Šmarja pri Jelšah. Pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini: Ana Kitova. Na Gomil s k e m :	Karolina Zotterjeva,
vdova po šol. upr. V Sp. Stranjah pri Kamniku: Jože! Repič. V Radovljici : Alojz Homann, odvetnik. V Makolah: Cecilija Žolnir jeva. V Sarajevu: 221etna Terezija Ehrlichova, medicinka iz Maribora. V Ormožu: Ana Rosinova, učit. ročnih del v pok. V Krškem: 701etna Marija Rumpretova, žena po«, in usnjarja. V Središču ob Dra-
« S22 S?Z
na&Adni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Razgovor z urednikom »Zrcala«
Urednik (sedi za mizo, vso obloženo z rokopisi. Videti je od sile nervozen; neprestano brska med rokopisi in jih premetava zdaj z leve na desno, zdaj z desne na levo. Tedaj zabrni hišni telefon. Urednik seže nejevoljno po slušalki): »Halo! Prispevek za .Zrcalo'? Prav, kar prevzemite gal... Gospod bi ga rad osebno izročil? Dobro, naj vstopi!«
V sobo stopi prispevkar, urednikov znanec: »Dober dani Prinesel sem vam prispevek za ,Zrcalo'... (Zagleda goro razmetanih rokopisov.) Za božjo voljo — vse to morate pregledati?«
Urednik (ponudi znancu stol): »Kaj hočete — to mi je že skoraj postalo vsakdanji šport. Iščem neki prispevek za ,Zrcalo naših dni‘; pred nekaj tedni nam ga je poslala neka gospodična. Ker ga nismo objavili, ga zdaj želi nazaj. Pomislite, kako nerodna je ta zadeva! Že tolikokrat
cu meseca. S temi ljudmi je največji križ, kajti po navadi lepega dne pri-drve v uredništvo in žele izvedeti, zakaj njihovega prispevka nismo objavili, čeprav je bil po njihovem mnenju zelo dober. Nauk iz tega nam pove, da ni treba zaradi ,Zrcala naših dni' prihajati v uredništvo in da urednik tudi ne more za vsak prispevek odgovarjati, zakaj je izšel ali zakaj ni izšel. Dobra ,zrcala* objavimo, slaba pa vržemo v koš.
Zdi se mi vredno omeniti tudi tole: denimo, da v današnji številki berete prispevek, ki pripoveduje o lepem ravnanju z živalmi, s konji, ptički, psi. Lahko ste prepričani, da bom dobil dva dni nato na tucate prispevkov, ki bodo obravnavali prav isto stvar. In če v neki številki objavimo prispevek, ki graja preusmiljeno ravnanje z razvajenimi ,cucki*, papigami itd., potlej se zanesite, da lahko pričakujemo prihodnji teden nov val podobnih prispevkov.«
Prispevkar: »Torej je urejevanje ,Zrcala naših dni* kaj nehvaležno delo?«
Urednik:	»Od srca mi govorite,
prav nehvaležna zadeva je to, prava tlaka, človek mora tudi znati med vrsticami brati, kajti na svetu so ljudje, ki bi radi skozi ,Zrcalo* ventilirali svoja politična in verska prepričanja in obmetavali z blatom svoje bližnje, ne da bi se zavedali, da niso poklicani za to. Naj vam omenim le en primer: pri zadnjih volitvah se je neki gospod v svojem prispevku znesel nad nekim, ne posebno zna-
ASPIRI
table
T E
v novem
zavitku od celofana
pri prehladu, reumi, hripi in groznici.
Proti škodam na Vaši lastnini (ogenj, tat-vinski vlom, toča itd.) in na Vašem življenju (poškodbe udov na potovanju v hribe, na vožnjah po železnici, na avtomobilih, smrt doma ali izven doma itd.) Vas zanesljivo zavaruje
1)
sum
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI D. D.
z ekspoziturami i Mariboru in Celju, in podrainicami v Beograda, Zagreku, Sarajevu. Kovem Sada, Osijeku Glavni sedci v LJUBLJANI. GOSPOSKA ul. 12. telef. SL 21-76 In 22-76
v i : Joželina Mlinaričeva, roj. Dogše-va. V Hrastniku: Antonija Kurn-lančeva, vdova po rudarju. V Ptuju: Gustav Pena, gostilničar iz Jurovcev pri Ptuju. V Vranskem: Marija Cizejeva. V Žužemberku:	Ma-
rija Horvatova, vdova po davč. uslužbencu. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju : Anton Oder, bivši gostilničar in orož. postajevodja v pok. V Šoštanju : Alojz Kliment, dvorni svetnik in lin. ravnatelj v pokoju. V Slovenjem Gradcu: Anton Kuhar, mesar in pos. V Mirni: Ivan Šmalc, trg. in pos. V Cerknici: Urška Rožančeva, zasebnica. V Vižovljah pri Nabrežini je umrl po večletnem bolehanju na pljučih g. Anton Klarič v 40. letu starosti, poročen z Ivanko Lupinčevo iz Praprota. Bil je zaveden Slovenec, veselega in dobrega značaja, tako da njegovo smrt obžaluje vsak, kdor ga je poznal. Žalujočim naše iskreno sožalje!
Sreike driavne razredne loterije
žrebanje I. razreda M. aprila 1.1.
Ima z raznovrstnimi številkam! na razpolago
JUGOSLAVENSKA BANKA O. O.
podružnica Ljubljana,
Gajeva ul. 3 poleg nebotičnika
smo v našem listu napisali, da nobenih prispevkov ne vračamo, tudi tedaj ne, če je priložena znamka za odgovor. To je tudi razumljivo, kajti nemogoče je upoštevati vse želje pri-spevkarjev.
Prispevlcar: »Videti je, da vaše delo ni lahko.«
Urednik: »Zadeli ste v črno. Skoraj hvaležen sem vam za to vprašanje, ker vam tako vsaj lahko odkrijem svoje skrbi in svoje težave. Ponosen sem sicer na to, da dobivamo toliko prispevkov za naše ,Zrcalo*, a z ljudmi je pogosto velik križ.
Med temi neštetimi prispevki, ki jih vidite tu na mizi, jih je do malega polovica brez podpisov. Te prispevke zadene brez izjeme žalostna usoda: vsi romajo v zloglasni uredniški koš. Glede teh prispevkov naj vam pa povem še tole: po večini so to prispevki, ki njih pisci za svoje pisanje ne marajo nositi nobene odgovornosti.
Veliko dopisov je pisanih na obeh straneh, čeprav smo v našem listu že tolikokrat prosili naše bralce in prijatelje, naj pišejo svoje prispevke in članke samo na eni strani, pri celih polah torej samo na 1. in 3. strani.
Veliko preglavic nam delajo tudi dopisniki, ki si domišljajo, da lahko pošiljajo svoje prispevke prav tako kakor v kakšen dnevnik, samo zaradi honorarja, ki ga žele spraviti ob kon-
nim podeželskim kandidatom. Napisal je dolg prispevek in si je že mel roke, kako jo je svojemu političnemu nasprotniku zagodel, pa vendar tako, da urednik ,Zrcala* še opazil ne bo, da gre za politično maščevanje. Toda če ima človek vsak dan opravka s takšnimi in podobnimi prispevki, se mu razvije prav poseben, tako rekoč šesti čut za tiste stvari, ki v prispevku niso napisane, ki pa postanejo jasne šele tedaj, ko je prispevek natisnjen. Pisal sem torej tistemu gospodu in ga prosil, naj mi sporoči, ali je res to on napisal in ali prevzame vso moralno in materialno odgovornost za članek. Pismo je kajpak ostalo brez odgovora, rubrika pa brez
Oglas reg. pod S. br. 5839 l. III. 1939.
prispevka. Nauk te zgodbice: če nekoga napadeš, mora biti to v splošno korist, in če si mož na svojem mestu, boš tudi nosil odgovornost za to. Kaj žalostno je, če se delaš junaka, v resnici si pa zajec/«
Prispevkar:	»Popolnoma	se »tri-
njam z vami. Zato bom tudi jaz frvoj prispevek rajši domov vzel in ga še enkrat pregledal. Ne zato, ker bi se štel med tiste žalostne junake, ki se ne upajo nositi odgovornosti; če bi bil takšen, ne bi bil osebno prišel. Temveč zato, ker vidim, koliko tlake imate; pregledal bom svoj prispevek, da vidim, ali je to, kar sem napisal, res v korist široke javnosti, ki jo vaš list zastopa. Na svidenje!«
*
Povovnn prosimo vse naše prijatelje, ki pošiljajo svoje prispevke, naj dobra premislijo, kaj napišejo. Naj premislijo, ali lahko stališče, ki ga zastopajo pred javnostjo, zastopajo tudi pred sodiščem in pred lastno vestjo. »Družinski tednik« je vesel vsakega dobrega prispevka, ne mara pa osebnih obrekovanj, ki niso ne Slovencem in Jugoslovanom v korist, kajti rubriko .Zrcalo naših dni* smo uvedli zato, da graja vse, kar je graje vredno, in pohvali vse, kar je hvale vredno. Njen namen pa ni, spuščati se v osebne in malenkostne zadeve posameznikovi
V KVALITETI. KROJU IN IZDELAVI NEDOSEfiUf V NIZKI CENI BREZKONKURENČNE
k SAM POGLED V NAŠE IZLOŽBE VAS PRI3ETH0 PRESENETI IN VABI ZA NAKUP.
tovo *e je približala vežnim vratom, tam se je naslonila na zid in... Z ženo iva imela dovolj dela, da sva Minko spravila v posteljo in da sva za njo potresla stopnice z žaganjem. Otroci so se zbudili; drugi dan je najstarejši pri mizi ponovil od začetka do konca vse zabeljene in okrogle, ki jih je prejšnjo noč pela naša .Minica, ko je pregloboko pogledala v kozarček.
Ni bilo pomoči, čeprav je Minka (dobro kuhala in čeprav je bilo njeno
Srce krotko in vdano ko srce jagnje-i, dan nato sem spet poslal oglas v (Časopise...
Prišla je Urša. Bila je velika, trša->ta in redkobesedna. Kadar je kuhala,
El trpela ljudi okrog sebe, kuhala je a dobro in to je bilo glavno. Menil •sem, da smo naposled vendarle dobili nadomestilo za Tino. Samo nadomestilo. Kako bridko sem se bil zmotili žena se mi je večkrat pritožila, da nama najini znaci nič več tako pogosto ne telefonirajo ko prej, da naju prijatelj že tri tedne ni povabil na večerjo in da bomo tako še ob tisto malo družabnosti, ki smo jo bili dotlej vajeni. Večkrat sva se z ženo vpraševale, zakaj vse to, a odgovora na to vprašanje nisva uganila. Na lepem nama je pa norčava usoda v enem samem večeru odgovorila na vsa ta vprašanja.
Tisti čas sem menil, da mi le malo manjka do napredovanja v službi. Oba z ženo sva tako nestrpno čakala na to napredovanje, za naju in najine otroke bi pomenilo kar lep priboljšek v mesecu. In tako sva se od-
ločila, da bova povabila na večerjo mojega šefa in mu hkrati pokazala dragoceno družinsko zbirko starih novcev, že večkrat se je zanimal zanjo. Pripravili smo večerjo, prav kraljevsko večerjo, z raki v majonezi kot uvodno jedjo in z buteljkami. 2ena je oblekla praznično obleko, Urši smo pa naročili, naj si vzame nov, čist predpasnik in svežo čepico s poškrobljenim naborkom. Pozabil sem povedati, da je moj šef prav skromen gospod, da rad hodi v stari suknji in da se vse bolj zanima za umetnost kakor za modo
Večerja je bila pripravljena, otroke sva z ženo poslala k teti, čakali smo, kdaj bo pozvonilo pri vratih, čakali, ko na odrešenje. Pozvonilo je. Z ženo sva, kakor na povelje, stopila iz jedilnice, Urša je tekla odpirat... Razočaranje. Nič.
»Bil je neki brezposelni, povedala sem mu, da pri nas ne dajemo podpore,« je nebrižno omenila Urša.
Čakali smo dalje, do devetih, do desetih. Ob enajstih sva z ženo sedla za mizo in sama pojedla imenitno večerjo, rake z majonezo, kokoš na angleški način in kremasto torto, brez slehernega teka.
»Najbrže je bil službeno zadržan,« je menila moja žena, čeprav se ji ta tolažba ni zdela preveč verjetna.
Zakaj smo tisti večer zaman čakali z večerjo, sem zvedel šele nekaj tednov pozneje, ko so me pri napredovanju prezrli in ko mi šel že več tednov ni naklonil prijaznega pogleda. Resnico mi je povedal eden izmed tistih znancev, ki me ni več vabil na prijateljske večerje. Ko je namreč ti-
sti večer šef pozvonil pri naših vratih, mu je kuharica pojasnila, da je pri nas beračenje odpravljeno...
Mislim, da mi ne more nihče očitati, da sem napak storil, ko sem Urši koj nato v sveti jezi pokazal vrata, posebno ko sem hkrati še zvedel, da na telefonske klice mojih znancev sploh ni odgovarjala. Ni čudno, če se je pričeta naša družabnost krhati.
Kmalu nato sva se z ženo po tehtnem preudarku odločila, da bova vzela za kuharico samo še absolventko kakšne gospodinjske šole in se tako že vnaprej zavarovala pred vsakršnim neprijetnim presenečenjem. Rečeno, storjeno. Ženina prijateljica nama je priporočila Pavlo.
Tokrat so se nama pa dokaj hitro odprle oči. Bilo je v soboto zvečer, žena se je odločila, da bomo v nedeljo mrzlo večerjali: »Pavla, namočite nekaj leče, da jo bomo jutri zvečer jedli v solati; v shrambi je, na desni polici!«
Pavle nekam dolgo ni bilo iz shrambe. Čez čas se je vrnila, a brez leče.
»Kje pa imate lečo?« jo je začudeno vprašala moja žena.
»Lečo? Veste gospa, pri nas, v gospodinjski šoli nismo nikoli kuhali leče, zato pa tudi leče ne poznam...«
Kaj hočete? Usoda se očitno norčuje iz nas, dovolj dolgo smo imeli Tino, naš biser, zdaj naj poskusimo tudi kaj slabšega. In tako bo čez nekaj minut moj sinček spet odnesel v oglasni oddelek usodni oglas: »Iščem kuharico, pridno in pošteno...«
Krista Novak
Starčeva pot
(Nadaljevanje s 1. strani)
človek mora isto pot. Ali strasti ne utrujajo? Ali boj, nezmisefni boj ni križ* ki ga človek nosi? Vsakdo med nami mora trpeti, da se s trpljenjem očisti in da pride v luč večnosti, ki nas čaka ob poslednjem cilju. Tudi mene čaka. Vem. Domov grem, da bom tam umrl. Prišel bom na cilj, ker verjamem vanj, in vera je močnejša kakor vse drugo na svetu.«
f-^otem je stari mož vstal in nam pogledal vsem v oči, kakor bi nam hotel darovati drobec duha večnega življenja, ki je prepojit njega in mu dal moči. Z lahno kretnjo desnice nas je blagoslovil, še enkrat se nam je nasmehnit, potem je pa počasi odromal dalje in nam izginil izpred oči, kakor bi ga bilo vzelo zahajajoče sonce, na tiste poljane, kjer ni nikoli noči...
Nekaj časa smo še sedeli ob poti. Potem smo se peljali dalje. Nove, prekrasne pokrajine so nas zajele, opajali smo se ob čudežih Krima, ob valovih Črnega morja, ob belih grebenih, ki so butali na obal sanjavo-lepega otoka Tamanina, in med to kopico vtisov smo počasi pozabili dogodek na Mihajlovskem vrhu.
ve leti sta minili. Uredništvo nekega lista me je poslalo kot poročevalca na velik proces v Kur-sku. Prišel sem v nedeljo tja in ko
sem slabe volje stopal čez prazen ron proti izhodu, sem opazoval prihajajoče in odhajajoče vlake. Tam sem zagledal v nekem vagonu ime Obo-jan, in zdajci sem se spomnil, da stojim prav blizu vasi, kamor je takrat starec hitel peš, s svojimi poslednjimi močmi. Vprašal sem po Malešovu in uro nato sem že sedel v vozu, ki me je peljal tja.
V Malešovu sem se obrnil do prvega starca in ga vprašal, ali je prišel tja neki starec s severnega Kavkaza.
»Da,« je odvrnil. »Kiril Markov. Da, da, prišel je sem za veliko noč.«
»Ali bi ga lahko videl?« sem vprašal z drhtečim glasom.
Stari kmet se je pokrižal in odvrnil:
»Njegov grob lahko vidite. Umrl je v noči vstajenja. Prišel je zvečer, šel je v cerkev, potem se je pa vrnil čisto sam domov, zmnnrat svojo molitev, legel in zaspal. Drugi dan smo izvedeli, da je umrl.«
Deset dni je trajal proces in v te* desetih dneh sem moral slišati • vseh nizkotnih nagonih, o vsej okru* nosti in hudobiji, ki spi v človeka vem srcu. Z gnusom sem sledil za sliševanju, ki je prinašalo na dan zmerom novo umazanost, z gnusom sem opazoval poslušalce, hlepeče po senzacijah in uživajoče v njih. Potem sem se še enkrat peljat tja v Malešovo in obiskal grob, majhen, zapuščen grob, in v duhu sem zagledal podobo starega moža, ki me je opazoval z nepozabnim pogledom, s pogledom, iz katerega je strmela sveta vera v večno življenje in v neminljivost vsega, kar je dobrega na svetu.	Evgen	K.	iljin
res.	s pomočjo zdravilnih svojstev zc-
liSC. odnosno iHcrsan l a j a«, mešanice posebnih zdravilnih ze-li.šč po pmlpisu doktorja R. W. 3’earsona, šefa zdravnika v Ben-(An£l- Indija).
Po dolgoletnih izkustvih je do-N	—	ločena vrednost »H e r s a n čaja«,
in	sicer z nedvomnim uspehom
pri boleznih: pri poapnenju arterij, pri bolezni krvnega obtoka, ženskih boleznih, med menstruacijo (mesečnim perilom), pri migreni, revmatizmu, boleznih ledvic in jeter, motnjah v želodcu, pri zastrupljen ju, zapeki, protinu, črevesnih boleznih, hemeroidih, pri splošnem in prenaglem debelenju, zoper zgago. — »H e r s a n f a jc se dobi v vseh	lekarnah.	Vzorec	Vam pošlje brezplačno:	n>
RADIOSAN,	ZAGREB. Dukljaninova 1	j
Reg. štev. 14.001/1935	U
z, ki je zapustil tri vdove in skrivnostno listino
Resnična zgodba, ki dviguje v Združenih državah oblake prahu, sega nazaj do rusko~japonske vojne in zadaja uganke še v sedanjosti
Pred skoraj šestnajstimi leti je knežnja Melanija Engaličeva po zajtrku vstala od mize in rekla, svojemu možu:
»K šivilji moram iti na poiz-kušnjo.« ■
šla je in brez sledu izginila, kakor bi se bila razkadila v nič.
Knez Nikolaj Engaličev je bil nečak zadnjega carja. Knežnja Melanija je bila francoskega plemiškega rodu. Njen oče je bil Bertrand de Lyteuil. Pred prevratom in padcem carstva sta bila med najbolj znanimi osebnostmi Petrograda, potem pa sta zbežala v Newyork. Tam sta živela od rešenih ostankov svojega bogastva do tistega poletnega dneva v letu 1922., ko je knežnja tako skrivnostno izginila. Knez je zaman iskal pomoči pri policijah v Ameriki in v Evropi. Nikjer niso našli sledu za njegovo zeno in po desetih letih so izgubljenko uradno proglasili za mrt"o.
Niti kraljica srebra se ni mogla upreti
Medtem se je knez prilagodil novim življenjskim razmeram. Kot »Prince Nicky« je spadal med najbolj^ znane osebnosti newyorške družbe, ki je zelo občutljiva za sorodnike Romanovcev. Pa tudi na Broadwayju, kjer Newyork živi, ljubi in se smeje, je vsakdo poznal vitkega in elegantnega kavalirja, ki je znal vzlic sivim lasem še zmerom razgibati ženska srca. Razen tega je zbudil dosti pozornosti, ker je na tako skrivnosten način izgubil ženo in bil nekakšen neuraden vdovec. Njegovi privlačnosti se ni mogla upreti niti »Kraljica srebra«.
Suzana Holmesova je bila iz robu Bransfordov-Elmeryjev in je podedovala ogromno premoženje, ki so si ga pridobili njeni predniki v mehiških rudnikih srebra. Zgodaj je izgubila moža. V Kaliforniji je imela razkošen grad. Ko je bila v tridesetem letu, je srečala dvakrat starejšega ruskega kneza, deset let potem, ko je izginila knežnja Melanija. Z ameriško naglico se ni samo zaljubila vanj, ampak tudi z njim poročila. Potem sta se seveda čez tri tedne že ločila.
Nova knežnja se je vrnila v svoj pravljični kalifornijski grad, knez Pa v Newyork. Tu je preživel poslednja leta svojega življenja v vsakdanjem boju z lakoto, ker je bil preveč ponosen, da bi bil sprejemal čeke s štirimi številkami, ki juu jih je ponujala ločena žena. Ko je lani umrl, se ne bi bil nihče ®)enil za njegovo dediščino, ki je bi bilo, če ne bi bila njegova smrt povzročila cele kopice senzacij.
. Prva senzacija je bila ta, da se je iznenada pojavila knežnja Melanija, ki je živela dolgo let pod privzetim imenom v neki vasi ob Južnofrancoski obali. Ker knez nikoli ni zahteval ločitve zakona z njo, je bil njegov zakon s kraljico srebra neveljaven že zaradi tega, ker je bila knežnja Melanija še živa. Komaj pa je sodišče izreklo, ba sme samo ona nositi ime kneza Engaličeva, že se je pojavila še neka druga ženska, ki se je sklicevala na še starejšo pravico do tega imena.
Ta pravica je segala skoraj štiri-beset let nazaj. Takrat je bil knez prideljen kot najmlajši ataše ruskemu poslaništvu v Londonu, toda ne za to, da bi postal diplomat, ampak da bi s carjevim odobre-njem in po družinskem sklepu popravil z »dolarsko poroko« svoje finance, ki jih je kot veseljaški gardni častnik pošteno oslabil.
»In ta .dolarska poroka* sem bila jaz,« je povedala časnikarjem belolasa dama, ki se ji je poznalo, da se je že odrekla vsem iluzijam življenja. Njen zakon z mladim knezom je trajal samo nekaj let, in ko se je dvojica mirno razšla ob koncu preteklega stoletja, si je vzela prva knežnja Engaličeva spet svoje dekliško ime. Zakon je ločil car s posebnim odlokom in utemeljil ločitev s tem, da sta bila zakonca različne vere, ker je knez ostal pravoslavne vere, knežnja pa protestantske.
Takšen vzrok za ločitev pa v drugih državah ne velja. Po ameriškem pravu je torej prva žena edina resnična knežnja Engaličeva. Ker danes ni več carske Rusije in so s tem zatonili tudi vsi prejšnji zakoni in carjevi odloki, knežnja Melanija ne more več zahtevati, da bi ji pustili naslov. Vsekako je nastalo pravno vprašanje, katera izmed treh vdov sme zdaj nositi knežje ime. Najboljša rešitev bi bila vsekako v predlogu, ki ga je zastavila prva knezova
žena svojima dvema naslednicama:
»Vse tri pustimo knezovo ime. Ubogi Nicky je imel v svojem burnem življenju tako malo miru. Privoščimo mu ga vsaj v grobu.«
Toda boj za knežji naslov še dolgo ni največja senzacija. Dosti bolj se ljudje zanimajo za neko skrivnostno listino, ki je bila baje v knezovih rokah, pa je po njegovi smrti niso mogli najti.
»Smrtna obsodba je preklicana/« je rekel car
Listina ne vsebuje namreč nič več in nič manj kakor natančen popis, kjer je skrit zaklad iz Porta Arthurja, ki ga že tako dolgo iščejo.
Nedvomno je, da mora ta zaklad nekje biti. Ko se je morala v ru-sko-japonski vojni predati vzhodno sibirska utrdba Port Arthur Japoncem, ki so jo oblegali, so Rusi trdili, da je trdnjavo izdal general Anatol Stossel. Neupravičeno govoričenje je povzročilo celo to, da so dali generala pred vojno sodišče. čeprav mu plačanega izdajstva niso mogli dokazati, so sodniki Stossla vendar obsodili na smrt. Car ga je pomilostil, toda Stossel je ostal vendar bolj ali manj osovražen, in je v začetku drugega leta svetovne vojne v osamelosti umrl.
šele počasi se je po vojni izkazalo nekaj zanimivega. Odprli so carjeve skrivne arhive in tu odkrili, da je imel Stossel v trenutku predaje več denarja, kakor pa bi mu ga bili mogli dati Japonci za izdajstvo. V njegovi vojni blagajni je bilo namreč okoli 50 milijonov rubljev v zlatu. Ta denar je bil sicer last ruske države, toda ruski vojskovodje so imeli takšna pooblastila, da bi si ga bil Stossel lahko večji del prilastil, če bi bil hotel biti nepošten.
Toda Stossel je bil poštenjak in je zaklad še o pravem času pred predajo skril, da ne bi padel v roke Japoncem, ko bodo vkorakali v mesto. Zvečer pred predajo je poklical pet častnikov in jim naročil, naj vojno blagajno skrivaj zakopljejo v Zmajskem gorovju, ki je bilo na ruski strani okopov.
V nočni temi je zaklad izginil
Skrivanje zaklada pa ni bila tako preprosta reč, ker je v Portu Arthurju kar mrgolelo kitajskih, mongolskih, sibirskih in belih vohunov za Japonsko, in vsakdo Izmed njih bi bil z navdušenjem izdal prihajajočim Japoncem skrivališče petdesetih milijonov že zaradi tega, da bi bil dobil nagrado.
Ruski častniki pa so svojo nevarno nalogo zelo spretno rešili. Ker so bila pogajanja o predaji z japonskimi oblegovalci že v teku, se ni zdelo nikomur čudno, da Stossel v poslednji noči ni dal zavarovati arzenala. V ledenem mrazu sibirske zimske noči — bilo je 2. januarja 1905. — so bile straže zaradi trpljenja med dolgim obleganjem izčrpane in vojaki so bili srečni, da so lahko ostali v toplih sobah. Zato se niso prav nič menili, kaj se dogaja pred glavnimi vrati arzenala.
Mimo teh vrat pa se je peljalo pet kmečkih voz. Vsakega je vozil eden izmed petih častnikov. Ker so bili oblečeni kot Sibirci, so lahko šli skozi nezastražena vrata arzenala proti blagajni. Njene ključe jim je bil Stossel prej izročil. Zaboj z zlatom so odnesli in odpeljali svoje dragoceno breme Zmajsko gorovje, kjer so zakl zakopali na kraju, ki jim ga je določil Stossel. Noč je bila in nit jih ni motil, še pred jutrom so vrnili s praznimi vozovi v mes Stossel je pri izbiri teh pel častnikov pokazal, da dobro poz ljudi. Izkazali so se vredne njeg vega zaupanja. Nihče izmed n; ni izdal skrivališča, čeprav jih trinajst let nato revolucija zagns iz njihovih dobrih služb v bedo izgnanstvo. Nihče izmed njih ni : dal skrivališča, čeprav bi mu b taka izdaja prinesla dosti denar Zakopana vojna blagajna je zmerom v svojem skrivališču.
Po vrnitvi v Petrograd je Stosi carju povedal, kje je dal skr vojno blagajno. Car mu je ukaz naj o tem molči, ker so medtr Japonci zasedli tudi rusko str: gorovja in zaklada ne bi bilo m goče dvigniti, še več — nevarno bilo tam kaj iskati, ker bi s t< postali Japonci pozorni in bi mc da oni prehiteli Ruse ter jim p brali denar. Car je hotel počaka da bo postal Port Arthur sp ruski, in to se ni nikoli več zg dilo.
Kje je ostalo pismeno sporoč: generala Stossla?
Vprašanje je samo, kaj se je zg dilo s pismenim sporočilom, ki i je Stossel izročil carju, ko mu povedal, kaj je ukrenil. Car ga n dvomno ni uničil, ker je upal, i bo zaklad lahko kdaj še dvign morda šele takrat, ko Stossla petih častnikov že davno ne i
več na svetu. Zato je sporočilo spravil v ovitek, ki ga je zapečatil s svojim carskim pečatom in dal v svoj osebni arhiv.
Listine pa niso našli, ko so po propadu carstva prebrskali vse arhive. Morda jo je kakšen nestrokovnjak z drugimi papirji vred uničil, ker ni spoznal njene važnosti. Po drugih vesteh pa jo je baje car izročil knezu Engaličevu, ko je ob prvih nemirih razdelil razne skrivnostne listine carskega arhiva nekaterim zaupnikom, da jih spravijo za boljše čase.
Naj bo že kakor koli — dejstvo je, da so v Newyorku pri knezu Engaličevu v teku let večkrat vlomili, da pa tatovi pri tem niso ničesar dobili, ker knez pač ničesar dragocenega ni imel. Zato je treba sklepati, da so iskali tatovi samo listino, v kateri naj bi bilo po njihovem mnenju povedano, kje se skriva zlati zaklad iz Porta Arthurja. Morda so hoteli tatovi prodati listino Jap>oncem, ali pa so bili kakšni pustolovci, plačani od
ruske vlade, ki je hotela zvedeti, kje se zaklad nahaja.
Nova uganka med pravljicami o Portu Arthurju
Pravna lastnica zaklada je zdaj nedvomno Japonska, ker je bila njena zasedba Porta Arturja in Zmajskega gorovja potrjena z mirovnimi sklepi in so seveda s tem vred postali njena last tudi zakladi, skriti na tem ozemlju. Toda vse uradno iskanje je bilo doslej zaman. Zlatega zaklada niso našli niti z električnimi bajanicami, s katerimi so japonske kolone natanko preiskale vse .Zmajsko gorovje.
če je knez Nikolaj Engaličev res hranil listino o zakladu, pomeni izginotje tega dragocenega papirja po njegovi smrti novo uganko v kopici pravljic, ki so se spletle v zadnjih treh desetletjih okoli zlatega zaklada iz Porta Arturja. Kdaj bo ta uganka rešena?
Novela »Družinskega tednika”
Odgovorni urednik
V zlatokopskem mestu Leadvillu v Coloradu je začel podjeten Američan iz Minnesote, ki mu je bilo Thomas Biggers ime, izdajati leta 1859. svoj dnevnik. Dal mu je ime »Večerni počitek zlatokopov«, in v njem je objavljal razen lahkih, ganljivih zgodb tudi vsa poročila, ki so mu jih prinesli nn hitro poiskani sotrudniki iz salonov, rudnikov in z družinskih slovesnosti. List je imel do6ti bralcev, toda ti bralci so bili skoraj sami pustolovci in delno zelo sumljivi ljudje, ki so čez dan brskali okoli mesta za zlatom, zvečer pa polnili gostilne.
Nekega dne je prinesel Biggers naslednjo novico:
»Snoči sta se dva petelina Jim Crack in Ted Freeman preveč napila v gostilni Mrs. Simpsonove. Oba idiota, ki sla po vsem mestu znana zaradi svoje podlosti, sta drug drugega dolžila, da sta ušla iz jetnišnice. Najbrž je to pri obeh resnično. Nazadnje sta v divji jezi planila drug na drugega in se začela obdelavati z nožem. Mr. Jonathan Smith, ki se nekoliko razume na rano-celništvo, nam sporoča, da Imsta oba umrla. Mirni leadvilleski meščani za obema pretepačema in kaznjencema ne bodo jokali.c
Samo po sebi je bilo to poročilo prav nedolžno, saj je po svoji vsebini in načinu pisanja ustrezalo temu, kar so bralci listov takrat zahtevali. Netočno pa je bilo prerokovanje Mr. Smitha, in to je postalo za urednika usodno.
Mr. Biggers je pisal eno svojih krotkih zgodb, ko so iznenada zarohneli težki koraki na stopnicah. Vrala so se odprla in se s treskom zadela v zid. Orjaški možak, ki je imel svoj Široki, rdeči obraz ves prelepljen z obliži, je vstopil. Za pasom je nosil dolg nož in v roki ogromen pihalnik.
Obiskovalec je zaloputnil vrata in se počasi približal Biggersovi mizi.
»Ali ste vi odgovorni urednik tega straniščnega liska?« je vprašal.
Mr. Biggers je ostal miren.
»Nek je odvrnil. »Jaz sem samo 60-trudnik. Urednika ni tu.«
»Ga bom pa počakal!« je zapihal zlovestni gost in sedel na stol. »Vi tudi niste napisali zlaganega članka, kjer je rečeno, da sva jaz in moj prijatelj Ted Freeman kaznjenca, kaj?<
Mr. Biggersu se je posvetilo.
»Kaj pa vendar mislile, mister Crack!« je vzkliknil. »Poznam vas kot častivrednega meščana in prav bolelo me je, da je moj šel pustil takšno ob-dolžitev v list.«
»To mo veseli!« je dejal Crack. »Všeč ste mi in ko bom spravil vašega prekletega šefa s poti, boste vi prevzeli vodstvo listal Moj prijatelj Ted in jaz sva 6e nekoliko sporekla, zdaj sva se pa spet polmlala. Prav za prav je hotel on obračunati z Bigger-som, pa sem ga prehitel. Kdaj pa misli dedec priti?«
Biggers je v zadregi pogledal proti oknu, in si ni vedel pomagati. Tedaj je zagledal moškega, ki je čez trg hitel proti hiši. Moža z obešenjaškim obrazom in vsega prelepljenega z obliži... »Tamle prihaja!« je vzkliknil Biggers. »Ostanite tu in no ganite se! Nasproti mu pojdem in rekel mu bom, da ga čaka neka dama. Potem ne bo ničesar sumil!«
Jim je jezno prikimal in pobesil svoj pihalnik. Ko je Biggers stekel po stopnicah navzdol, ga je zagrabila Freemanova roka.
»Ali ste vi odgovorni urednik te jame za gnojnico?« je vprašal in pomolil Biggersu pištolo na čelo.
»Ne!« je mirno rekel Biggers. »V svoji sobi sedi.« Tedaj je Ted zdrvel jk> stopnicah. Ko se je Biggers splazil skozi hišna vrata, sta počila dva strela in za njima se je slišalo divje razgrajanje.
še isti dan je Biggers pobral svoj denar v banki in zapustil gostoljubno mesto zlatokopov. Jim in Ted pa sta menda nekaj mesecev nato spet ozdravela.
.
NOVELA »DRUŽINSKEGA TEDNIKA«
Sin morskega razbojnika
nima samo levov,« je od-»Moj oče je neizmerno
Oba dečka sta prišla v Southamptonu na ladjo. Veakega je spremljala starejša dama, očitno stara mati, in pri odhodu sta ostala oba dečka junaška, medtem ko sta stari materi jokali. Ena glasno in neprikrito, druga tiho, komaj vidno; le z batistovim robčkom si je rahlo brisala oči. To pa je bila tudi edina podobnost obeh dečkov. Teddy, katerega stara mati je tiho jokala v balistov robček, je ostal v varstvu starejše dame' neizmerno častivrednega obraza, Harry, ki je imel glasno staro mater, pa je prišel pod varstvo in dobroto prvega častnika, prijaznega, ne več prav mladega moža, ki je med vožnjo pazil, da bo njegov varovanec, ki se v nasprotju e Teddyjem ni vozil v prvem razredu, ampak v tretjem, dovolj jedel in da bo v nedeljo spodobno oblečen.
Oba dečka sta sp vozila v isto angleško kolonijo in oba sta tako dolgo, dokler je ladja še čakala v pristanišču, pohajkovala bahavo po krovu, kakor bi bila vsa ladja njuna. Teddy je poskušal poučevati kapitana, Harry pa ee je približal prvemu inženjerju in mu pripovedoval, da prav natanko ve, kaj se dogaja v strojnici. Ladja je dvignila sidro. Oba dečka 6ta mahala proti obrežju, ki je počasi izginjalo. Nekaj ča6a sta mirno stala na krovu. Morje je bilo viharno in je pozdravljalo potnike z visokimi valovi. Dečka sta bila nekaj časa prav pogumna, potem pa sla iznenada pozelenela v obraz in zdajci je planil prvi, Teddy, k starikavi ženi, drugi, Harry, pa k ograji.
Dva dneva nato ju ni nihče videl. Potem je prišla ladja v mirnejše vode in oba dečka sta se spet pokazala Na luden način sta bila na vsej veliki ladji edina olroka, in tako se je zgodilo, da sta ee vzlic prvemu in tr^tie-imi razredu seznamila. Teddy je bil res dobro vzgojen deček in se zanesljivo ni mislil bahati, ko je malemu dečku
iz Cockneyja, s koničastim nosom in prebrisanimi očmi, pripovedoval, da je njegov oče guverner v X. in zanesljivo ni mislil biti brezobziren, ko je zastavil vprašanje, ki je pri otrocih tako neogibno:
iln kaj je tvoj oče?«
Harry je molčal. Slučajno sem stal v bližini in sem lahko opazoval zanimivi prizor. Videlo ee je, kako je Harry premišljal, kako so njegovi možgani delovali in kako uporno in hkratu nekoliko osramočeno ni maral zaostati za svojim tovarišem.
»Kaj je tvoj oče?« je nedolžno ponovil Teddy; z devetimi leti otrok pač ne more vedeti, da utegne biti včasih takšno vprašanje nerodno.
»To ti bom pozneje povedal,« je Harry odgovoril. In poleni je dejal: »Ko pridemo na cilj, mi bo oče takoj podaril mladega leva. Tako mi je pisal.<
Guvernerjev sin svoje zavisti ni prikrival.
»Mladega leva? To je pa imenitno!« je vzkliknil. »Tudi jaz bi rad imel mladega leva.«
»Ce >)fl imel mlade,« je odvrnil deček iz predmestja, »ti bom enega podaril.«
»Ali bo imel mlade?« je hotel vedeti Teddy.
»Seveda. Kupil mu bom ženo, in potem bo dobil mlade.«
»Tvoj oče iuia torej dosli levov,« — zdaj je zvenel Teddyjev glas že skoraj spoštljivo, in svojega tovariša pri igri je gledal kar z začudenjem.
pa je?«
je medtem menda spomnil poklica svojega očeta. Vrgel je glavo nazaj, da so 6e mu svetli lasje raz-kuštrali v vetru, in ponosno rekel: »Moj oče je morski razbojnik!« »Morski razbojnik?« Teddy je od presenečenja pozabil zapreti usta. Morski razbojnik! Ta ubogi, slabotni deček, ki se brez vzgojiteljice pelje na drugi konec sveta, v tretjem razredu, in ki je dobil 6amo na njegovo, Teddyjevo prošnjo, dovoljenje, da sme prihajati na obisk v prvi razred, da 6e z njim igra, ima očeta, ki je morski razbojnik! Morski razbojnik! Kaj j« proti njemu slaboten guverner njegovega veličanstva angleškega kralja?
Prebrisane oči drobnega dečka iz predmestja so pač opazile, kakšen vtisk so pustile njegove besede na tovarišu. Začel je pripovedovati:
»Moj oče ima veliko ladjo, — ,Li-herty‘ ee imenuje. Z njo ee vozi po vseh velikih morjih in lovi druge ladje. Ugrabil je že kakšnih sto drugih ladij. Na jamboru njegove ladje plapola razbojniška zastava z mrtvaško glavo«
Teddy se je rahlo zdrznil; začutil je nekaj kakor prijetno grozo. Zastava morskih razbojnikov z mrtvaško glavoI In on lahko govori e tem dečkom, kakor z vsakim drugim, e tem srečnim dečkom, katerega oče je ujel že okoli sto ladij in ki jadra z razbojniško zastavo na jamboru po vseh morjihI
»Veš kaj?« je dejal Teddy s čisto drobnim, skromnim glasom: »Podari! ti bom svoje malo letalo, ki ti je tako všeč.« Harry je velikodušno sprejel darilo, to in še marsikatero drugo, ki ga je sin siromašnega guvernerja skoraj vsilil sinu morskega razbojnika.
Harry se je 6ploh zelo izpremenil med to vožnjo. Ponosno je korakal po krovu, zaničljivo govoril o vsem na ladji, menil je, da napravi ,Liberty' neprimerno več vozlov na uro, — število vozlov, ki ga je napravila ta slavna ladja na uro, še ni doeegla nobena druga in ga tudi nikoli ne bo. In vsak dan je razprezal pravljico o svojem očetu, morskem razbojniku, vsak dan je pripovedoval o njegovih novih junaštvih, ki jim je Teddy veroval do besede.
»In,« je pripovedoval Harry, »nekoč je moj oče ugrabil turško ladjo in odvedel princeso, ki je bila na njej.«
»Torej je tvoja mati Turkinja?«
»Moja mati?« Harry je bil ogorčen. •>Moja mati je seveda Angležinja!«
Toda kaj je storil tvoj oče s turško princeso?«
'Oženil se je z njo.«
»Saj vendar nihče ne siue imeti dveh žena!«
»Morski razbojnik že.« Moiski razbojnik sme vse, more vse. Morski razbojnik je mogočnejši kakor vsi vladarji sveta, da siromašnega guvernerja sploh ne omenimo.«
»In ti?« je Teddy nekoč skoraj plašno vprašal. »Ali boš tudi ti morski razbojnik?«
»Seveda. Ko bom imel štirinaj«t let, bom dobil svojo ladjo. Najprej bom pa služil dve leti na ladji ,Liberty‘.<
*
Zgodba o očetu morskem razbojniku 6e je razširila po vsem parniku. Odrasli so izpodbujali Harryja, da je pripovedoval zmerom in zmerom nove podrobnofili o njem. Bilo je presenetljivo, da njegova domišljija kar ni mogla usahniti. Zdaj je že sam verjel svoji zgodbi. Pozabil je londonsko predmestje, jokajočo staro mater, lakoto in mraz. Živel je samo še t sve tu, ki si ga je bil sani ustvaril. Ni več vedel, da je njegov oče pred tremi leti odpotoval v tujino, ker doma ni dobil dela, in da se mu je »daj nasmejala sreča, da bo lahko naposled vzel tudi sina k sebi. Ni ee več spominjal resničnega očeta. Pred njegovimi očmi je bila le še slika pogumnega morskega razbojnika, moža. ki je s svojo železno roko krotil vso posadko dobre ladje ,Liberty‘. Moža, ki je vselej, kadar je bil dobre volje,, razmetaval zlatnike okoli 6ebe in v jezi metal svoje žrtve po starem razbojniškem načinu čez krov, da *o v morju utonile.
Ni ee več spominjal zatohlega stanovanja v kleti, kjer je tako dolgo prebival. Otok, na katerem je njegov razbojniški oče počival po svojih roparskih dogodivščinah, je popisal tako živo in v tako pestrih barvah, da si je marsikdo izmed odraslih mislil, da je moral malemu Harryju kdo podariti 'Tfezek Stevensona. Tako 6e je zdelo, kakor bi se bilo začelo tudi Harryjevo drobno, okleščeno telo oblikovali po tej povesti. Deček je postajal močnejši, zastavnejši in dobro ee je počutil. — (morda se je moral za to »hvaliti skrbnosti prvega častnika). — njegova lita so postala okrogla in porjavela so. Teddy, ki je od samega spoštovanja (Nadaljevanje na 19. strani)
Caričini pirhi
ko kakor bomo vstali vsi na tisti veliki, poslednji dan... In vem že vnaprej, da ne bo konca spraševanja moje male, dve in polletne radovednice, ki kljub svoji nežni mladosti hoče vse vedeti in vse razumeti.
Od ropotanja strojev, od drobnih niti, ki se tako rade trgajo in od sivega tovarniškega prahu mi uhajajo misli k velikonočni mizi. Kako jo bom okrasila in kaj bom nanjo do-
brega postavila, da bo moja družinica vesela? Domače, ljubko in neprisiljeno bi rada pripravila, a še ne vem, če bom znala Morebiti se mi bo to le posrečilo, čeprav sem še mlada in bo to prvi praznik Vstajenja, ki ga bom preživela v lastnem gnezdecu. In k tistim malim darilom, ki jih nameravam podariti svojim najdražjim, mi uhajajo misli. Kaj bi jim pripravila in kupila, da bodo
veseli? Da bi bilo lepo, praktično in mojim dohodkom primerno — saj sem samo tovarniška delavka.
Tako, vidite, imamo tudi mi, ki živimo za sivimi tovarniškimi zidovi in garamo od zore do mraka, svoje skrbi, svoje želje in hrepenenje, ko se bliža praznik božjega Vstajenja. Tudi nam uhajajo misli od vsakdanjega brnenja strojev k lepšemu, boljšemu življenju...	E.	Š.
V stari Rusiji je bila velika noči največji praznik v letu. Sedem tednov pred njo so se strogo postili, in v prvem in zadnjem tednu niso bila samo zaprta vsa gledališča, ampak so bile prepovedane tudi skoraj vse druge zabave. Naj je bil človek siromak ali bogatin, visok ali majhen, v sedmem tednu posta ni mogel dobiti na mizo ne mesa, ne ribe. V noči pred vstajenjem, na veliko soboto, si je štel vsak vernik v dolžnost, da prebije vso noč v cerkvi. Cerkve v vseh krajih ruskega cesarstva so bile to noč razkošno razsvetljene s tisoč svečami.
O polnoči se je odpravil sprevod duhovnikov pred cerkev, in v spremstvu množic se je začel slovesen obhod okoli svetišča. Pokrivala in oblačila duhovnikov so bila prej temno vijoličasta, v barvi žalosti, zdaj pa so se izpremenila v razkošne obleke, ki so bile vse z zlatom pretkane. Ženske so bile belo oblečene. Med grmenjem topov in zvonenjem v razsvetljenih zvonikih so vriskajoči klici sporočali vernikom, da je Zveličar vstal.
Po tej svečani božji službi so se odpravili vsi ljudje domov, da končajo1 tam post. Drug drugega so obdarovali s pisanimi, umetniško poslikanimi pirhi.
Tudi carska družina se je držala te stare navade, le da so dobivali člani dvora zelo dragocene, z briljanti, platino, zlatom in slonovino okrašene pirhe. Te mojstrovine bi lahko smatrali za nekakšno nasledstvo drobnega zlatarstva pred 2000 leti. Umetne pirhe, ki jih je zlasti razdeljeval poslednji car, so izdelovali pri sve-tovnoznanem slavnem draguljarju Fabergu, ki je imel svojo delavnico v Moskvi.
Z najlepšimi in najdražjimi pirhi je obdaroval car Nikolaj II. svojo ženo Aleksandro. Ni znano, kje se dandanes nahajajo ti ljubki darovi. Njihove slike, ki so ostale, izpričujejo, da je bil car zelo pozoren soprog, kajti vsak izmed teh velikonočnih darov namiguje na kakšen caričin osebni doživljaj.
Tako kaže piruh iz biserov, ki ima na vrhu nenavadno velik smaragd, sliko dvanajstih gradov, ki so bili last carice Aleksandre. Drugi, ki je narejen iz rumenega emajla, s črnimi orli, zlatimi venci in barvami Roma-novcev, vsebuje droben posnetek ca-ričinega kronanjskega voza, in v njem je spet skrit prekrasen piruh iz briljanta. Carsko jahto iz zlata in platine kaže drug tak piruh, ki ima vdelane sinje dragulje. Kako se je moral iskriti piruh, ki je kazal ruskega orla iz zlata na zlatem grbu Ro-manovcev. Bil je okrašen z miniaturnimi podobami carjev iz rodbine Ro-manovcev, ki so bile naslikane na slonovini. Podoben piruh je skrival model spomenika Petra Velikega v zlatu na skali iz safirja. V spomin na zgraditev velike sibirske železnice je vseboval eden izmed pirhov popoln vlak z lokomotivo ter tovornimi in osebnimi vagoni, razen tega pa še s posebnim vagonom za godbo. Vsi ti vagoni so bili izdelani iz čistega zlata.
Križ ni težak
Velikonočno legenda
Pot je bila že rdeča od njegove krvi in ko se je zgrudil, se je z njegovo krvjo prepojena zemlja dotaknila njegovega telesa. Moral je iti kvišku, na goro, kjer gledajo še zdaj tisoči njegovo ponižnost in njegovo človeško trpljenje. V nemo, prestrašeno nebo je strmela mračna gora. Nosil je orodje svoje smrti, pravkar stesani križ, in z odprtimi očmi iskal svoj cilj. Njegov oče ni vzel od njega keliha, do poslednje kaplje ga bo moral izpiti. Izpraznil je pijačo svojega življenja. In najgrenkejši požirek življenja ga je čakal tam gori!
Iz prahu na cesti so gledali ostri kamni s koničastimi glavami, kakor gole lobanje peklenskih grehov. Ob cesti, ki je držala na strmo smrt, so se gnetla radovedne množice Saj so lahko opazovali trpljenje kralja, ki ga niso razumeli, kralja, katerega ponos se jim je zdel tuj, kakor se jim je zdela tuja tudi njegova ponižnost. Z razumom ga niso mogli razumeti, samo sovražili so ga lahko.
V veliko cesto se je stapljala ozka gorska steza. Na koncu steze je stal Simon. Bil je mlad in vesel. Prišel je s travnika, prinesel je s seboj vonj po senu in sladki dih divjih lilij. V njegovem srcu je pela brezskrbna, lagotna pesem mladosti, ko se je njegov pogled srečal z očmi ponižanega. Ta se je prav tedaj zgrudil pod težo križa. Surovo, obtesano deblo, polno trsk, je omahnilo čez njegovo slabotno telo, lasje so se mu pomazali s cestnim prahom in na njegovem obrazu so se stemnile njegove krvave solze. Simon je stopil h križu, ga dvignil s tal in si ga sam oprtal. Ni bil težak. Niti toliko ne kakor divja lilija. Simon je občutil osrečujočo grozo, ki je polnila njegove oči s solzami, najrajši bi bil pokleknil, da bi še od bliže gledal okrvavljeni, žareči obraz ponižanca.
»Kdo si?« bi ga bil rad vprašal, kajti njegovo telo in njegovo dušo je prepojila nerazumljiva, božanska skrivnost. Ponižani je stopal zraven njega in njegovo čelo je žarelo, kakor bi bil stopal po žametni trati, kakor bi bile božale divje lilije njegovo glavo. Mladost in dobrota.
Vojaki so vzeli Simonu križ. In zdaj se je zgrudil in omahnil na tla. Njegovim praznim ramenom, njegovemu hrbtu je bilo pretežko strahotno breme niča.
Deklica z mačicami
Velika nal
delavske žene
Delam v tovarni... Od drobnih niti, ropotanja strojev, od sivega tovarniškega zraka, nasičenega s prahom, mi uhajajo misli k bližajočemu se prazniku Vstajenja.
Predstavljam si lepo pomladno jutro, ko bodo streli na Miklavževem hribu naznanili, da je Kristus vstal od mrtvih. Morebiti bom takrat vstala in se z možem odpravila k zgodnji procesiji. Ali bom pa ob desetih odšla s hčerkico k veliki maši Povedala ji bom, da ljubi Bogec. ki je umrl za nas vse. ni hotel ostati v temnem grobu, temveč je vstal od mrtvih, ta-
* IV. 1939.
DRUŽINSKI TEDNIK
Križanka in uganke
KRIŽANKA št. g
1 234 5 6789 i
0
»9
mm
m
Pomen besed:
Vodoravno: 1. del voza; izbira; 2. zdravilo; evropska prestolica; 3. tako; opomin vesti; 4. ptica; 5. kemični znak za iridij; afriška reka; pritrdilnica; 6. javen delavec; 7. mesto in otok na Jadranu; domače žensko ime; 8. domača ptica; gozdni bog; 9. Noetovo pristanišče; egiptski bog.
Navpično: 1. kamenina; veznik; 2. vrsta psov; Capkova drama; 3. posoda; majhen denar; 4. natakar (hr-vatsko); 5. začetnici našega skladatelja, ki je nedavno umrl; drag; predlog; 6. umetna smola; 7. prebivalec evropske države; vrsta; 8. pijača; denar; 9. slovanski zaimek; namera.
*
STOPNICE
D A---------------
— D A-------------
 DA---------------
-----------DA-----
------------D	A —
---------------D	A
Namesto črtic vstavi črke AAB-EEEGILJKLLNNOOOOPPPPRRRS-TTV tako, da dobiš na stopnicah besede, ki pomenijo:	1.	Smetanovo
opero; 2. ponižno naklonjenost; 3. pojasnilo; 4. nekaj, kar je časih boljše kakor boj brez izgledov; 5. francoskega pisatelja; 6. dogodivščino.
VRAŽA
Denar je prvo, pa zanj novca ni; z drugim se ženska imenuje, a če oboje združiš ti, te kmalu k postelji prikuje.
IZLOČILNICA
TANGENTA GLEŽENJ IZGON LJUBICA RAVSANJE SKOBEC NITKAR UPORABNOST ZENICA SPOSOBNOST GLEDALIŠČE UŽIVANJE
Iz vsake besede vzemi tri zaporedne črke in sestavi iz njih znan citat o Angležih.
*
PREMIKALNICA
TOŽILNIK BERLIN LANOLIN POMISLEK LEVUNDSEN ATACAMA
Premikaj besede tako, da dobiš v treh navpičnih vrstah (zaporednih) tri kraje, o katerih se je v zadnjem času večkrat govorilo.
POSETNICA št. 11
MIRON V. POST
GORJE
Kaj je ta gospod po poklicu?
*
DOPOLNILNICA OPUORAPAO EPO
EDAOBOTAAAKO
Namesto zvezdic vstavi prave črke, pa dobiš v navpičnih vrstah besede, v sredi pa ime in priimek slovenskega pisatelja.
Detektivski problem
Zločin v samotni vili
Gospod Dupont, bolehen, nirtvo-uden starček, živi sam s svojo staro služkinjo Marianno v samotni vili s štirimi sobami. (Glej načrt!)
Neiko decembrsko jutro telefonira služkinja Marianna detektivu Gerar-du, naj pride takoj v vilo.
Ob prihodu najde detektiv zbrane okoli starčevega trupla, sključenega v naslonjaču — mož je bil vse življenje priklenjen nanj — nečakinji Je-a-nno in Yvonno, starčevega posinov-
Gerard zve hkratiu, da je starec preživel svoj poslednji večer v družbi svojih nečakinj, ki sta prišli k njemu ob osmih, in v družbi svojega poei-novljenca Paula, ki je prišel pol ure prej.
Po burmem prepiru, ko je gospod Dupont zagrozil svojima nečakinjama, da ju bo razdedinil, je Paul ob 11. odšel iz vile, Jeanne in Yvonne pa nekaj trenutkov za njim. Vsi trije tr-
nr
//
1»
• • w •
v ?• ti
,-y
//
'i
: soba gospoda Duponta. B = Mariannina soba. C — shramba za staro šaro. D = jedilnica. P = edina vrata iz vile. T = lipa.
Ijenea Paula in zdravnika. Vse tri je bila o strahotnem dogodku obvestila zvesta Marianne.
Okno je odprto, a služkinja trdi, da je bilo odprto vsak dan, na željo gospoda Duponta, ki je zelo ljubil 6vež zrak.
Detektiv prične preiskavo. Najprej ugotovi, da stoji tik okna lepa, velika lipa. Ob vznožju drevesa stoji nizek zid, na njem ni opaziti nikakšnih sledov stopinj v snegu, ki je zapadel ponoči od 9. do 10. ure. Za tem zidom raste pa nizko, košato grmičje.
CIST BEL OBRAZ
v 10 dneh z uporabo FEMINA kreme proti PEGAM' Suha ali mastna 20' — din. Po povzetjem pošilja;
PARFUMERIE BALOG — STARI BEČEI,
Dunavska banovina.
dijo, da so odšli iz hiše skozi edina vrata (P).
Tedaj skliče detektiv vse navzočne na stopnice pred hišni vhod. Takoj veli Marianni in zdravniku, da lahko gresta. Nato pogleda še na 6neg, ki pokriva tla:
»V imenu zakona!« reče in položi Paulu roko na rame. Paul takoj prizna svoje dejanje.
Kako je mogel Gerard tako hitro odkriti krivca?
(Odgovor v prihodnji številki.)
Letos y>Družimki tednika # stalno na 12 straneh! •
v ' i \**\
Jllllllllllllllll E111111111 g
t \ 's	'z	\
v.	t	\
7.	'j	;
za vsako perilo!
Ce še ne veste
t
Največ listov z milijonsko naklado ima Japonska.
*
Najbolj znano knjižnico starega veka so imeli v Aleksandriji. Imela je okoli 700.000 knjig, oziroma pergamentnih zvitkov, ker takrat knjig v sedanji obliki še niso poznali.
V USA je 13 milijonov katoličanov, 3-7 milijona metodistov, 3-3 milijona baptistov in 3 milijone Židov. Polovica Židov živi v Newyorku. V državi Utah je 99-5% prebivalcev Mormonov. Premoženje katoliške cerkve v USA cenijo na i milijarde dolarjev.
Najobširnejše delo — enciklopedijo v 5000 zvezkih — imajo Kitajci. Poleg teh zvezkov ima enciklopedija še 20 zvezkov kazala. Vsak zvezek ima povprečno 170 strani, tako da ima
...Hkrati Vam povem, da sem z Vašim listom zelo zadovoljna, da ga priporočam povsod in ga sama že več ko leto dni stalno kupujem. Rajši bi žrtvovala v četrtek kosilo, kakor pa da bi ostala brez priljubljenega »Družinskega tednika«.	E.	S.
vse delo 850.000 strani. To ogromno delo je nastalo okoli leta 1800. na ukaz takratnega cesarja. Tiskanih je bilo samo 100 izvodov vsakega zvezka. Med neprestanimi revolucijami se je večina kompletov izgubila. Britski muzej v Londonu je imel srečo, da je lahko kupil pred petdesetimi leti popolno enciklopedijo za iOOO funtov.
Petek je veljal pri starih Germanih za srečen dan, ker je bil posvečen Freji, boginji ljubezni in oblakov (Freitag!). Tudi pri Rimljanih je bilo tako, ker se je petek imenoval »Venerin dane. Šele krščanstvo je iz-premenilo petek v dan žalosti, ker je bil po svetem pismu Kristus križan na petek. Dolga stoletja je veljala prazna vera, da je petek dan, ko uga-. njajo čarovnice svoje nespodobnosti.'
V srednjem veku so veljala leta, ki so se začenjala s petkom, za nesrečna.
Zelja vsakega ]e, biti okusno obleten
Postrežemo Vas * izbranimi najnovejSiml vzorci, ki sl Jih brezobvezno oglejte pri
VONČINA
Manufakturna trgovina Prešernova 16 nasproti Mestne hranilnice.
RED ZA	30DINARJEV
Ta ali oni čisto vsakdanji dogodek utegne sprožiti v družini plaz nepotrebnih stroškov, pisanja in letanja od urada do urada. Na primer: poroka. Denimo, da se namerava gospod Jože v kratkem poročiti; nevesto ima že izbrano, krojač mu je že umeril obleko, dan poroke je določen in tudi šop prospektov za poročno potovanje priča, da je zadeva resna. Samo nečesa še manjka: potrebnih listin. Nevesta ne ve, kje je krstni list ali pa vsaj prepis, ženin potrebuje spričevalo o samstvu in domovinski list. Letanje na magi-1 strat in v župnijske urade, stroški za
Rešitev ugank iz prejšnje številke
Križanka( Vouoravno : Anatolija, Avi-la, ikona, na, Ibar, bob, Ala, Olaf, de, Ta* mara, Sana, od, nu, mana, anilm, Ig, mami, Ida, Job, rama, ej, arija, aloja, akademija. — Navpično: Anatomija, Avala, a gora, ni, Amon, bik, Ali, Adam, ja, Tabor, Arad, Alabama, lira, nimam, Ik, Fani, ali, Job, nula, oj, anoda, ideja, Abesinija.
Posetnica: Gledališki igralec.
Izločilnica; Vzeti moraš vse prve in druge črke besed, pa dobiš: Pes, ki ne laja, globoko zobe zasaja.
črkovnica: Vzameš v vsaki navpični vrsti najprej zadnjo, potem prvo, nato predzadnjo in drugo, naposled pa še srednjo črko in dobiš: Človek lahko vse uduii, ■ a -ni o ne vesti.
Dopofnilnioa: Simon Jenko.
Sestavljalnica: Kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja.
Premikalnica: Pariz, Osaka, Milan.
Prve In kaila
koleke, vse samo zato, ker potrebnih listin ni doma v predalu, kjer bi morale biti. Podobno se godi vsakomur, ki nima svojih listin zmerom pri rokah in v redu.
Tako gre dan za dnem; iskanje krstnih listov, davčnih potrdil, časopisnih izrezkov in gledaliških vstopnic postane družinski šport, kajpak bolj nepri-
jeten šport za natezanje potrpežljivosti in živcev. In vendar imamo čisto preprost in poceni pripomoček, da se
►
Tako tloiis vseh & ktri
iznebimo tega nepotrebnega športa, imenuje se: domača kartoteka. Ta preprosti pripomoček postane kmalu nenadomestljiv, ako ga znamo pravilno urediti in red v njem ohraniti.
Prednosti domače kartoteke so kaj raznovrstne: uredi in naredi si jo lahko vsakdo sam, poceni je in trajna. Pri knjigovezu daš za 18 din izgotoviti precej veliko škatlo iz lepenke z 8 kartami, kakršne vidiš na naši 1. in 2. sliki. Razen tega kupiš v trgovini s papirjem za 12 din še 50 velikih, močnih ovojev. Na karte napišeš abecedo (2. slika), in jih vložiš v škatlo, na ovoje' pa napišeš tik pod gornjim robom vsebini ustrezajoč naslov. Dobro je, da si preskrbiš nekoliko rezervnih ovojev, pogosto je treba pozneje pridati še kakšen nov resor. V ovoje vložiš razne listine; za vsakega družinskega člana posebej, ali pa tako, da
so krstni listi vseh članov v enem ovoju, vsa davčna izkazila v drugem, v tretjem spričevala vseh otrok itd. To Uredi pač vsakdo po svojem okusu in po svojem smislu za red. Razen ovojev izreži še nekaj velikih lepenkastih klinov, te vtakneš v škatlo tedaj, ko moraš iz nje vzeti za nekaj dni kakšen ovoj in torej red ni popoln. Klin z no-pisom: Tu nekaj manjka! te bo pa takoj opozoril, da moraš kartoteko o prvi priložnosti spet dopolniti in urediti. Domačo kartoteko hraniš zmerom na enem mestu, da je zmerom pri roki. Na primer v desnem ali levem predalu pisalne mize, v predalu omare s knjigami ali na kakšnem podobnem pripravnem mestu.
trnom
Kaj vse pride v te dragocene ovoje? Naj naštejemo samo nekaj napisov: zavarovanje uslužbencev, knjižnica (popis knjig), vozni red, važni izrezki iz časopisov, zavarovanja, prospekti, krstni listi, rojstni listi, zdravniška
Ko-rla, V,u.verk m vLote-k • ata. ma.niVo.jo6a šivati
potrdila o cepljenju koz, spričevala, davčna potrdila, koncertne in gledališke vstopnice, srečke, domovinski listi, nravstvena spričevala, pogodbe, računi (kajpak plačani), važni dopisi in podobno.
Tako se ti ne bo več zgodilo, da bi. kakšno važno listino ,po pomoti4 vtaknil v knjigo in jo z njo vred drugi dan posodil nekemu znancu ali pa položil v cigaretno škatlico, da jo še tisti večer žena vrže v peč... Tako boš imel vselej važne listine takoj pri roki, tako boš prihranil lep kupček denarja za kolke in tiskovine.
•In kar Je glavno: tako se ne boš nikoli več jezil z večnim, brezplodnim Iskanjem, naučil se boš ceniti in spoštovati ne samo. idealno ampak tudi praktično stran reda in rednosti.
Prvi del
»Filip, dragi moj otrok, ali boš resno [premislil moje besede? Ce boš ostal 'trmast, bo vse izgubljeno!«
Ob prosečem glasu stare dame je grof vzdrhtel in se zravnal.
»Ne razumem te prav, draga mati! Kako mi sploh moreš kaj takega res.no svetovati?«
»Gospod Garnier, ki nam je naklonjen, je prepričan, da bi bilo vredno poskusiti. O dvanajstih milijonih je govoril! Vprašaj ga, če ne verjameš. Povedal ti bo tudi, da smo že na robu prepada in da tvoj ubogi brat Charles ne ve, kam naj se obrne. Iskanje petroleja mu je požrlo ves denar. Še doto njegove žene. Pa mi je rekel, da bi že dalje vrtal in iskal vrelcev, če bi imel še kaj denarja. Prepričan je, da je dosti petroleja v zemlji. Našel ga je. Ce bi dobil družabnika...«
Filip d’Armons je malodušno odmahnil z roko.
»Pospravil je že vse, kar je imel, in Zdaj bi rad zabil v tla še tuj denar.«
Toda mati se je postavila v bran za odsotnega. S tihim, prepričevalnim glasom je rekla:
»Charles je poštenjak. Ce on pravi, da je petrolej v zemlji, je tudi v resnici. Zanj in za nas vse je usodno le to, da ga ne more več iskati.«
»In zaradi njega maj bi se jaz ože-mil?«
Mati je dvignila roko, kakor bi bila (hotela sinu zapreti usta.
»Nikar me ne obsojaj, Filip,« je rekla. »Nekaj premisli:, da sem vaju Vzgojila, sem žrtvovala vse svoje premoženje, vse svoje dragulje! Vajin oče je slabo gospodaril. S tisočerimi težavami sem se morala boriti. Mlada sta bila... zlasti ti! Nisem se upirala vajinim željam. Poslala sem vaju povsod, kamor sta hotela iti. Zdaj sem pri koncu. Posestvo je zadolženo nad svojo vrednost in upniki me tako preganjajo, da že služabniki vedo, v kakšen položaj smo zašli.
»In tvoja prva ženitev je bila velika neumnost, dragi moj!«
»Ne govori tako, mati,« je poprosil in obraz se mu je iznenada razžalostil.
Pobesila je glavo.
»Helena je bila dobro dekle in Iz erca rada sem jo imela,« ga je skušala potolažiti. »Toda potrebno je, da ti vse povem. Preden si se oženil, sem te na kolenih prosila, da si poišči ženo, ki bo imela denar. Pozabil si, da je treba gledati na premoženje in na ugled. Vdala sem se, ker sem upala, da je vsaj njen stric v oporoki ne bo pozabil.«
»Ne bi je bil, če inl ne bi bila tako naglo umrla.«
»Ubogi otrok!« je sočutno rekla mati. »Mučim te in zbujam v tebi okrutne spomine... Tako rada bi se tdla ognila temu pogovoru, pa je bil potreben. Pozneje mi boš hvaležen, da ti bom z novo ženitvijo ustvarila novo srečo.«
»Z mojim srcem in mojimi občutki kupčuješl Niti pol leta še ni, kar mi Je žena umrla, pa že govoriš o novi ženitvi,«
»Priložnost se je ponudila. Nisem je Iskala.«
»Nadomestilo za Heleno?«
»Ne, nikakšno nadomestilo. Tega nisem mislila! Dekle, ki ti ga ponujajo, bo tuje v tvojem srcu... Toda re-fiilo bo tvoje ime, tvoj rod in tvoje življenje, ker ti bo pomagalo, da boš lahko Uvel častno, svojemu stanu primerno.«
»Moja družica bo in tega se bojim.«
»Poštenjak mora imeti toliko poguma, da opravi svojo dolžnost.«
»Dolžnost, kakšen zasmeh! Oženim naj se, ker Je bogata, čeprav sem pre-pričan, da bo pri meni nesrečna!«
»Zakaj naj bi bila nesrečna? Toliko slab nisi, da bi Jo onesrečil. Baj Je človek lahko obziren in vljuden z ženo, ki mu prinese mirno, udobno življenje, življenje brez skrbi in težav!«
»Ne pozabi, da bom moral z njo živeti! Vdihavala bo zrak naše graščine, tam bo hodila, kjer je hodila moja rajna žena, sredi vsega, kar me spominja nanjo!«
»Prej ali slej bi se moral tako spet Oženiti... brez naslednika ne moreš ostati. Naš rod ne sme izumreti. Tvoj brat Ima samo hčere in prav malo verjetno je, da bi dobil še kakšnega Bina. Tvoja dolžnost je, da ohraniš naš rod.«
Filip je dolgo stal ob oknu in se boril sam s seboj. Potem se je odločil, kakor se je moral.
»Rekla si, da bo našega imena konec in da moram samo jaz preprečiti to nesrečo. Naj bo po tvoji volji. Zadušil bom svoje srce, da ti ustrežem.«
»O, Filip, vedela sem, da te ne bom eaman prosila.«
2alostno se je nasmehnil.
»Ko si mi brzojavila, naj pridem takoj sem, si bila najbrže že prepričana, da se bom odločil po tvoji volji, kaj ne? Drugače ne bi bila hkratu poklicala tudi gospoda Gamierja.«
»Ne. Vedela sem, da srno z vsem S** kraju. Zato je bilo treba ali vse dobiti ali pa vse izgubiti. Toda upala Dem, da nas boš ti rešil...«
»Torej je tako nujno?«
»Sam boš vse slišal in presodil.«
Nista več govorila. Mati se je lotila ■vojega dela, ki ga je bila pustila pred dvema urama, ko Je sin prišel, Filip
Od ZAKONA do LJUBEZNI
LJ U BEŽEN SK1 ROMAN • IZ FRANCOŠČINE PREVEDEL S. Č.
je pa skril obraz v dlaneh in začel misliti na breme, ki je zdaj leglo na njegove rame.
2
Bilo je ob devetih dopoldne.
Bledo jesensko sonce je belilo obzidje Blanquetta, velikega razkošnega gradu z mnogimi okni, širino teraso, z mogočnim pročeljem in širokimi stopnišči.
Preden je jutrnji obiskovalec, ki ga je odložil pariški vlak na sosedni postaji, nadaljeval svojo pot, se je ustavil in dolgo gledal razkošno graščino.
»Darteuil je imel dosti okusa. Vraga, lepo posestvo! Prijetno se mora tu stanovati...«
Potem je zmajal z glavo.
»In vendar!... Kakšno dramo bom našel tu? Ce ne bo le neumna komedija.«
Komaj je prišel na teraso, že se mu je približal grajski sluga Leonard, star, a še krepak možak.
»Gospod Savitri, kajne? Gospa Dar-teuilova gospoda že pričakuje.«
In medtem ko je vodil obiskovalca V hišo, mu je pojasnil:
»Gospa ni mogla priti po gospoda na postajo zaradi gospodične... Napad... Ubogo dekle je čisto zmešano. Zdravnik pravi, da bi jo bili morali že davno poslati v sanatorij.«
Obiskovalec ni odgovoril. Nekako ne-zaupno je pogledal moža, ki se je upal tako po domače govoriti o Darteuilevi hčeri.
Sluga je to opazil. Resno je rekel: »Gospa vam bo že sama vse povedala. Ni več mogoče živeti pri tem ubogem dekletu... In zdaj bo že kmalu polnoletna in bo vse sama dobila v roke!«
Gospod Savitri se je zdrznil.
»Tako mislijo tudi vsi drugi prijatelji gospe Darteuilove in gospodične Ede,« je še pripomnil sluga in čudno pogledal obiskovalca. »To bo čudno.«
»Čudno?« je ponovil polglasno Savitri.
»Vraga! Dvanajst ali petnajst milijonov v rokah blazne ženske, ko bi bil ta denar tako dobro naložen pri... pri drugih ljudeh, recimo.«
»Kajpada,« je zajecljal Savitri in predirljivo pogledal služabnika.
»Nedvomno,« je še nerodneje vzkliknil Leonard.
»O, seveda, seveda,« je zamrmral obiskovalec.
Ogenj zadoščenja se je pokazal v služabnikovih očeh.
»Nebo Je dalo človeku ušesa, da sliši, in oči, da vidi,« je zamišljeno dejal.
Toda ogenj v njegovih očeh je hitro spet ugasnil in možak se je spet spremenil samo v služabnika.
»Prijavil vas bom gospe Darteuilevi. Zelo bo vesela vašega prihoda...«
Hotel je že oditi, toda Savitri ga je z naglo kretnjo zadržal:
»Mislim, da ste vdani svoji gospodarici, prijatelj... rad imam vdane služabnike.«
»Življenje bi dal za svojo gospodarico,« je resno odvrnil možak.
»Za katero izmed treh?« je hitro vprašal Savitri in ga ostro pogledal.
Služabnik se je zdrznil. Pogledal Je kakor zbegana divjačina, ki se ne more več rešiti.
»Za katero?« je ponovil Savitri. Služabnik se je zdaj že zbral. »Gospa Darteuileva je najboljša gospodarica, kar si Jih morem misliti,« je mirno odvrnil. »Ljudje jo obožujejo in njej sem najbolj vdan.«
Govoril Je mimo, toplo, toda njegove oči, proseče strmeče v obiskovalca, so kričale nekaj, česar njegova usta niso povedala.
Vrata so se odprla in Savitri ni mogel zadati nobenega vprašanja več. Neka ženska je vstopila.
Utegnila je imeti petdeset let. Bila je precej velika, zajetna, okroglega obraza, ki je moral biti nekoč lep, in vse na njej je izdajalo moč in odločnost, ki je drugače precej redka pri ženskah te vrste.
Gospod Savitri se je vljudno priklonil pred gospo Darteuilevo, sluga je pa na njen migljaj izginil.
»Kar slaba vest se me je lotila, ko sem dobil vaše pismo,« je dejal Savitri.
»Zakaj?«
»Toliko mesecev... da, že dve leti nisem prišel v Blanquette, in prav nič se nisem zmenil za svojo varovanko.«
»Nič hudega. Ce bi vas vest pekla, si recite, da vas ubogo dekle tako ne bi spoznalo.,, Ničesar več se ne zaveda.«
»Ni mogoče!«
»Takšna je, da jo je treba včasih kar zvezati. In nevarna je. Zdravnik ml je dejal, da bi jo bila morala že davno spraviti v blaznico.«
»To me pa zelo boli. Kako mora biti mojemu prijatelju hudo, če vidi Iz neba, kaj se godi z njegovo hčerjo.«
»Hudo Je pač,« je otožna rekla gospa Darteuileva.» Moj ubogi mož mi je večkrat pravil, da je vznemirjen zaradi Renate... Ze njena mati je bila
slabih živcev. Bal se je, da ne bi otrok tega podedoval.«
»Tako, Darteuil se je tega bal?« je vzkliknil Savitri, resnično presenečen.
»Res je!« je ponovila vdova. »To je bila njegova najhujša skrb.«
Savitri ni odgovoril. Zamislil se je v tisti trenutek, ko je stal ob mrtvaški postelji svojega prijatelja Jeana Darteuila. Lepa glava umirajočega se je takrat obrnila k njemu, in še zdaj se mu je zdelo, da sliši njegov slabotni glas: ,Zaupam tl Renato. Moja žena jo bo vzgojila, toda ti moraš paziti nanjo...1
Od tistih dob so potekla leta. Vdova, ki je izprva živela večji uel leta v Parizu, se je preselila v grad Blanquette ob znožju gora.
Skoraj pet let Savitri mi videl Renate. Včasih mu je vdova kaj pisala o njej. Zadnji dve leti je Savitri sploh pozabil hčer svojega prijatelja. In zdaj mu je v duši iznenada vstal strašen dvom: Ali se je dovolj brigal za otroka, ki mu ga je bil zaupal Jean Darteuil? Ali je bila ta ženska dobra mačeha siroti?
Odgovor na to vprašanje ni bil lahek. Saj je ta žena tudi mati dekleta,
MODNA TRGOVINA
T. EGER
LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA 2
o
priporoča cen j. damam in gospodom krasne, ravno
DOSPELE NOVOSTI
modnih predmetov v veliki izbiri po zelo ugodnih cenah!
OGLEJTE Sl NASE IZLOŽBE!
nekaj let starejšega od Renate... de-kleta, ki se bo moralo kmalu omožiti!
Eda Perierjeva se je rodila v njenem prvem zakonu... Jean Darteuil je bil šele njen drugi mož... Prvi mož, ubog časnikar, je umrl brez premoženja. Nasprotno je bil pa Darteuil zelo bogat... Eda Perierjeva ne bo imela ničesar, Renata je pa precej podedovala že po materi, ki Je ob njenem rojstvu umrla, po očetovi smrti se je pa njeno premoženje še potrojilo.
Vsa ta vprašanja so se kar podila v Savitrijevih mislih.
Ali se mu je le zdelo, ali je pa bilo res? Kako čudno, neiskreno, je zvenel vdovin glas! Vsa pisma, ki jih je v zadnjih letih dobil zaradi Renate, so se mu iznenada zazdela čudno izdajalska) In kaj mu Je pravkar rekel služabnik: Nebo Je dalo človeku ušesa, da posluša, in oči, da vidi. Te besede so se mu zdele zdaj čudno jasne. Čeprav je bilo sonce tako svetlo, grad tako lep, ta ženska tako dobre volje — vendar je vse okoli njega pokrivala nekakšna mračna tenčica.
čutil je, da se tu skriva žalostna drama; slutil je, da tli pod vsemi nasmeški sovraštvo. In le skrivnostni nagon, ki gospoduje nad našimi de-
Banka Baruch
11. Rue A liber, PARIŠ (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. <— Vrši vse bančne posle najbulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franclji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše Čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruselles; Holandija: št 1458-66. Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Janji skoraj proti naši volji, je bil vzrok, da se je premagal.
»Čudno, čudno!« je dejal z obžalujočim glasom. »Mislil sem, da je bilo vaše pismo pretirano, da resnica ni tako huda... Ali je mogoče, da je uboga Renata zblaznela? Pri svojih dvajsetih letih! Strašno! Ce bo treba, jo bomo morali pač dati v sanatorij, toda to mi bo hudo nerodno.«
»Razumem!«
»Upajmo, da bo ozdravela... če bodo ljudje pazili nanjo... in če bo prišla v čisto novo okolico.«
»Dvomim.«
»Zakaj?«
»Zdravnik je dejal, da se je je lotila bolezen v dobi dozorevanja in prav verjetno je, da je ne bo mogoče ozdraviti... Kvečjemu okoli petdesetega leta...«
»To je strašno! In morda se niti ne moti!« je vzkliknil Savitri s potrtim glasom.
Vesel lesket se je pokazal v vdovi-nih očeh. »Dr. Gorše se nikoli ne moti,« je zatrdila. »Vprašala sem pa še druge zdravnike. Vsi mi pravijo, da je bolezen neozdravljiva.«
»Pomilujem vas! Vem, da vam bo zelo hudo, če boste morali Renato poslati v umobolnico.«
»O, da, dosti sem že prejokala zaradi tega.«
»In najokrutnejše šele pride! Najti bo treba dobro zdravilišče. Okoli Pariza jih je dovolj...«
»O,« mu je segla v besedo, »Gorše misli, da bi ji sprememba zraka utegnila škodovati. Pozna neko odlično zdravilišče v bližini...«
»O, če ste o tem že govorili...«
»Hoče jo še nadalje sam zdraviti. In v zdravilišču, ki ga je on izbral, bodo bolj skrbeli zanjo in bolj domače nadzorstvo bi imela.«
»Menda bo res tako najboljše.«
Zdelo se je, da je kar srečen, ko se mu ne bo treba ukvarjati s to zadevo.
Toda tisti, ki ga je dobro poznal, bi bil nekoliko v skrbeh zaradi čudnega leska v njegovih očeh.
»In zdaj, ko sva se že dogovorila,« je prav vljudno nadaljeval, »mi še pokažite ubogo dekle.«
»Ali bi jo radi videli?«
»Moj Bog, če sem že prišel sem, jo bom še pogledal.«
»2e naprej vas opozarjam, da je pogled nanjo zelo žalosten.«
»Zakaj?«
»Nesrečnica prav nič ne gleda na snago in skoraj ne prenese obleke na sebi. Vse, kar bi si morala obleči, raztrga na drobne kose.«
»To je pa čudno...«
»Pripraviti se morate tudi na njeno jezo in njeno vreščanje. Zmerom so sitnosti z njo in kar bojim se, kako bo vas sprejela, ko vas ne pozna.«
»Morda me bo pa le spoznala,« Je mimo dejal.
Nekaj časa se je obotavljala, potem je pa pogledala na uro na kaminu.
»Ali bi jo res radi videli?«
»Da, seveda!«
»Prav, pa pojdiva, gospod! Saj kosilo še ne bo tako kmalu.«
Odvedla ga je po širokih stopnicah in hodnikih do tretjega nadstropja.
»Tu stanuje,« mu je povedala. »Morala sem Jo spraviti na desno krilo gradu, da ne slišimo njenega kričanja. Tu je daleč od ljudi. In še nekaj vam moram povedati: zdaj, ko povsod primanjkuje služabnikov, najdemo malokoga, ki bi maral streči blazini ženski.«
»Verjamem,« je dejal Savitri. »To ne more biti zmerom prav prijetno.«
Na videz mirno je stopal za njo, toda njegove oči so švigale na vse strani in zagledale sleherno malenkost. Tako je tudi opazil na koncu hodnika vrata, ki so morala biti še čisto nova.
Gospa Darteuilova je videla, kam je ušel njegov pogled, in je hlastno menila:
»Morala sem napraviti to pregrado, da jo še bolj oddvojim od drugih ljudi.«
»Ali je mislila zbežati?«
»O, ne, to ni mogoče, ker je dobro zastražena. Bala sem se samo, da je ne bi prišel kdo dražit ali pa da se ne bi smejal njenemu nenavadnemu vedenju.«
Za vrati se je hodnik razširil in na njegovem koncu je bila skromno opremljena soba.
»Tu spi sluga Leonard, ki ga že poznate. On skrbi za bolnico. Zelo mi je vdan... Poznal je Darteuila... Dolgo je pri hiši in lahko se zanesemo nanj...«
»K sreči so še zvesti ljudje na svetu!«
Savitrijev pogled je obstal na biču, U je visel na zidu. Spomnil se je tedaj čudnega služabnikovega vedenja In rekel sam pri sebi: komu zvesti? Ali je ta človek krvnik ah prijatelj?«
Ko je pomislil še na služabnikovo moč, ga je zazeblo.
»Uboga mala Renata! Kdo bi si mislil, kakšne križe boste imeli z njo...«
Vdova se je ustavila.
»Leonard mora biti v njeni bližini. Samo če je on blizu, sme človek stopiti v njeno sobo, ker Renata ne dovoli nikomur drugemu, da bi se ukvarjal z njo.«
»Treba ga bo poklicati...«
»Takoj bo tu.«
Zažvižgala je na majhno srebrno piščalko.
Vrata na drugi strani so se odprla.
»K Renati greva. Ali je mirna?«
»Da, lepo se zabava s cunjami, ki jih trga.«
»Z obleko, kajne?«
»Da, zmerom isto!«
Možak je govoril z gospo Darteuilevo, kakor da Savitrija sploh ne bi bilo poieg... Niti pogledal ga ni.
»No, pa pojdimo!« je dejal obiskovalec, ki ga je začelo že dražiti to pripravljanje.
Sluga je odprl vrata in se umaknili da bi spustil Savitrija v sobo.
In varuh je stopil v sobo svoje varovanke.
Ustavil se je na pragu in od presenečenja ostrmel.
V sobi je vladal strašen nered. Po tleh je bilo vse polno raztrganih cunj in papirja.
V kotu žimnica... kar na tleh, na parketu!... in na njej ubogo, sključeno bitje: dvoje velikih upadlih oči v belem obrazu... tako bledem, da so se temno rjavi lasje okoli njega zdeli kakor črni. Kakor živa mora, oblečena v razcapano obleko. Slabokrvno bitje z upadlimi lici, strašno suhimi, dolgimi rokami in krvavimi nohti. Zdelo se je, da ubogo dekle sploh nič ne je. Kakor mrlič, sama kost in koža, pa vendar živo bitje z velikimi, vročičnimi očmi, strmečimi v Savitrija, kakor bi kričale na pomoč...
In Savitri je zastrmel v to strahotno bitje. Ni pričakoval, da bo kaj takšnega videl.
»Renata,« je zajecljal. »Saj ni mogoče... ona! Ne! Mala, uboga Renata!«
Rezgetajoč smeh zajetne vdove je zmotil tragiko tega prizora.
»Saj sem vam povedala, dragi go-epod,« je rekla gospa Darteuileva. »Sodim, da ste bili v dvomu!... Ali mi zdaj verjamete?«
Savitri ni utegnil odgovoriti.
Ko se je graščakinja oglasila in se zasmejala, se je sključeno bitje zravnalo. Njeno telo je bilo telo petnajstletnega dekleta, ki je zastalo v svojem razvoju, toda vzlic pretirani suhosti žilavo!
Renata je stisnila pesti in v skoku obstala pred svojo mačeho. Le-ta jo je zagrabila za lase, toda Renata se je obesila za njeno bluzo in jo praskala, grizla, z obupno voljo, da bi ji prizadejala bolečine, da bi jo raztrgala, da bi se maščevala nad njo.
Smeh gospe Darteuileve se je spremenil v krik groze. Vreščala, divjala, ni se mogla otresti objema svoje pastorke.
Leonard in Savitri sta ji planila na pomoč. Poskušala sta blazno dekle odtrgati od nje. Zlasti obiskovalec se je resnično trudil, da ji pomaga. Sluga je pa menda samo hlinil svojo pomoč.
Ali je bila to samo domišljija... ali resnica?
Ko je Savitri spet pogledal Leonarda, je iznova odkril v njegovih očeh tisti globoki, zgovorni pogled.
Zdaj je vedel, kako lahko odgovori na vprašanje, komu je sluga najbolj vdan. Gospe Darteuilevi prav gotovo ne.
In ta zavest mu je bila v tolažbo, In izbrisala je nekoliko tiste groze, ki ga je obšla, ko je stopil v to čudno sobo.
Naposled sta Savitri in Leonard odtrgala blaznico od mačehe in jo položila na žimnico, kjer je vsa zasopla obležala.
»Nesrečnica! Umorila bi me bila, če ne bi bili vi tu,« je jezno kriknila gospa Darteuileva.
Njena zunanjščina Je bila kaj žalostna. Po obrazu in po rokah je bila vsa krvava in razpraskana. Lase je imela razkuštrane, obleko raztrgano. Debele kaplje potu so ji polzele po čelu in po licih. Težko je sopla in ihtela.
Hitro je odšla iz sobe in zavila v slugovo stanovanje. Tam si je izmila obraz.
Savitri je bil še ves zmeden od tega čudnega prizora; obstal je med vrati in gledal za Renatino krvavo žrtvijo.
Zdajci je pa začutil, kako se je vroča roka dotaknila njegove.
Presenečen se je obrnil.
Renata, ki je vstala s svoje žimnice, se mu je približala.
In ko je vzdrhtel, morda zaradi gnusa ob dotiku z blaznim bitjem, je otrot pokleknil in poljubil njegovo roko.
Savitrija je zapeklo v srce. Čudno praskanje je začutil v grlu.
Plašno je pogledal tja, kamor je gospa Darteuileva izginila, kakor bi se bal, da ne bi kdo videl njegove ganjenosti. Toda gospa se je še zmerom umivala in ni pazila nanj.
Prijazno je pogledal dekle in ji pomagal na noge. Prijel jo je za brado in ji dvignil glavo, da bi ji laže pogledal v oči. In uzrl je velike solze, ki so ji počasi polzele po licih, in srce se mu je začelo krčiti ob pogledu na ta nemi obup po tako strašni jezi.
»Sirota uboga!« je šepnil tako tiho, da ga je slišala samo ona.
Te sočutne besede so jo čisto zmedle.
Jsi4r(£'l'	(pl&>l4rS
Novi vzorci, nove barve, ugodne cene!
lahko zadovolji velika izbira naših novih vzorcev damskega in moškega blaga za zimo
JI.	ffUldauc-
Lingarjeva ulica - Pred Škofijo
Trgovina, kjer kupuje z zaupanjem. Ustanovljena 1.1868.
bilo treba vas nadlegovati, da bi se brigali za usodo svoje varovanke...«
»Poslali bi jo najbrže v norišnico, ne da bi me bili vprašali za svet?«
»Utegnete prav imeti... Za ubogo blazno dekle bi bilo to najboljše... Gospa hi bila še nadalje upravljala njeno premoženje, prav po materinsko, z isto vnemo...«
Govoril je hudo mirno. In vendar je bilo v njegovih besedah nekaj prezirljivega in zasmehljivega. Savitri ga je prodirljivo pogledal.
Sluga ni bil videti prav zgovoren. Njegov obraz je bil trd in koščen. Male, žive, predirljive oči so se skrivale pod gostimi trepalnicami, in zato je bil videti pogled še ostrejši; vendar se je pa včasih, za trenutek ublažil skoraj do dobrotljivosti.
»Čudna reč,« je pomislil Savitri.
Zdajci se je pa začel zanimati za nenavadnega služabnika:
»Zdi se mi, da niste odtod, prijatelj? Vaš naglas izdaja tujca.«
»O, naglas nič ne pomeni. Dosti sem hodil po svetu in razumem skoraj vse jezike. Menda v Evropi ni dežele, kjer ne bi bil prenašal svoje malhe.«
»In zakaj ste toliko potovali?«
»Ko sem bil mlad, sem imel vročo kri. Zmerom sem si mislil, da je drugje bolje. Zato sem se klatil po svetu, dokler me ni dobil gospod Dar-teuil.«
»Ohol Torej poznate Renato že dolgo?«
»In jo imate radi, kajne?«
»Utegnilo bi biti res.«
»Hm!« je menil varuh. Nepričakovani odgovor ga je presenetil. »Kaj pa mislite o današnjem pripetljaju?«
»Hm!« je začel možak. »Mislim, da se je po vojni vse spremenilo. Včasih bi se bili ljudje temu čudili, zdaj se pa nič več.«
Savitrija je iznova obšel dvom. Po kratkem premišljanju je dejal:
»Ko bi mi hotel kdo kaj več povedati! Povejte mi vsaj vi, ki jo po-anate!«
Toda sluga je samo odkimal: »Tu je nevarno,« je šepnil, na glas je pa vprašal: »Ali boste nocoj večerjali v gradu? In prenočili tudi?«
»Ne. Jutri zjutraj moram biti že v Parizu.«
»Ali se mislite odpeljati z večernim vlakom?«
»Kdaj pa odhaja?«
»Deset minut pred osmo... Ce sc ne boste odpeljali že ob petih s popoldanskim.«
»In vi mi svetujete?«
»Prvi vlak... razen če ne mislite večerjati v gostilni pod gradom... Kuhinjo imajo tam izvrstno in utegnilo bi se zgoditi, da bi dobili na mizo kakšno jed, ki je že dolgo niste okusih.«
Savitri ga Je debelo pogledal. Čutil je posmehljivi prizvok v njegovih besedah, toda zaman se je izpraševal, kaj pomeni migljaj, naj večerja v vaški gostilni.
»Ali misilte, da je vredno zaradi te gostilne zamuditi prvi vlak?«
»Roko bi dal v ogenj, da je tako. Klet dobro poznam. Imenitna vina imajo. Razen tega pa kuhane rake, ki
jih zna gospa Lucasova prav dobro pripraviti. Povedati ji morate samo, da sem vas jaz poslal, potem vas bo sprejela kakor kralja, in spoznali boste, kako imenitni so kuhani raki...« »Torej bom tudi kaj izvedel?...« »Vse, gospod, vse. Verjemite mi, da se gospa Lucasova vražje razume na kuhinjo. Toliko ve im zna... toliko... da se boste čudih. Ko boste sedli potem na vlak, boste videh, da niste zapravili časa, in razen tega je vlak ob petih še osebni in vozi trinajst ur do Pariza, med tem ko je tisti pred osmo hiter in kar požira postaje!«
Savitri se je zasmejal:
»Vidite, to bi mi bili morah najprej povedati, Leonardo! Na kuhinjo gospe Lucasove nisem posebno rado-
..DRUŽINSKI TEDNIK"
v vsako
SLOVENSKO HIŠO!
vedaa, upanje na mimo noč v brzem vlaku me je pa navdušilo. Večerjal bom torej v gostilni.«
»In glejte, da ne pozabite na kuhane rake!«
»Torej mislite, da bi jih bilo vredno naročiti?«
»Vraga, saj vas samo zato tja pošiljam, gospod! Zapomnite si: kuhane rake naročite!«
To pot je menda Savitri razumel, kam sluga meri.
»Naročil jih bom, prijatelj, bodite prepričani!«
Savitri je prodirljivo pogledal Leonarda, toda orjak se je samo smehljal. Gosta se je lotila čudna vznemirjenost.
Iznenada se Je začel bati čudaškega služabnika.
Kaj naj pomeni ta gostilna, kamor je obljubil da pojde večerjat? Kaj pripravljajo tam proti njemu?
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna IOS. REICH LJUBLJANA
Po Leonardovih besedah Je uganil, da bo tam nekaj izvedel, toda ah ni v njegovih besedah hkratu tudi prikrita grožnja?
Toda Savitri se je hitro otresel teh misli.
Cesa naj se boji? Nevarnosti ah napada? V hlačnem žepu je imel zmerom nabit revolver. Razen tega je hotel po vsaki ceni priti/na sled skriv-
Sistematično varčevanje prinača uspeli
osamosvojitev,
zato
ne pozabi nikdar na mesečne vloge na tvojo hranilno knjižico pri
Hranilnici dravske kanavine
Ljubljana
Maribor
VSAK TEDEK DRUGA
Ali je razumela, da ji je nebo poslalo prijatelja, branilca?
Njene roke so se sklenile. Dvigpila jih je proti njemu.
»Usmiljenje!... Rešite me! Strašno je...« se ji je utrgalo z usntic.
Vse človeško gorje se je kazalo v njenih očeh.
»Pobrigal se bom za vas,« ji je hitro obljubil. »Gledal bom, da...«
Pomignila mu je, naj govori tiše.
S prstom je pokazala proti sosedni sobi in šepnila:
»Ne zaupajte ji!... Ce bo videla, da se vam smilim, boste tudi vi izgubljeni!«
Moral se je nasmehniti dekletovemu strahu.
Kaj mu gospa Darteuileva more?
Toda v otrokovih očeh, strmečih vanj, je videl toliko strahu, da mu je smeh oledenel na ustnicah. In še nekaj je pomislil: ali se mu res ne bo treba bati, če se bo uprl njenim naklepom?
Vznemirjeno je iznova pogledal proti slugovi sobi.
Zdaj si je gospa Darteuileva že nekako popravila obleko, brisala si je roke.
Ne da bi se bil ganil z životom, je Savitri dekle odrinil. Ni maral, da bi ju ta ženska videla skupaj.
Čudni otrok je zbežal nazaj proti žimnici. Tam se je zvil v klobčič in zajokal.
Videč, da je Renata v svojem kotu m da mačeha ne more ničesar sumiti, se Je Savitri obrnil proti njej in rekel:
»Zdaj je mirna. Kaj jo je le prijelo, da je tako padla po vas?«
Darteuileva pa se ji zdaj ni več približala in ni rekla niti besede. Dobro je vedela, kako deluje njena navzočnost na dekle, in ni marala več zbujati njene nagle jeze.
Pomignila je Savitriju, naj gre za njo, in odšla iz služabnikove sobe.
Savitri je pred odhodom še enkrat Pogledal proti žimnici v kotu.
Otrok je še zmerom strmel vanj. Nedvomno je razumel, da dobri tujec odhaja, kajti od daleč so se drobne roke iznova sklenile v gorečo prošnjo.
Usmiljenje, usmiljenje!
Pokimal je. Tedaj se je dekle pomirilo in njen jok se je spremenil v Pritajeno ihtenje.
3
Gospa Darteuileva je imela tako razpraskan obraz, da opoldne ni marala priti v obednico, kjer bi jo ljudje videli. Oprostila se je tudi gospodu Savitriju, ki je moral kositi sam za veliko mizo.
Sicer je bil pa vesel, da je bil sam. Tako bo vsaj morda izvedel kaj novega o svoji nesrečni varovanki.
Čudna misel ga je prešinila.
Ali je Renata res blazna, ali je pa samo žrtev svoje mačehe?
Kaj naj misli o njeni Jezi, ki je tako iznenada vzplamtela? Ali je to maščevalnost ali blaznost?
In kakšna naj bo zveza med tem napadom in ponižnim mirom, ki ga je pokazala, ko je videla, da ji želi samo dobro?
In če je deklica res razumna, kako se je mogla tako zanemariti? Zakaj je skoraj naga? Zakaj ne mara obleke in jo raztrga v cunje?
Najbrž ubogo dekle samo včasih blaznost napade. To se je zdelo Savitriju če najverjetnejše.
Po kosilu, ki ga je zalil z dobrim vinom, je dobil Savitri še kavo in si prižgal smotko. Moral je priznati, da so mu v gradu dobro postregli. Ze ga je pekla vest, da je tako grdo obsojal svojo gostiteljico.
»Najbrže je dekle res blazno in ne bi smelo živeti med drugimi ljudmi,« si je rekel. Morda njena mačeha res ni biser med materami, da bi pa zdravo dekle kar tako zapirala, se mi zdi pa tudi neverjetno!... Nenormalni ljudje so neznosni in trpinčijo vso svojo okolico... in zato...«
Do tod je prišel v svojih mislih, ko je stopil Leonard v jedilnico.
»Gospa me pošilja. Naročila mi je, naj poizvem, ali ste zadovoljni.«
»Kosilo je bilo imenitno in v mojem imenu se lahko gospe zahvalite. Upam, da je že pozabila jutmjo nesrečo...
»Gospa zdaj leži. Nesreča, kakor ste rekli, je bila precej huda! Strah je gospe škodoval!«
»Kako je dekle grizlo in praskalo! Kakor mlada levinja!«
»O, s pravo naslado se je je lotila! To ji je olajšalo srce!...«
V služabnikovem pogledu se je zaiskrilo kakor od nekakšnega zadoščenja.
»Odkar jaz zanjo skrbim, se je nekoliko popravila,« je počasi pripomnil.
»In prej?«
»Prej se je ukvarjal z njo brat gospe Darteuiieve... Takrat je bilo dekle bolj slabotno... Brat je pred mesecem dni umrl...«
»Ali niste prej Renate nikoli videli?«
»Pač, saj sem čistil njeno sobo.«
»Zakaj mi pa niste nikoli pisali? Morali bi me bili obvestiti, da je sirota... bolna.«
Slugov pogled se je izgubil v daljavi.
»Človek nikoli ne ve, ali ne stori z dobrim dejanjem česa hudega; nesreča nikdar ne počiva.«
Varuh je vzdrhtel:
»Nesreča? Kakšna nesreča?«
»O, prazna beseda... Brat naše gospe je bil učen človek in zelo odločen! Njegova smrt je gospe iztrgala dragoceno oporo... Ko je še on živel, ne bi
nosti nesrečne Renate in vdove, ki je bedela nad njo.
Ta misel mu je bila čudovita popotnica. Pomagala mu bo zvečer, če bo treba. Zdaj se ni več obotavljal. Služabnik se je res čudno vedel, toda nekaj mu je pravilo, da samo iz strahu in zato, ker bi rad nesrečnemu dekletu pomagal. Morda bo res našel v vaški gostilni ključ do skrivnostnih vrat Renatine ječe?
Ni se še znočilo, ko je prišel Savitri v gostilno.
Pivnica je bila dolga in nizka. Dva domačina sta sedela v kotu in pila pivo.
Savitri je šel skozi pivnico in potem dalje v kuhinjo. Za dolgo mizo, polno loncev in skled, je sedela neka ženska s peharjem v naročju.
»Gospa Lucasova?« je vprašal.
»Da, gospod.«
»Prišel sem večerjat... Odpeljati se mislim ob osmih. Ah bi mi lahko kaj dobrega skuhali?«
»Hm! Prav dosti časa ne bo več!« je menila krčmarica in pogledala na stensko uro.
»Leonard iz gradu mi je rekel, da bi lahko pri vas večerjal.«
»Kdo vam je rekel? Leonard?«
»Da... Dejal ml je, da znate prav dobro pripraviti kuhane rake!«
»Rake? Rake, je rekel?«
Savitri je bil sicer pripravljen, da bo v gostilni kaj doživel; kljub temu je osupnil, ko je videi, kakšen vtis je ta beseda napravila na preprosto gostilničarko.
»Rake? Ali je res Leonard tako rekel?«
»I, seveda!« se je zasmejal Savitri, radoveden, kaj ga še čaka.
»Dobro! Pojdite z mano! Tamle se bova laže pomenila!«
Se med govorjenjem Je vstala in ga odvedla v sobico na drugi strani kuhinje. Tam Je rekla:
»Tu boste bolj v miru... Nihče vas ne bo motil pri večerji in pomenila se bova tudi lahko, ker se odtod nikamor ne sliši... Leonard mi je že včeraj rekel, da pridete, lahko ste prepričani, da vam bom dobro postregla.«
»Ze včeraj?«
»Da, to se pravi, snoči. Prišel je k meni in mi rekel: .Tovarišu, ki ga bom poslal, boš naročila, naj me počaka, ker moram ostati v gradu, dokler ne pojdejo vsi spat'.«
»Torej ga pričakujete?«
»Seveda. In rekel mi je, da moram dobro poskrbeti za vas, da se ne boste dolgočasili.«
»Do nezavesti vendar ne morem čakati. Moj vlak odhaja ob osmih.«
»Saj ob osmih sploh nobenega vlaka ni!«
»Kako pravite?!«
»Da, mimo že pelje, a to je brzi vlak in zato se pri nas sploh ustavi.«
»S katerim vlakom naj se pa odpeljem?«
»Kam ste namenjeni? V Pariz?«
»Da.«
»Malo pred polnočjo odhaja naslednji vlak. Z njim boste jutri zjutraj v Parizu.«
»Toda Leonard ml Je rekel...«
»Da, da!« mu je segla v besedo. »Leonard vam je to rekel in verjeli ste mu! Moral vam je tako reči. Za vsako ceno Je moral govoriti z vami na samem. Zato je poskrbel, da ste zamudili peti vlak in da boste morali počakati do polnoči.«
In ker je bil Savitri videti razočaran, je še dodala:
»Dragi moj gospod, nikarite se žalostiti zaradi zamujenega vlaka.., Ce bi se bili odpeljali, ne bi izvedeli niti besedice tega, kar boste nocoj slišali.«
Ta tolažba je Savitriju vsaj nekoliko potolažila nejevoljo. In potem se je spomnil še večerje!
»Torej mi boste skuhali rake? Slišal sem, da Jih znate izvrstno pripraviti.«
Gostilničarka se je nasmejala in odkimala :
»To je spet Leonardova potegavščina. Rekel mi je: ,Ko bo moj prijatelj povprašal po kuhanih rakih, mu boš rekla, da jih bom prinesel s seboj, z vsem drugim...1 Ti kuhani raki so samo dogovorjeno znamenje, da vas spoznam in zadržim do njegovega prihoda.«
Savitri je zaklel.
»Torej tudi z večerjo ne bo nič?«
»Tisto pa spet ne! Brez skrbi bodite! Dobro boste jedli in ne bo vam žal, da ste ostali. Najprej vam bom prinesla steklenico starega portskega vina da boste laže počakali na večerjo.«
To rekši se je vrnila v kuhinjo k svojim loncem.
Bralcem ne bomo že zdaj izdali, o čem se je Savitri ta večer menil s služabnikom gospe Darteuiieve. Dovolj bo, če odkrijemo, da je sluga povedal Renatinemu varuhu vse, kar je ta hotel vedeti.
In dobro sta se razumela. Izpraznila sta nekaj steklenic vina in ostala v gostilni gospe Lucasove vse dotlej, dokler ni prišel čas razhoda. Na postaji je Leonard še zaklical za gospodom Savitri Jem:
»Kmalu mi pišite! Nestrpno bom čakal vaših navodil In ne pozabite kuhanih rakov!«
»Dobro si jih bom zapomnil. Do svidenja, prav kmalu!«
Dogodki, ki bodo zdaj sledili, nam bodo sami razodeli, o čem sta se moža pogovarjala.
Ce se tjulenj ujezi_
ko smo Ce hočete in dobro odprtemu isto brez
klobuk
NOVA TRGOVINA =
TVIUEVA (DUNAJSKA) CEST* 36 \
nasproti Gospodarske zveze z
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIČ
Velika moda letošnjega leta Je poleg kockastega blaga tudi progasto. Model na naši sliki Je siv s belimi progami, okrasje pa ciklamnordeče.
Globoko dihanje —
izvrstna telovadba za pijača
Zdaj je pravi letni čas za to, da z globokim dihanjem enkrat za viselej preženemo iz telesa vso navlako, ki se
ie v njem nabrala pozimi. Posebno za iste, ki doslej še nikoli niso vadili dihalnih vaj, je zdaj skrajni čas, da začno.
Pričnimo torej kakor v igri: tedaj, ko utegnemo in ko se lahko posvetimo svoji negi.
Pri sprehodu skozi gozd in travnike, kadar gremo kaj nakupovat, ko gremo v mesto, kajpak le, če je zrak kolikor toliko čisl.
Korakajte ne s prekratkimi in ne 6 predolgimi koraki. Život naj bo vzravnan, glava pokonci. Zdaj se nekoliko poigrajte in na vsake tri korake slišno vdihnite in izdihnite. Vdihnite skozi nos, izdihnite pa skozi priprte ustnice. Le, kadar je hladnejše vreme, ali če se teh dihalnih vaj še niste docela privadili, skozi nos tudi izdihnite; tako se namreč obvarujete prehlada, ki ga pa pri teh dihalnih vajah malodane ne morete dobiti.
Te vaje vadite torej nekaj časa, prsni koš pri vsakem vdihu močno razširite in ga pri vsakem izdihu počasi, a očitno stisnite, dihanja popolnoma ne privadite. Potlej začnite s spremembo, in sicer: napravite tri korake — vdihnite, pet korakov — izdihnite. Ali pa tri korake, vdiihmite, šest korakov izdihnite.
To delajte tako dolgo, dokler se Ali pa tri kratke korake dolgo vdih-
nite, potlej pa poskusite, kako dolgo boste zdržali, da bo6te kar se da počasi izdihovali. Kar poigrajte se nekoliko in si izmislite še druge kombinacije, dokler ne boste dalj časa izdihavali kakor pa vdihavali; važno je namreč, da izdihavamo počasi in temeljito. Celo pri najpopolnejšem izdihu ostane v pljučih še zmerom približno 1 liter zraka.
Zdaj nas to globoko dihanje že veseli in ne moremo nič več strpeti brez njega, zato bomo tudi doma dihali globoko.
Naša pljuča pogosto nujno rabijo osvežitve. Tako na primer: po čiščenju stanovanja, po napornem delu v trgovini, po večeru, ki smo ga preživeli v zakajenem prostoru, ko morebiti celo sami kadili. Če biti zvečer posebno sveži in razpoloženi, se postavite k oknu in začnite najprej na(iora z eno izmed vaj, ki jih ie ziute. Potlej upognite roke tako, da bodo konci prstov lahno sloneli na ramah, komolce dvignite kolikor mogoče visoko in jih pritisnite nazaj k telesu, kakor bi hoteli iz njega iztisniti zrak. Tako ponovite šestkrat Zdaj začnimo s kroženjem komolcev: kadar sta komolca skupaj, izdihnimo, ko sta daleč narazen in je prsni koš razširjen, pa vdihnimo. S komolci krožimo v obe smeri šestkrat. Potlej jih spustimo in roke otresemo. Zdaj lezimo na hrbet, eno roko položimo rahlo na trebuh, vdihnimo in vzbočimo trebuh, izdihnimo in pritegnimo trebuh vase. Roka nadzoruje potek vaje. To vajo napravimo samo štirikrat. V isti legi položimo nato obe roki ob telo, da rebra dobro čutimo, z vzdihom močno razširimo prsni koš in z lahnim pritiskanjem rok pomagamo pri izdihava-nju. To vadimo štirikrat. Nazadnje položimo še obe roki s konci prstov na ključnici in pri vdihu potegnemo zrak visoko do njih. Tudi to vajo vadimo samo štirikrat.
Če bi pa radi še zaključno vajo, spet vstanemo, stegnemo obe roki v višini ram naprej in jih izmenično malomarno spuščamo ob telesu; pri tem izdihnemo, pri povratku pa spet vdihnemo. Po nekaj začetnih zamahih zamahujmo močno nazaj, tako da roka skoraj opiše krog in za trenutek obstane navpično. S tem namreč razširimo hrbet in pomagamo vsem organom, da pljučam dovajajo svež zrak. Da bo pa šlo vse bolj ritmično, napravimo pri vsakem zamahu nazaj z nogo na isti strani majhen korak nazaj in spremenimo dihanje, tako da pri zamahu nazaj vdihnemo.
Ker se nam zdi napor in zunanji učinek pri vaji globokega dihanja majhen, še ne slutimo ne, kako veliko ie njpno delovanje. Zrak v pljučih se po|K)|noma prenovi, stare porabljene ostanke zraka odstranimo, kri dobi nov kisik, in začne iivahneje krožili
SI
»TI SI KRIV...«
... da sem se sprla z Ančko zaradi premalo osoljene juhe;
... da je dobila naša Metka ošpice; ... da ima prijateljica Tina že nov spomladanski klobuček, jaz pa še ne; ... da je bilo včeraj slabo vreme;
... da sem zapravila svojo mladost in se poročila s teboj;
... da teta Marijana nič več ne pride k nam in nam tudi nič več ne pošilja podpore;
... da se je danes večerja pokvarila, ker te predolgo ni bilo domov;
... da ne bova nikoli nič imela, ker ves denar zapraviš v kavarni.
»Ti si vsega kriv/«
Takšne in podobne pritožbe je malodane sleherna žena vsak hip pripravljena stresti na svojega možička. Neverjetno, česa vse so krivi ubogi zakonski možje! Ako poslušaš pritožbe žena, bi utegnil misliti, da so vsega zla na svetu krivi zakonski možje. Vsaka pametna ženska in pametna zakonska žena bo pa priznala, da to nikakor ni res in ne more biti res.
Stavek: »Ti si kriv!« bi moral enkrat za vselej izginiti iz zakonskega slovarja. Stara modrost pravi, da nikoli ni en sam vsega kriv. Ako tej modrosti pridamo še trohico uvidevnosti, bomo priznali, da je obtožba »Ti si kriv«, res neupravičena in brez sleherne podlage.
Morda je res, da je pogosto mož nečesa kriv, morda zaradi neprevidnosti, pretirane natančnosti, sitnosti, živčnosti, pač iz vzroka, ki se ga še sam ne zaveda. Pametna žena bo to upoštevala in bo takšne malenkostne nesporazume kar najhitreje zabrisala, ne pa, da jih bi še povečala in zaostrila. Znana stvar je, da so prav takšni nesporazumi najbolj nevarni za mir v zakonu in za srečno zakonsko sožitje.
Moški kaj neradi slišijo, da so in da ostanejo na dnu svojega bistva vse življenje otroci. Zatorej naj veljajo te besede zakonskim ženam sa-
mo na uho! Ni težko dokazati, da je v vsakem moškem nekoliko otroka. Moški se, kakor otroci, radi igrajo —
gospodje, prosim le nič ugovorov! — nič čudnega, če imajo otroci pri igri rajši za tovariše očete kakor matere. Moški, prav kakor otroci, radi zbirajo. Otrok zbira gumbe, pisane vrvce, škatlice, žeblje in podobno drobnarijo, moški zbira cigarete, znamke, stare novce. Moški in otroci imajo nekakšen ganljiv smisel za red v neredu, ako obrneš žep moževega in žep sinovega suknjiča, boš presenečena ob podobnosti predmetov, ki jih boš zasledila v žepih.
Ali si opazila, kako nehote, a ostro žali otrok in kako malo usmiljenja ima? Isto je tudi z odraslim otrokom, z moškim. Brez zle in zahrbtne misli te mož užali ali ti pripravi kakšno neprijetnost, krivde se zave šele tedaj, ko ga ti opozoriš nanjo. In prav to opozorilo je hudo nevarno. Zgoščeno je v očitku ,ti si kriv‘, v nevarnem očitku, ki lahko neznatno žalitev neskončno poveča. Očitki so že sami po sebi kaj neprijetno poglavje zakonskih prepirov, zato se jih bo pametna žena kolikor mogoče izogibala. Naše matere in babice bodo vedele povedati, da pri možu z očitki dosežeš leaj malo ali pa nič.
Pri stavku: »Ti si kriv«, ali »Ti si kriva«, se v človeku nekaj upre, upre se samoljubje, ki ne prenese takšnih zgoščenih obtožb. Zato Sele ta stavek pogosto sproži pravi zakonski prepir, zato je kaj nevarna igra z ognjem. Ne mislim, naj bi zakonska žena vse potrpela in na vse molčala, urediti naj bi si pa znala, tako, da bi ločila bistveno od nebistvenega. Ako mož res po jasnem preudarku hudo užali ženo in družino, potlej ga sme žena z vso upravičenostjo posvariti in Uidi obtožiti. Za malenkostne napake, nesporazume in prepirčke naj pa gorostasna obtožba: »Ti si kriv«, enkrat za vselej izgine z nežnih ženskih ustnic!	Saška
Ali znaš brati?
Kajpak znaš brati, a kako brati? Ali si ena izmed tistih, ki bero s prsti, iščejo v knjigi samo ,napeta' mesta in spuščajo zanimive opise? Mnogo jih je takšnih bralk in celo domišljajo si, da znajo brati. Ali si morda med tistimi, ki bero samo z
Klasični angleški klobuk se Je leto6 uveljavil t prenovljeni obliki. Na naši sliki ima sinje in rožnate proge, prav tako kakor okrasek na kostimu.
brala danes časopis? Ali torej veš povedati, kaj se je v svetu važnega zgodilo, ali znaš ločiti važne in bistvene novice od nevažnih in nepomembnih?
Kako bereš krnic o ?
Najprej, a samo v začetku, s prsti, tako da prelistaš knjigo, jo odpreš sem in tja, se seznaniš z njo, kakor se seznanjaš s tujimi ljudmi, ako ti jih predstavijo. Pokramljaš z njo, ne da bi se spustila v resen pogovor. Šele nato pričneš brati z očmi, nekako tako, kakor se sladkosnednež loti dobre jedi, ne poje vsega hkrati, pač pa uživa počasi, s ,pobožnostjo*. To se pravi, da beri tako, da utegneš med branjem tudi premisliti, kaj či-taš, ne da bi knjigi kar takoj duševno podlegla. Prav zato otroci in duševno nezreli ljudje ne smejo brati vseh knjig. Le malo je dobrih knjig, ki bi bile tako nezanimive, da jih človek ne bi ponovno vzel v roke in da ne bi sem in tja ponovno prebral kakšnega odstavka in si kaj o njem zabeležil. Zabeležil, da, nisi napak či-tala, kajti knjigo beremo s svinčnikom v roki.
Ako želiš postati ena tistih občudovanih in oboževanih žensk, ki niso samo načitane, pač pa tudi naravno bistre, duhovite in pametne, potlej se navadi na kratko zapisovati zgodbo vsake knjige v posebno beležnico. Ne zato, da jo ne bi pozabila, samo zato, ker takšno zapisovanje terja od bralke pozornost in zbranost — dve lastnosti, ki jih pogreša marsikatera pametna in duhovita ženska. Kakor hitro se boš naučila knjigo .poslušati',
brez lastnih pripomb in opomb, se boš naučila poslušati tudi ljudi, poslušati in ne samo govoriti. Menda veš, da moški vse rajši vidijo, da znajo ženske dobro poslušati, kakor pa dobro govoriti...
Kako bereš časopis ?
Ako nisi vajena pravilno brati časopisov, se utegne zgoditi, da vsak dan bereš časopis, ne da bi dobro vedela, kaj se prav za prav po svetu godi. V tem primeru moraš časopis pričeti prav pazljivo in tudi Bmotrno brati, ne zdaj na tej, zdaj na oni strani, pač pa vsako rubriko posebej od začetka do konca in šele potlej drugo. Tako prebiraj politiko zase, umetnostno kritiko pa zase. Tisti izmed vas, ki je že kolikor toliko dobro vajena brati časopise, bo pogosto zadoščalo, ako bo prebrala samo naslove, pa bo že vedela, kako stvari v svetu stoje. Posebej prebereš potlej samo ona poročila, ki so posebno pereča in važna. Ako imaš slab spomin, je dobro, da si važne reči v duhu ponoviš, posebno, ako sicer duševno ničesar ne delaš. Denimo: »Državljanska vojna v Španiji je končana, Med Anglijo in Francijo je prišlo do poglobitve vojaške zveze, Mussolinijev govor je začasno pomiril evropsko napetost,« itd.
Zakaj vse to? Zato, da boš zmerom in ob vsaki priložnosti poučena o vsem, kar se važnega godi po svetu in da boš znala zadajati vprašanja, prikrojena tako, da bo tvoj sobesednik nanje odgovarjal z lahkoto in pokazal svoje znanje, se razvnel in zabaval. Ljudje imajo radi, da jih nekdo vprašuje, ne iz radovednosti, pač pa iz znatiželjnosti. Kajpak ne vprašuj kar tjavdan, ne da bi bila sama podkovana o odgovoru na vprašanje.
Kajti to je peti in nič manj važni način branja, ki ga pozna pametna ženska: branje z ušesi ali pameten pomenek.
Petek: Juha iz zelene,1 sirov zavitek, kompot. 'Zvečer : Ocvrte ribe, solata, čaj.
Sobota: Ješprenček na juhi iz gnjati, velikonočna jajca.1 Zvečer: Mrzel narezek iz gnjati, hrena, pirhov, dokoladna potica,3 čaj.
Nedelja: Goveja juha z vlivanci, nadevane telečje prsi, pražen krompir, mešana solata, pomarančna torta,* ledena kava. Zvečer : Mrzel narezek, lešnikova potica,8 čaj.
Vse dame nimajo že po naravi lepita notatov. Na sliki vidite, kako kozmetik vstavlja na prste umetne nohte, česa vsega še ne bomo doživeli: poleg umetnih zob in oči smo zdaj dobili tudi umetne nohte.
očmi, ki kar požirajo knjige, ne da bi se prav zavedale, kaj bero? Tiste, ki tako bero, pozabijo kaj je bilo v začetku, še preden prebero knjigo do konca, od vse lepote nimajo nič — razen zavesti, da so to ali ono knjigo prebrale v rekordnem času. Ali si
po telesu. Z rednimi dihalnimi vajami postane tudi oprsje gibkejše in drža se kar neopazno zboljša. Vsak, ki skrbi za svoje zdravje in lepoto, ne sme zamuditi nobene priložnosti za globoko dihanje. Zlasti tisti, ki nimajo prilike, telovaditi, ali tisti, ki se zato še niso mogli odločiti, imajo v teh dihalnih vajah sicer ne čisto popolno, a zelo dragoceno nadomestilo.
Prav zdaj, ko nas po odhodu iz še zakurjenih prostorov zunaj pogosto spreleti mraz in se proti svoji volji stresemo, zadihajmo globoko:	roke
spustimo, dvignimo glavo in neustrašeno tvegajmo nekaj globokih dihlja-jev in — še preden se l>omo zavedeli, nam bo mrzli zrak že prijal.
Izkoristimo torej vsak trenutek na svežem zraku, da bomo dihanje in hojo ritmično prilagodili drug drugemu. To bo silno koristilo našemu zdravju, hkrati pa kajpak tudi naši dobri volji in našemu razpoloženju.
Zmagovalec letošnje pomladi s celim šopkom cvetja in oblakom pisanega tila.
Naša kuhinja
Kaj bo ta teden na mizi?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Krompirjev golaž. Zvečer: Češpljeva kaša.
Petek: Kisla repa, žganci. Z v e -e r : Jajca v solati.
Sobota: Fižolova juha, pečen jak. — Zvečer: Fižol v solati, čaj.
Nedelja: Goveja juha z zdrobovimi cmoki, telečja pečenka, pražen krompir, pesa. Zvečer: Gnjat, potica, kompot.
Ponedeljek: Zelenjavna juha, pražen riž, dunajski zrezki, motovilec. Zvečer: Gnjat, polica, čaj.
Torek: Telečja obara s kruhovimi cmoki, krompirjeva 6olata. Zvečer: Hrenovke, kava.
Sreda: Paradižnikova juha z rižem, krompirjevi zrezki. Zvečer: Mlečen močnik.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: Krompirjeva juha, peče-.njak, kompot iz jabolk in pomaranč. Zvečer: Zdrobov narastek s šo-dojein.
Ponedeljek: Goveja juha z zdrobovimi cmoki, svinjska pečenka, pražen riž, cvetačna solata,' potica, kompot. Zvečer: Velikonočni kruh,* kompot.
Torek:	Zelenjavna	juha,	,	polpeti,
krompirjeva solata. Zvečer: Pražena jetra.
Sreda: Kruhova juha, ajdovi žganci s kislim zeljem. Zvečer: Palačinke, čaj.
POJASNILA:
'Juha iz zelene: V kozo deni žlico masti in na njej zarumeni dve žlici moke. Prilij 1 liter vode in kuhaj. Ve-
111111111111111111111111111 > -— KOLESA!
damska In moška, najnoveišl S lefošnii modeli v največ)! iz- — biri naprodaj po neverjetno ž nizkih cenah.	~
iVINA §
CEST* 36 =
bakterij očitno š
Praktični nasveti
Se nobeno pomlad obleke niso bile tako živobarvne kakor letošnjo. Nikar pa ne mislite, da gre za obrabljene barve, kajti moda si dovoljuje najdrznejše barvne kombinacije. Tako rožnato, vse odtenke vijoličaste, zeleno, havansko-riavo in še mnogo drugih. Naš model na sliki je rožast, okraski so pa iz tila.
liko umito in olupljeno zeleno nastrgaj v juho in pusti še dvajset minut vreti. Začini z muškatom in osoli. Naposled Jo precedi in zakuhaj s stepenim jajcem.
:Velikonočna jajca: Trdo kuhana jajca prereži na polovice, vzemi iz njih rumenjake in jih zmešaj po svojem okusu 6 sesekljanimi sardelami in drugimi začimbami v nadev in z njim napolni polovice. Stisni skupaj, kakor da bi bila cela jajca in jih oblij z majonezo.
'Čokoladna potica: Napravi dobro testo za potice in razvaljaj. Za nadev pa zmešaj kozarec topljene smetane e štirimi rumenjaki, snegom enega beljaka in e tem namaži testo. Povrh poeipaj 14 dek nastrgane čokolade, nastrganih limonovih olupkov in sladkorja. Zvij in pusti shajati, potlej pa namaži z raztepenim rumenjakom in speci.
‘Pomarančna torta: Osem rumenjakov zmešaj z osmimi velikimi žlicami sladkorja, dodaj nastrgane pomarančne lupinice in sok dveh pomaranč. Nato Pa dodaj 15 dek olupljenih in zmletih mandljev dve žlici moke in sneg osmih beljakov. Speci pri srednji vročini, a pazi, da se enakomerno peče, sicer bo torla upadla. Ko je pečena, jo Prereži in nadevaj s temle nadevom. 30 kock sladkorja polij s sokom štirih Pomaranč in toliko časa kuhaj, da se Popolnoma razpusti. Med tem časom pa dobro razpusti 20 dek presnega ma6la in zmešaj s sladkorjem. Nadev mora zadostovati tudi za zunanjo oblogo. Povrh obloge v krogu naloži v kuhan sladkor pomočene in ' sipi povaljane pomarančne krhlje. >
“Lešnikova potica: Napravi testo za potice Skodelico topljene smetane zmešaj z dvema rumenjakoma, snegom dveh beljakov in nastrganimi limonovimi olupki in s tem nadevom namaži shajano in razvaljano testo.
enano sestavino, bodo šele pokazali nadaljnji poskusi. Potlej se bo naj-brže posrečilo to, nedvomno izvrstno sredstvo proti bakterijam natančneje preštudirati in morebiti tudi kemično razčleniti, Vsekako se imamo pa za-
hvaliti čebelam za novo naravno zdravilo; tako je razumljivo, zakaj se je med kot mazilo za rane tako dobro izkazal, kajti največji sovražniki ran so prav bakterije, ki pridejo v rane od zunaj.
Kako se obvarujemo revmatizma ?
Potresi s stolčenimi lešniki in stolčenim sladkorjem ali sipo, zvij, deni v namazan in z drobtinami posipan model in ko vzide, speci.
'Velikonočni kruh: 1 kilo moke, 1 rumenjak, poldrugo deko soli, 23 dek sladkorja, 20 dek presnega masla in dva kuhana, olupljena in pretlačena krompirja zmešaj v testo, 4 in pol deke drožja najprej pu6ti shajati v toplem mleku, ki si mu dodala nekoliko sladkorja, moke, nastrganih pomarančnih lupinic in sok ene pomaranče. Vse to dodaj testu, poleg tega pa še 25 dek rozin in 5 dek sesekljanih mandljev. Najprej testo umetaj v skledi, naposled ga pa oblikuj na deski v štruco in jo speci na dobro pomaščeni pekači. Povrh jo namaži z raztepenim rumenjakom.
Po statističnih podatkih je v naši državi največ primerov akutnega vnetja sklepov v februarju in marcu. Do-čim je na Francoskem največ bolnikov od maja do julija, na Angleškem v juliju in avgustu, je pri nas v vojski največ bolnikov od januarja do marca (4‘3 na 10.000), pozneje se pa to število zmanjša in od julija do septembra je najmanjše (2'3 na 10.000).
Prav tele mesece se vse češče pojavljajo primeri »revmatizma«, to je akutnega vnetja sklepov. Navadno se po preboleli angini začno pojavljati bolečine v kolenih, členkih, v lakti, ramenih, zapestjih in prstih. Sklepi navadno otečejo, pordeče in' postanejo silno občutljivi, posebno pri gibanju. Obolenje se začne s povišano temperaturo, ki utegne doseči 38 do 39 stopinj, redkeje tudi do 40 stopinj. Bolnik je bled in 6e poti. Po petih do šestih dneh, včasih tudi po 10 do 15 dneh, bolečine počasi popuščajo in temperatura pojema. Akutno vnetje sklepov pa utegne trajati tudi dalje, po cele tedne in tudi cele mesece.
Najtežja posledica akutnega vnetja 6klepov je obolenje srca. Vnetje notranje srčne opne in stranskih prekatov pusti najpogosteje, posebno če se jih o pravem času ne zdravi kakor je treba, trajne srčne motnje.
Čeprav je v naših krajih število revmatikov dosti manjše kakor na primer na Angleškem ali v Skandinavskih deželah, 60 vendar posledice, ki jih pušča ta bolezen, tako nevarne, da je treba najširše ljudske sloje seznaniti e tem, kako se revmatizma obvar-jemo. Najprej je treba vedeti, zaradi česa in kako nastane pravi revmati-
Učinkovit slamnik, podoben spleteni košari. Okrašen je s črno baržunasto Pentljo in nepogrešljivim Zmagovalec letošnje pomladi s celim šopom cvetja in oblakom pisanega tila.
Sladka skrivnost
Med v zdravilstvu
2e stari Rimljan Plinij je ob neki priložnosti povedal, da je ribja mast, pomešana z medom, dobro zdravilo; najbrže pa ni vedel, zakaj je ta zmes zdravilna. Pred kratkim so v bolnišnici Rdečega križa v Hamburgu napravili mazilo iz medu in jeter, ki se je pri majhnih ranah, tako pri opeklinah, čirih in drugih kožnih poškodbah sijajno obneslo.
Prav zanesljivo je k temu pripomogel tudi med s svojimi dobrimi lastnostmi.
čebela, ki nam daje med, nam daje tudi strup, ki je znano zdravilo za revmatizem. Drugo ugodno lastnost so pa odkrili strokovnjaki za dihala: če si pod nos pomolimo kozarec medu to vdihnemo, kmalu začutimo znatno olajšanje v pljučih in zadihamo globlje. Posebno pri otežkočenem dihanju ali pri lahki naduhi je vdihavanje medu izvrstno zdravilo, zato naj bo zmerom pri hiši. Učinek sicer ni trajen, morebiti deluje le kakšno uro, a pomaga hitro.
Med je mešanica »višjih« alkoholov in eteričnih olj. Zato ni težko razumeti, zakaj medeni vonj pljučam tako dobro de. Prav tako kakor hlapi smrekovega olja ali terpentina, utegnejo alkoholovi hlapi dihanje olajšati ali pa otežkočiti. Med ima pa še neko drugo vrsto sestavin, ki delno izvirajo od — morebitnih hormonskih — izločkov čebel in iz cvetov, ki jih oblete čebele in ki so se izkazale kot preše, netljivo zdravilne.
Znanstvenik Milan Pricu je preiskal 15 različnih vrst naravnega medu to je ugotovil, da utegne nekoliko razredčen med uničiti bakterije najrazličnejših vrst; Ta učinek pripisujemo organskim kislinam, ki so jih dokazali v medu, in sicer jabolčni, mravljični in mlečni kislini. Kljub temu pa ostane še neki učinek, ki ga ne moremo pripisovati tem kislinam.
Svež med učinkuje zdaleč močneje razredčen med, ki ga uporab-za uničenje bakterij, ker je že časa stal in se je v njem stvorila zaradi razkroja večja množina kisline Tudi kuhan med tako dobro ne uniči surov. Vročina torej moči teh snovi, če gre v resnici za neko, doslej ne
Sprehajalci v nekem londonskem parku so te dni občudovali izredno drzen modni domislek neke iznajdljive Londončanke. Gospodična je imela na glavi ploščato, okroglo, črno čepico, v obliki ure, sredi na čelu pa bel okrogel cofek, z njim naj bi menda uro navijala. Kajpak so se vsi sprehajalci radovedno ozirali na svojevrstno pokrivalo in napeto pričakovali, kaj se bo zgodilo jot minut pred peto uro...
»♦«««»«*»♦*»*♦♦♦♦«♦«»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
zem, to se pravi akutno vnetje sklepov Mi navadno imenujemo vsako bolečino v mišičevju ali v sklepih, revmatizem. Vendar pa bolečine v mišičevju zaradi vnetja (od prepiha ali prehlada), bolečine v nogi zaradi vnetja velikega živca (išias), bolečine v kakšnem sklepu, na primer v kolenu ali ramenih kot posledice kakšne nesreče, niso pravi revmatizem. Pod besedo »revmatizem« razumemo akutno vnetje v6eh sklepov, z bolečinami, oteklino in rdečico in zvišano temperaturo vred. V približno 80 odstotkih primerov je akutno vnetje posledica vnetja bezgavk, to se pravi posledica angine.
Akutno vnetje sklepov je nalezljiva bolezen in ima vse znake infekcije. Kljub temu pa ni nevarno za infekcijo. V medicinski literaturi je omenjenih samo nekaj primerov inficira-nja. V večini primerov akutno vnetje sklepov ni nalezljivo.
Povzročitelj revmatičnega obolenja pa ni znan. Nekateri mislijo, da more obstajati poseben strup, ki povzroče obolenje, drugi pa menijo, da ista klica ki povzroči angino, izzove tudi
akutno vnetje sklepov. Pred nekaj leti je dunajski zdravnik Lewenstein trdil, da je skoraj v vseh primerih sklepnega revmatizma dokazal tuberkulozni bacil. Pozneje drugi zdravniki niso mogli potrditi Lewensteinovih rezultatov; mnogi od njih menijo, da Kochov bacil, povzročitelj tuberkuloze, četudi so ga našli pri revmatičnem bolniku, ne predstavlja povzročitelja revmatizma, temveč je bil v bolnikovem telesu le slučajno. Zadnji čas so ugotovili, da je obolenje sklepov le reakcija organizma, njegove preobčutljivosti nasproti nekaterim strupom.
V revmatično bolnem organizmu so zdravniki našli neke čire, ki jih je opisal nemški znanstvenik Aschov; sestoje baje iz majhnih celic in so raztreseni po vsem organizmu. Ti čiri so v jetrih, vranicah, mišicah in celo v srčni mišici. Do pred kratkim so mislili, da ti čiri predstavljajo specifične spremembe pri revmatizmu. Zdaj so pa ugotovili, da nekatere snovi, ki zadržujejo beljakovine, povzročajo tvorjenje teh čirov, če jih vbrizgajo v zdrav živalski organizem. Zato te spremembe, ki jih je opisal Aschov, niso nič drugega kakor reakcija organizma.
Če je torej revmatično obolenje, ki se javlja kot obolenje sklepov, izraz preobčutljivosti organizma za neke strupe, je treba ugotoviti, kateri so ti sirupi in odkod izvirajo.
Imamo pa zanesljive dokaze, da toksini (strupi), ki povzročijo reakcijo organizma v obliki revmatizma, izvirajo najpogosteje od klic v nezdravih zobeh, v obolelih bezgavkah in v obolelem srednjem ušesu ali v slepiču. Kljub temu je pa treba priznati, da je veliko ljudi z bolnimi zobini in bezgavkami, ki niso nikoli imeli revmatizma. Za revmatično obolenje sklepov je treba nekaj pogojev, in sicer:
1. obolel organ, ki iz njega izvirajo strupene snovi (zobje, bezgavke itd.);
2. neposredni povzročitelj, to je slaba odpornost organizma (navadno prehlad, vlaga, utrujenost, slaba prehrana, skrbi itd.) in 3. preobčutljivost organizma in njegova reakcija v obliki revmatičnega obolenja sklepov.
Da bi se revmatično obolenje sklepov preprečilo, strokovnjaki zadnji čas zahtevajo, da matere pred nosečnostjo, posebno pa med nosečnostjo, posebno pazijo na svoje zobe, bezgavke, na način življenja in prehrano. Nezdravi zobje in obolele bezgavke pri materi lahko povzroče nagnjenost k revmatičnemu obolenju pri otroku. Od tretjega leta dalje mora otrok hoditi k zobozdravniku, da mu sproti zdravi zobe. Otrokova prehrana in način njegovega življenja sta prav tako odločilne važnosti za njegovo nagnjenost k revmatizmu. V šolski dobi mora biti otrok stalno pod nadzorstvom ne samo domačega in šolskega zdravnika,^ temveč tudi strokovnjaka za bolezni ušes, grla in nosa. Pogosti in dolgotrajni katari v dihalnih organih (nosu, grlu) utegnejo še povečati otrokovo nagnjenost k revmatizmu.
Statistika dokazuje, da je 30 odstotkov več revmatičnih bolnikov iz revnih kakor iz premožnih slojev. Življenjski pogoji in način življenja torej veliko vplivajo na nastanek revmatizma. Stanovanje, prehrana, delovni pogoji, klima in zračne prilike so činitelji, ki povečajo nagnjenje ali .odpornost. organizma nasproti revmatičnemu obolenju sklepov.
Povoljne splošne higienske razmere, zadostna in dobra prehrana, suho in sončno stanovanje, zadovoljivi delovni pogoji in dobre klimatske prilike pomenijo prvi, dobršen del zaščite pred revmatizmom. Drugi del je pa v tem, da 6krbimo za zdrave zobe in bezgavke, izhodišča strupenih klic, da ne povzroče reakcije organizma v obliki revmatizma.
Madeže na steklu od barve, lošča ati firneža najlažje odstranite, če na tistem mestu narahlo drgnete z dinarjem sem in tja.
V času veli.' ega čiščenja boste pozlačene okvire očistili z gobo, namočeno v kisu, nato pa obrisali še z vlažno krpo.
Ce hočete, preprečiti, da vam glinasta posoda na mestih, kjer sc je odrgnil lošč, ne poči, jo namažite s tanko plastjo celuloznega lošča.
Pri težavah vsled hemoroidov
pomagata že 1 do Leo-piluli, . če _ jih jemljete po jedi, To sredstvo pomaga že po petih, šestih urah do lahkega in prijetnega odvajanja,
Oglas reg. pod Sp. br. 969 od 2S, X. 1938
Leo-pilule
Plovec
v higieni
Ali leži na vašem umivalniku plovec? Če ga še ni, potlej si čimprej' priskrbite ta važen in poceni toaletni pripomoček. Plovec je toliko kakor radirka za vaše telo. Je neprekeslji-vo sredstvo, ki si z njim odstranite različne madeže, ki ste jih dobili pri kuhi. S plovcem in milom se boste teh neprijetnih madežev kmalu iznebili. Kar je pa najvažnejše: vaša koža pri tem ne bo niti najmanj trpela. Plovec je mehak, sivkastobel kamen, votel kakor goba in tako lahek, da plava na vodi. Ne pozabite ga vreči v vodo, kadar greste v kopel. Ko vam bo topla voda nekoliko omehčala trdo kožo na nogah, boste s plovcem »zradirali« vsa nastajajoča kurja očesa, otekline, trdo kožo in sploh vsa hrapava mesta. Noge boste imeli spet gladke, če boste to storili pri vsaki ali vsaki drugi kopeli, ne boste imeli nikoli trde kože na nogah.
Tolikokrat storjena napaka: nikoli ne potegnite za vod, temveč vselej za stikalo, če hočete preprečiti, da se vod ne pokvari in izolacija uniči.
Zaloga
jajc za zimo.
'Mnogo denarja si prihranite a imate tudi pozimi vedni okusna jajca. Garantol sc n strdi, zato lahko jajca tudi naknadni dolagate. Uporabljajte torej
&CUXUidO&
V Garantolu se ohranijo jajca več bol eno leto
Pforit	J
'.u.>
5)
Letela sta čez polja In jezera, čez morje in dežele. Pod njima je pihal hladni veter, volkovi so tulili, sneg se je iskril, nad njim
so pa plahutale črne, vreščeče vrane. Tam visoko gori je pa svetil mesec, velik in jasen, in njega je opazoval Karel vse
dolge, dolge zimske noči. Podnevi je pa spal ob nogah Snežne kraljice.
Nadaljevanje na str. IS
„Smžm kraljic«” j« začela Izdajati v t. Stev. ..Družinskega tednika" z dne 23. februarja 1939.
Opica in zajček
Senegalska pravljica
(Senegalci so črnski narod, ki živi v francoski koloniji v Zahodni Afriki; vsega skup jih je 1,300,000.)
Opica in zajček sta se nekega dne pomenkovala o tem in onem. In opica je dejala;
»Pri bolhah moje matere stavim, da lahko vzdržim od jutra do sončnega zahoda, ne da bi se popraskala !«
»Tega tl pa že ne verjamem,« je odgovoril zajček.
»Zakaj ne, zajček?«
»Ker ni v tvoji naravi. Jaz pa, o jaz pa že vzdržim od jutra do večera, ne da bi se ozrl na desno ali na levo, ne da bi se obrnil...«
»Nemogoče!« je vzkliknila opica.
»Zakaj nemogoče, opica?«
»Ker ni v tvoji naravi!«
»Zajček!«
»Kaj pa je, opica?«
»Zajček, menda smem govoriti in ti povedati, da sem v zadnji vojni izkupila več ran...«
»Presneta smola!« je vzkliknil zajček.
»Prav res. Na rami me je oplazila krogla, v bedro se mi je zadrla puščica, druga krogla mi je pa zdrobila eno rebro...«
Pokazala je zajčku vsa mesta, kjer naj bi bile njene rane, in se hkrati popraskala, skoraj nevidno, prav narahlo, komaj da se je dotaknila s šapami.
Vse to je zajčka sicer zelo zanimalo, a vendar ne toliko, da bi pozabil, da mora paziti na grmovje ob svoji desnici, levici in za seboj. Silno bi se bil rad obrnil, a bilo ga je sram pred opico in njenim zasmehovanjem. Strigel je s svojimi dolgimi ušesi in napenjal možgane, kako bi utešil svojo željo.
Zajček je strigel z ušesi in prežal na opico, opica pa tudi ni odmaknila
oči od zajčka
»No, dobro, pa poskusiva,« je predlagala opica. »Videla bova, kdo ima prav...«
Počenila sta. Zajček je eno uho dvignil, drugo pobesil in pogledal opico. Opica je pa položila šape na kolena in prav tako strogo nadzorovala zajčka. Tako sta zajček in opica čepela mirno do opoldne. Tisti dan je bilo pa zelo vroče in oba, opica in zajček, sta bila opoldne že zelo lačna in žejna.
*
Opica je že lep čas skrbno opazovala vsa mesta svojega telesa, kjer bi se bila rada popraskala. Toda ni se upala premakniti, še manj pa popraskati, v strahu, da se ji zajček ne bi smejal in bi jo bilo sram. Njeni možgani so pa med tem mrzlično iskali kakršno koli možnost, ki bi dala njeni želji duška.
Na lepem je vzkliknila:
Na lepem je zaklical:
»Opica!«
»Kaj pa je, zajček?«
»Opica, pri dlaki mojega očeta, tudi jaz ti lahko povem, da sem jo nekoč v vojni pošteno izkupil. Krogle in puščice so žvižgale okrog mene in da bi se jim izognil, sem skočil zdaj na desno zdaj na levo, na vse strani...«
Med pripovedovanjem je pokazal, kako je to počel, skakal na levo in na desno in še nazaj, hkrati se je pa oziral okrog sebe, kolikor se je le mogel.
Ta zgodba nam pove, da se opica ni mogla premagati, da se ne bi popraskala in tudi zajček ne, da se ne bi venomer oziral okrog sebe, in da vsako bitje na tem božjem svetu tako živi, kakor je v njegovi naravi.
Ali veš?...
...da jč samo vsak tretji človek na svetu z nožem in vilicami?
...da je slepota za barve mnogo pogostejša pri moških kakor pri ženskah? Med ženskami samo ena od tisoč ne razloči barv, pri moških 1» eden od tridesetih. Zakaj je med moškimi barvna slepota mnogo bolj razvita kakor pri ženskah, še niso dognali.
...da šteje angleščina 250.000 različnih besed, francoščina 93.032, nemščina 71.750, španščina 70.683 in italian-ščina 69.642?
...da ima najdragocenejši prestol na svetu perzijski šah? Njegov prestol je namreč iz suhega zlata, vanj je pa vdelanih nešteto draguljev.
... da imajo plavolasi ljudje do 150 tisoč las na glavi, kostanjelasi do 100 tisoč in rdečelasci do 50.000?
...da zvezde lahko tudi podnevi vidiš? V ta namen si napravi precej dolgo znotraj počrnjeno cev in poglej skoznjo. Cev mora biti tako drobna, da gledaš skoznjo samo z enim očesom.
...da neprerezani kostanji zato pokajo, ko jih pečeš, ker se voda v njih od vročine razširi in razžene lupino?
...da se svetloba širi s hitrostjo 300 tisoč km v sekundi? Preden si to številko izgovoril, bi svetloba lahko že sedemkrat zletela okoli in okoli naše zemlje.
... da je največja reka v Evropi ruska Volga? Dolga je 1383 km in ima med vsemi rekami na svetu največ vode. Ob Volgi stoji 40 mest in več ko 1000 vasi. Reka je ponekod široka do 2 km.
žeUv o- vcJUUL hoU
Najbrže še ne veš, da na zemlji žanjejo leto in dan, seveda ne povsod ob istem času.
Januarja žanjejo v Avstraliji, Čilu in na Novi Zelandiji;
februarja in marca v Vzhodni Indiji in Egiptu;
aprila v Indiji, na Kubi, v Mehiki, Palestini, Perziji in Siriji;
maja v Alžiru, na Kitajskem, v Floridi (USA), Maroku, Srednji Aziji, na Japonskem invTexasu (USA);
junija na Grškem, v Italiji, Kaliforniji, na španskem, južnem Francoskem, v Turčiji in v južnem delu Združenih držav;
julija na Balkanu, Srednji Evropi, na Angleškem, Francoskem, v evropski Rusiji, Švici in v severnem delu Združenih držav;
avgusta v Belgiji, na Nizozemskem, Danskem, Poljskem in v Kanadi;
septembra v severni Kanadi, na Norveškem, v severni Rusiji in na Švedskem;
novembra ponekod v Argentini, Peruju in Južni Afriki, in decembra v Braziliji in Argentini.
»Moje sani! Ne pozabi mojih I Snežna kraljica jih je navezala I koj zletela za njima s sanmi na sani!« se je najprej spomnil in | eni izmed belih kokoši, ki je ta- | hrbtu.
Snežna kraljica je Karla še	I	pozabil ne samo malo Marje-	I	»Zdaj pa ne dobiš nobenega
enkrat poljubila — in deček je,	I	tico, ampak tudi staro mater in	I	poljuba več,« mu je rekla, »kajti
kakor bi bil začaran, tisti mah	|	vse doma.	|	drugače	bi umrl!«
13.
Karel jo je pogledal. Lepa je bila. Ni si mogel misliti pametnejšega, ljubkejšega obraza. Zdaj se mu ni zdela več tako ledena kakor takrat, ko je sedela zunaj pred oknom in mu migala. V
njegovih očeh je bila popolna, nič več strahu ni čutil. Pripovedoval ji je, da zna na pamet računati, in sicer tudi z ulomki, da ve. koliko kvadratnih milj
in koliko prebivalcev ima dežela; in ona se mu je neprestano smehljala.
Tedaj se mu je zazdelo, da to, kar ve, še zmerom ni dovolj, in
pogledal je kvišku pod veliko, veliko nebo, in zletela je z njim visoko tja gor v črne oblake, in vihar je šumel in besnel, kakor bi pel stare pesmi.
Snežna kraljica
»Ali te še zebe?« ga je vprašala, in potem ga je poljubila na čelo. O, to je bilo še hladnejše kakor led, zazeblo ga je do srca, ki je bilo že tako na-
spol ledeno. Zdelo se mu je, da bo umrl, toda samo za trenutek, potem mu je pa dobro delo. Nič več ni čutil mraza okoli sebe.
Hvaležna naloga za mlade računarje
pravili, da so videli, kako je Kako se je pa godilo mali	privezal svoje sanke k velikim,
Marjetici, ko Karla ni bilo več	prelepim sanem, ki so se potem
nazaj? Kje je vendar ostal?	odpeljale po cesti skozi mestna
Nihče tega ni vedel, nihče ji ni	vrata.
znal povedati. Dečki so samo Nihče ni vedel, kje je, dosti
solza je preteklo, mala Marjetica je pogosto dolgo jokala; potem so rekli vsi, da je mrtev, da je utonil v reki, ki teče blizu mesta. O, to so bili hudo dolgi, mračni zimski dnevi.
»šel je in mrtev je!« je rekla lastovkam.
»Tega pa ne verjamemo!« so odvrnile. In nazadnje tudi mala Marjetica ni hotela te govorice verjeti.
»Obula bom nove, rdeče čeveljčke,« je dejala nekega jutra, »tiste čeveljčke, ki jih Karel še nikoli ni videl, in potem pojdem k reki, pa bom vprašala po njem.«
Zdaj je prišla pomlad s toplim soncem.
»Karel je šel in mrtev je!« mu je rekla mala Marjetica.
»Tega ne verjamem!« je reklo sonce.
Kako prideš iz labirinta?
Afane Hfi/ler
tovariša, ki sem se z njim igrala? Podarila ti bom svoje rdeče čeveljčke, če mi ga vrneš!«
Zelo zgodaj je še bilo; poljubila je staro mater, ki Je še spala, obula rdeče čeveljčke in
šla čisto sama skozi mestna vra ta proti reki.
Vhod Je pri A, izhod pri B. Zdaj pa poiščite pravo pot!
(Odgovor v prihodnji številki)
Za mlade jezikoslovce
ircriiwMiiwwi>
In zdelo se Je, kakor bi bili valovi začeli čudno kimati; tedaj je vzela svoje rdeče čeveljčke, najljubše, kar Je imela na
Nekoč — to se je zgodilo še v prejšnjem stoletju, ko le niso poznali radia ne brezžičnega brzojavljanja — so hoteli preizkusiti zvezdoslovce, koliko je vreden njihov način določitve natančne lege tega ali onega kraja na zemeljski obli.
V ta namen so nekje sredi oceana pogreznili na dno morja 1 m* veliko svinčeno ploščo. Neki zvezdoslovec, ki je bil priča temu, je 6 kompasom in drugimi aparati natanko ugotovil, kje leži pogreznjena plošča. Nato so njegove podatke spravili v pisemski ovitek in ga zapečatili.
Ladja, ki je pogreznila omenjeno ploščo, je potlej teden dni križarila po morju zdaj proti severu zdaj proti jugu, zdaj proti vzhodu zdaj proti zahodu, tako da si je 6ama sebi štreno zmešala. Čez teden dni je 6rečala neko drugo ladjo; kapitanu te ladje so izročili zapečateno pisino in ga prosili, naj ga odda v nekem daljnem pristanišču. (Kapitanu samemu se pa ni niti sanjalo, kaj je v zapečatenem pismu.)
Pismo je bilo naslovljeno na britansko admiraliteto v Londonu. Tain 60 seveda vedeli, za kakšen poskus gre.
Medtem je ladja, na kateri je bil oni zvezdoslovec določil zemljepisno lego
svinčene plošče, neprestano križarila po morju, samo zato da ne bi mogel ne zvezdoslovec 6am ne kdo drugi na tej ladji nikomur sporočiti, kje so spustili v morje svinčeno ploščo.
Ko so v Londonu dobili zapečateno pi6ino, so ga odprli in našli v njem zemljepisno lego pogreznjene svinčene plošče. Te podatke 60 izročili kapitanu neke ladje — ne tiste, ki je pripeljala pi6ino! — in mu naročili, naj po teh podatkih ugotovi, kje leži pogreznjena plošča. Tam kjer mu bodo računi pokazali, da mora ležati svinčena plošča na dnu morja, naj spusti v morje potapljače, da bodo ploščo dvignili — če jo bodo našli, seveda.
Kapitan je storil, kakor so mu v Londonu naročili. Vzel je s seboj nekega zvezdoslovca in odplul na široko morje. Ko je zvezdoslovec ugotovil, kje mora biti točka, ki jo je izračunal prvi zvezdoslovec, se je ladja ustavila in spustila v morje potapljače.
In glej! Potapljači so res takoj našli en kvadratni meter veliko svinčeno ploščo in jo potegnili na suho.
Ta poskus je dokaz, kako temeljita je človeška znanost in kako natančni so aparati, s katerimi učenjak raziskuje svet okoli nas.
svetu, in jih vrgla v reko. Padli bo pa čisto k bregu in drobni
ne mara vzeti najdražjega, kar je Marjetica imela, ker tudi ni
valovi so jih spet prinesli na kopno. Vse je kazalo, da reka
Jem, šla na njegov skrajni rob in vrgla od ondod čevlje v vodo.
vzela malega Karla. Marjetica je pa zdaj mislila, da čevljev ni
vrgla dovolj daleč, in zato Je zlezla v Čohi, privezan med bič-
, Snežna kraljica" je zalela izhajati v 8. Ste v. »Družinskega tednika'* z dne 23. februarja 1939,
vzhoda. Njuna zaroka in poroka bosta ožarjeni s pravljičnim leskom iz tisoč in ene noči.
Ze poročna darila, ki jih je Hapur Mohamed prinesel v Kairo, so pravi pravljični zakladi. Dragocenosti so vredne skupaj okoli 16 milijonov dinarjev. Ovratnica iz štirih vrst briljantov je stala nad Štiri milijone dinarjev, diadem iz briljantov in biserov osem milijonov, obesek iz sinjih briljantov pa tudi štiri milijone. Bala mlade neveste je bila narejena v Parizu. Iranski princ je 'potoval k svoji nevesti po prastari karavanski cesti in sledilo mu je dolgo spremstvo. Toda karavanska cesta je postala že avtomobilska in njegovo spremstvo ni potovalo z velblodi, ampak z avtomobili. In ko bo poročna pogodba podpisana, ko bo konec svečanosti, čaka mlada poročenca na njunem potovanju v Teheran ob meji iranskega kraljestva najdražje poročno darilo: transiranska železnica, ki veže Kaspiško morje z Indijskim oceanom, največja pridobitev Irana pod vlado Rize Kana.
V Hapurju, prvem perzijskem pristanišču, bosta kraljevska zakonca posvetila železnico in se kot prva odpeljala x njo v prestolnico. Ali je vožnja z železnico preveč trezen konec pravljice is tisoč in ene noči?
Ne, za Perzijo je ta železnica naj-
Dsto na kj svojo mladih za živ-
Po princevski poroki v Egiptu: egiptovski kralj Faruk se pelje 8 svojim svakom, iranskim prestolonaslednikom, na kratek Met z drezino po ozkotirni železnici ob Nilu.
nevesta
Kakšne obleke bo vzela
angleška kraljica v Kanado
London, marca.
Katy je zdaj vsekako najbolj zaposlena oseba v Buckinghamskem dvoru. Katy, ali bolj natanko Katharina Marclynova. Poleg drugih poslov opravlja tudi dolžnost »lutke za poskušanje oblek«. Ze zdavnaj jih ima čez štirideset, a pred šest in dvajsetimi leti je prišla v službo mlade Elizabete, hčere earla Stradtmoora. Ko je postala Elizabeta yorška vojvodinja, se je tudi Katy preselila z njo v palačo yorškega vojvode na londonskem Piccadillyju. A tudi zdaj, v Buckinghamski palači, je še zmerom v njeni službi. V teh desetih tednih, kolikor nas loči od potovanja angleškega kraljevskega para v Kanado, bi morala kraljica pomeriti okrog šestdeset kompletov in petdeset plaščev, poleg krznenih ogrinjal in oblek. Takšna bo namreč garderoba angleške kraljice v Kanadi. Ker ima pa Katy prav takšno postavo kakor njena gospodarica, ji prihrani neprijetno pomerjanje.
Katy ve za skrivnost, kakšne bodo vse te obleke, skrivnost, ki bi jo tako silno radi iztaknili Američani. Kajti kakor lani Pariz, tako hoče tudi letos Amerika v svoji modi upoštevati posebnosti oblek angleške kraljice. A Katy je molčeča. Prav tako znajo molčati tudi modni risar in vsi uslužbenci njegovega ateljeja.
Kraljičin krojač svojih umotvorov to pot ne bo spremljal v Ameriko, zato je treba že zdaj narediti natanko tako, kakor je bilo zamišljeno. Za vse to je pa treba nekaj tednov truda.
Kraljičine obleke je izbral cel mali »državni svet«. Kraljica je v Buckinghamskem dvoru sredi dvomih dam,
K pomembnemu angleškemu obisku na Francoskem: Angleški vojaški odličniki v družbi svojih francoskih tovarišev. Z leve na desno: šef britanskega generalnega štaba grof Gort, šef francoskega generalnega štaba general Game-lin, admirala Biihrer in Darlan in šef francoskega vojnega letalstva general Vuillemin, Angleški gostje so prišli na važne vojaške razgovore, pa tudi zato, da si ogledajo znamenite Maginotove utrdbe na francoski vzhodni mejL
Naša slika kaže sprejem Angležev na pariškem letališču.
Presenečenja kajpak niso izključena. Tisti, ki so zaposleni pri kraljičini garderobi, so zaprti z devetimi zapahi. in še tako mamljive ponudbe ameriških modnih hiš jim ne razvežejo jezika.
V Izourdu v francoskih Alpah se je utrgal velik plaz in pokopal pod seboj mnogo ljudi. Na sliki: Po odkopu žrtev.
krojačev, modistinj, skladovnic slik in tkanin osebno izbrala risbe. Kakor pišejo angleški Usti, je celo sam kralj pregledal te slike.
V ateljeju Hartneyla je neka lutka skromno označena s črkama »H. M.« (Her Majesty, Njeno Veličanstvo). Ta lutka ima natančne mere kraljičinega telesa. Najprej bodo obleke pomerili na tej lutki, potlej na Katy in šele nato jih bo pomerila kraljica sama.
Na dolgem seznamu je napisano, kaj bo kraljica oblekla ob sleherni priložnosti. Tam je napisano, kaj bo oblekla pri blagoslovitvi mostov, pri obisku bolnišnic, za gledališče, za svečan sprejem v občini itd. Določene so kratke ali dolge rokavice, manjša ali večja torbica, cvetje ali pahovka za okrog vratu, robčki, krzno, plašči, daljša ali krajša jopica. Samo eno ni Že vnaprej določeno: namreč dežni plašč. Saj ne morejo vedeti kdaj bo deževalo; ali takrat, ko bo šla kraljica v kakšno bolnišnico ali na svečanost, ali pa dežja sploh ne bo.
Zato bo pa imela kraljica krono. Kolikor doslej vedo, bo kraljica vzela s seboj platinasto krono z diamanti iz Towra. V sredi te krone je vdelan Kohinoor, najčistejši diamant na svetu. Ta diamant lahko kraljica vzame iz krone in si ga pripne na obleko ali pa na biserno ogrlico.
Vse te priprave so znane, kajti o njih na dolgo In na široko pišejo londonski časopisi. Američani so pa najbolj radovedni, kakšni so kroji in barve teh oblek: to je pa skrivnost. Vedo le toliko, da bo glavna barva toalet sinja, ker je tudi barva kraljičinih oči sinja. Razen tega bo prevladovala tudi črnobela barva, še več bo pa samo bele. Da bi pomagala angleški barvni industriji, je kraljica obljubila, da bo v svojo kanadsko garderobo sprejela tudi nekatere druge barve, ki bodo potlej kajpak velika moda.
Listi tudi pišejo, da bo kraljica ob tem svojem potovanju uvedla novo linijo. S svojo krinolino je v Parizu spomnila krojače, da so priklicali od mrtvih staro krinolino. Nekateri, ki si domišljajo, da nekoliko več vedo o tem, menijo, da bo zdaj kraljica uvedla grško večerno modo. Poleg tega bo imela pa tudi čipkaste obleke, da bodo prišle v poštev spet angleške čipke, in plašče, prijete ob telesu. *
Čustveni tat
Newyork, aprila Pod debelo tiskanim naslovom »Najlepša zgodba o tatvinah v Zedinjenih državah«, so te dni skoraj vsi ame-
riški listi poročali, da so v Hollywoodu prijeli znanega tatu Ralfa Grahama. Njemu se je doslej posrečilo odnesti iz hiš hollywoodskih filmskih igralcev za okrog 200,000.000 dinarjev nakita.
Ralf Graham je bil specialist za tatvine po vilah filmskih zvezdnikov.
»Filmski umetniki«, je pripovedoval na policiji, »izdajo za nakit včasih bajeslovne vsote. Poleg tega slavne zvezde niso prav nič redoljubne, kadar so nakita site, ga puste kjerkoli v hiši in se zanj nič več ne zmenijo. In nič lažjega ni, kakor priti v vile holly-woodskih igralk.«
Ta spretni tat je okradel doslej Ga-ryja Coopra, Carolo Lombardovo, Lili Damito in Miriamo Hopkinsovo...
»Sam s seboj sem stavil, da bom ogoljufal vse zvezdnike,« je rekel Ralf Graham, ko so ga prijeli.
Besede pa ni držal do konca, čeprav je okradel veliko zvezd. Tako je na primer samo iz hiše Georgea Holmella odnesel približno za 100,000.000 dinarjev nakita.
Iz vile igralke Miriame Hopkinsove se mu je posrečilo izmakniti za 100.000 dinarjev nakita in prav nič manj iz hiše Lilije Lijeve, Garyja Coopra in drugih.
Graham, sam se imenuje »razbojniškega gentlemena«, je povedal, da ni izvrševal tatvin kakor kakšen brezvestnež. Imel je samo eno napako: bil je preveč čustven napram otrokom. Pred otroki ni mogel nikdar krasti. Tako se mu je nekega dne zgodilo, da je zapustil vilo režiserja Franka Car-pe, čeprav je imel pred seboj bogat plen, ker se je na lepem znašel pred nekim malčkom.
Čudna oporoka
Newyork, marca. Radio-City-Myousikholl je največji kino v Newyorku. Kadar koli je vrtel
ske predstave znižane, zmerom vse polno ljudi stoji še (pred začetkom predstave pred kinom.
Starka je bila zmerom prva. Včasih je deževalo ali snežilo, včasih je na vse pretege brilo ali je pa pripekalo — starka je bila zmerom prva.
Glavnemu vratarju kina Radio-City-Myousikholla, Williamu Rayliju, se je starka smilila. Navadno ji je dovolil še pred določeno uro vstopiti in jo peljal k rediteljici Rozaliji, da j® starko odvedla na dobro mesto. To se je ponavljalo vsak teden.
Potlej je pa Wiliiam Rayli pustil vratarsko službo in odprl majhno trgovinico. Rozalija, ki je v prostem času vadila balet, je postala plesalka v Radio-Cityju in je tako rekoč tudi pustila svoje prejšnje mesto. Tako nihče ni opazil, da starke, ki je poprej tako redno obiskovala kino, ni na iz-pregled. In čisto razumljivo je, da nihče v kinu še pomislil ni, da sta pokojna milijonarka Erna Eliotova, vdova po bogatem industrialcu, ki so listi objavili njeno smrt, in revna starka ena in ista oseba. Zato je bilo presenečenje tem večje, ko so odprli mi-lijonarkino oporoko in razbrali, da je vse svoje premoženje (več milijonov dolarjev) pustila vratarju Rayliju in rediteljici Rozaliji. Stara dama je napisala v oporoko, da zapušča svoje milijone tema dobrima človekoma zato, »ker sta bila edini bitji na svetu, ki sta ji izkazovala pozornost in ljubeznivost, ne da bi mislila na moje bogastvo, ki zanj še vedela nista in se nikoli nista nadejala kakšne nagrade.«
Naj pripomnimo, da bivšega vratarja Raylija ni bilo lahko najti, kajti njegova trgovinica je propadla in da bi se skril pred upniki, je pod lažnim imenom sprejel službo v bolnišnici kot pomočnik bolničarjev. Naposled so ga vendarle našli in mu odšteli delež milijonske dedščine.
K novemu atentatu irskih teroristov v Londonu: Hammersmithov most po eksploziji peklenskega stroja.
nov film, je zadnja leta pred kino prihajala neka revno oblečena starka. Točno ob desetih dopoldne je bila že tam, čeprav se je predstava začela šele ob enajstih, Ker so cene za dopoldan-
Poroka iranskega princa
Darila, vredna milijone
Pred kratkim se je Hapur Mohamed, naslednik iranskega prestola, odpravil iz Teherana na pot, da bo v Kairu slavil svojo uradno zaroko s princeso Favzio, sestro kralja Faruka. V zgodbi te zaroke se mešajo čudežne vzhodne pravljice z moderno zapadno civilizacijo, romantika in politični pogovori, ženin je sin Rize Kana Pahlevija, ki je postal iz nekdanjega stotnika perzijskih kozakov diktator in vladar Irana in se je leta 1925. v Teheranu kronal za šaha. Kar je napravil Riza Kan, iranski Napoleon, v štirinajstih letih svoje vlade iz Perzije, ki je bila prej slabotno jabolko razdora med Anglijo in Rusijo, meji na pravljico. S to poroko misli utrditi svojo dinastijo za bodočnost.
Nevesta je iz Egipta, ki je pridobil danes pod svojim mladim, nenavadno priljubljenim kraljem Farukom za islam pomen, kakršnega še nikoli prej ni imel. Tudi v žilah Favzie se pretaka, kakor v žilah njenega bodočega moža, kri osvojevalcev, saj izhaja od Mehmeda Alija, ki je pred kakšnimi sto leti iztrgal Egipt iz turške oblasti. Potem je bil Egipt več rodov pod angleškim vodstvom. Zdaj, ko se je otresel angleškega nadzorstva, lahko upa na pomembno bodočnost.
Dva stara, kulturna naroda, iranski in egiptski, ki sta spadala med prve na zemlji, sta se otresla spanja mnogih stoletji, in se pripravljata, da bosta spet zavzela pomembno svetu. In oba naroda vidita bodočnost poosebljeno v obeh ljudeh, ki se bosta združila za ljenje.
Ta zveza pa se ni začela in na domačih dvorih. Ženin in
sta se spoznala v nekem švicarskem letovišču pri smučanju! Hapurju Mohamedu torej ni treba tako tesnobno čakati, kakor ženinom v starih zgodbah z vhoda, ki so prvič videli obraz svoje žene šele po poroki. Tudi princesi Favzii bo prihranjen strah pred
neznanim gospodom in gospodarjem. Kot dva moderna, mlada človeka, ki se jima zdi sama ob sebi umevna pravica, da sama določata o svoji usodi, sta imela dovolj časa in priložnosti, da sta se spoznala in vzljubila, preden je bilo njuno življenje združeno med skrivnostnimi in svečanimi obredi in poroka bosta leskom iz tisoč
ki jih je Hapur v Kairo, so pravi
transiranska morje z pridobi-
perzijskem pri-zakonca po-kot prva od-v prestolnico. Ali je vož-
Tudi hromi lahko ozdravijo
Inženir in tehniški iznajditelj ia Detroita v Ameriki, g. Charles Kate-ring je izumil pred kratkim napravo, ki z njo lahko zdravijo hrome ljudi. Ta naprava je zelo zamotana in jo mora urejati več strokovnjakov; zato jo imajo lahko samo največje in najmodernejše bolnišnice na svetu.
Bolnika zdravijo tako, da ga polože v aparat, potlej pa postopno segrevajo vodo do zelo visoke temperature. Pravijo, da bolnik v petih tednih čisto ozdravi. Kajpak pridejo pri tem v poštev le bolniki, ki so ohromeli zaradi kakšne bolezni in ki so se rodili zdravi.
Na Angleškem imajo samo eno takšno napravo. V nekaj mesecih, odkar so v tej bolnišnici začeli zdraviti hrome, so ozdraveli že trije bolniki. Posebno poudarjajo, da je neki delavec ozdravel v kratkih treh tednih.
Iskal je pobeglo kokoško in našel zaklad
Solun, marca. Te dni je prišel v solunski arheološki muzej neki starec in zaupal upravniku, da je na kaj nenavaden način v razvalinah zunaj mesta našel nekakšen zaklad. Ko se je vračal domov, mu je ušla iz kokošnjaka kokoška, stekel je za njo in tako nehote prišel do vhoda v nekakšen rov. Plazil se je po rovu naprej, na koncu rova je pa zagledal velika vrata z rešetkami. Za temi vrati stoji velik železen kovčeg, v njem je pa nedvomno kakšna dragocenost.
Upravnik muzeja je o tej najdbi takoj obvestil neko arheološko komisijo; ta se je pod vodstvom arheologa Schonberga podala na raziskovanje. Starec je res pokazal vhod v kakšnih 250 metrov dolg rov. Domnevajo, da je to dobro ohranjen ostanek bizantinskega vodovoda. Zaradi nekih škodljivih plinov, ki so se pričeli razvijati v tem rovu, pa komisija svojega dela še ni mogla dovršiti in še zdaj ne vedo, kaj je prav za prav v tistem skrivnostnem železnem kovčegu za debelimi vrati. Nekateri mislijo, da je v kov-star denar, drugi menijo pa, da v njem suho zlato. Kaj je res v čudni skrinji, bodo pokazali šele prihodnji dnevi.
V Neivyorku lahko postanete general za 5G00 din
Newyork, apriia.
Tudi Zedinjenih držav se je prijelo vojno razpoloženje. Zato je v New-yorku neki podjeten trgovec odprl posebno dopisno šolo, ki vsakemu omogoči, da postane višji oficir brez večjih težav.
Ta »vojna akademija« izda v enem tečaju okrog 30 pisem, ki govore o citatih iz vojne zgodovine in o obrisih bojišča v svetovni vojni. Ob koncu tega tečaja lahko vsak učenec položi izpit in postane »polkovnik«. Ves ta tečaj stane samo 3000 dinarjev.
Poleg drugega morajo učenci rešiti tudi razne naloge, ki jih popravlja neki major in jih potlej vrne bodočemu »polkovniku«. Takšna vprašanja so ca primer: »Kako bi se morale braniti sudetske oblasti?« ali »Kakšne napake delajo Japonci, ko se bojujejo na Kitajskem?« itd.
V tej »vojni akademiji« prirejajo tudi posebce tečaje za obrambo proti zračEim napadom, pred tanki, o cest-hih bojih in podobno.
Po dovršenem izpitu dobe učenci diplomo, ki potrjuje, da so res »polkovniki«^ razen tega dobe pa še nekakšno uniformo,
Te dni so v tej šoli uvedli tudi višji tečaj, tako da se »polkovniki« lahko še izpopolnijo in postanejo celo generali. Kajpak je taksa za takšno diplomo dokaj visoka, znaša namreč — 5000 dinarjev.
Uspeh tega tečaja je zelo velik. Doslej se je 10.000 mladih Američanov potrudilo, da je doseglo to visoko vojaško stopnjo.
Prva nemška mornarka bo kmalu postala kapetanka
Berlin, aprila
Urad pomorskih oblasti v Hamburgu je te dni vpisal v spisek mornarjev prvo žensko, gospodično Ano Lizo Spahrbierjevo. Gospodična Ana je bila doslej učiteljica, a že od otroških let si je želela postati mornarka. Se kot otrok je venomer stikala po ladjah in celo večkrat kot ,slepa potnica* potovala s to ali ono trgovsko ladjo.
|:F p? Sg? i
it
*' fH*
ste
S®**	.	*
K dogodkom na Poljskem: poljski prezident Moscicki pri paradi ob neki narodni slovesnosti v Varšavi.
I"
DEFENCE
/ <5*	"/	j	a	^	,	.	•.	.-
BUSINESS
-• * -'#»■ j . ■ »*i
CITIZEN
ANGLIJA SE PRIPRAVLJA...
Na vseh londonskih trgih, v vseh parkih, na vseh reklamnih deskah vidiš te dni velike propagandne lepake s pozivi na mladeniče in može, naj se pri-glase v armado. Podobno kakor leta 1914... Na Angleškem namreč ne poznajo obvezne vojaščine vse dotlej, dokler ni sila na vrhuncu. Naša slika kaže tak lepak na podstavku spomenika angleškega narodnega junaka admirala Nelsona — tistega Nelsona, ki je zadal Nanoieonu smrtni udarec... Na lepaku se bere: Civilna <t. j. narodna) obramba je stvar državljanov.
Te dni je naredila izpit za mornarko in ima torej dovoljenje, da služi na kateri koli trgovski ladji kot navadna mornarka. Doslej so menili, da ženske nimajo pravice služiti na ladjah, a vztrajna Ana Liza je s pomočjo ankete najboljših nemških pravnikov dokazala, da to ni res in da noben nemški zakon izrecno ne prepoveduje ženskam mornariške službe.
Tako je Ana Liza postala prava j mornarka. Njeno častihlepje pa ne po- j zna meja. Te dni je izjavila, da se bo kmalu prilavila h kapetanskemu iz-j pitu, češ da komaj čaka, da bi bila sama poveljnica kakšne ladje.
Simone Simon ne more nihče ukrotiti
Pariz, aprila
Francoski časopisi so spet polni člankov o novi aferi neobrzdane in temperamentne francoske igralke Simone Simonove.
Ze nekaj tednov v velikem pariškem studiu filmajo film »Ljubezenska ka-valkada«, ki sestaja iz treh delov: prvi del se godi leta 1639., drugi leta 1839. in tretji leta 1939. Po .prvotnem načrtu naj bi bili vsi trije deli med se-
boj v zvezi. Simona Simonova in Claude Daufin naj bi igrala glavni vlogi.
Vsakdo pač ve, kako je Simona trmasta in svojeglava. In zaradi te njene svojeglavosti je prišlo do neprijetnih prizorov med njo, režiserjem, piscem, igralci in lastništvom podjetja.
Znani francoski komik Michel Simon, ki ima isti priimek kakor Simona, sicer pa nista nič v sorodstvu, se je ujezil in temu dekletu, ki ga nihče na svetu ne more ukrotiti in spametovati, zabrusil v obraz vse, kar mu je prišlo na misel.
Po tem prepiru se je pokazalo, da je nemogoče delati s Simono Simonovo. Vsaj v tem podjetju ne. Uprava filmskega podjetja je sklenila, da bo Simona igrala samo v prvem delu tega filma, v drugih dveh delih bosta pa ženski glavni vlogi igrali Caurina Licherjeva in Jeanina Darceyeva, moško glavno vlogo bo pa v vseh treh delih igral Claude Daufin.
Tako bo svojeglava Simona kaznovana za svojo trmo.
Sleparjeva zvijača
Atene, aprila
Pred nekaj dnevi je prišel v vas Neo-hori pri Volosu neki neznan moški štiridesetih let in potrkal na vratih nekega premožnega posestnika. Tam je staremu posestniku povedal, da je njegov sin, ki je v grško-turški vojni leta 1922. prišel v turško ujetništvo.
Starec je bil »sina« nad vse vesel, še bolj pa njegova žena. Pripovedoval jima je, kako že nekaj let blodi po svetu in išče svoj dom. V vojni je izgubil spomin, a slika rojstne hiše ; se mu je globoko vtisnila v dušo. Ko j je tako taval po svetu, je naposied prišel tudi v grško vas Neohori in spoznal domači krov.
Srečni družinski idili ne bi bilo konca, če se vanjo ne bi vmešala policija, ki je v »sinu« spoznala nevarnega sleparja in ga prijela.
Neprostovoljni prenos družinskih prepirov po radiu
Kjobenhavn, aprila Pred kratkim so strokovnjaki odkrili v juttlandskem mestu Aalborgu skrivnosten mikrofon, ki je prenašal nepo-tvorjene igre iz družinskega življenja. Listi poročajo, da je vse mesto tako spoznalo življenje ne samo enega, temveč cele vrste gasilcev.
telefone teh gasilcev bodo zdaj kajpak popravili, a vendar je temu ali onemu izmed njih in njihovim ženam nekam tesno pri srcu ob zavesti, da so več mesecev živeli kakor v akustični stekleni dvorani, vsemu mestu v zabavo ali v zasmeh. V tolažbo jim je le to, da so prenosi trajali vselej le kratek čas.
Dokler ne bodo nove naprave končane, bodo prizadeti Aalboržani naj-brže živeli kar najbolj vzorno življenje.
gije. (Kalorija je, kot vemo, množina toplote, ki zviša temperaturo enega litra vode za 1°C.) Ako upoštevamo, da se strojepiska pri delu vse bolj utruja, lahko računamo, da porabi v osmih urah povprečnega dela okrog 900 kalorij. Z drugimi besedami: od porabljene energije pri njenem osemurnem delu bi lahko zavrelo devet litrov vode.
Rooseveltov sin zasluži 18 dolarjev na teden
Newyork, aprila John Roosevelt, mlajši sin ameriškega predsednika Roosevelta, se je pred meseci poročil s hčerko nekega bogatega tovarnarja v Bostonu. Njegov tast ima več velikih tovarn in podjetij. Namesto da bi tast poveril svojemu imenitnemu zetu častno mesto ravnatelja tega ali onega podjetja, ga je postavil za najmlajšega trgovskega pomočnika s plačo 18 dolarjev na teden. To je storil zato, da bi John spoznal delo v njegovih podjetjih prav pri koreninah. Pravijo, da mladi Roosevelt nima nikakš-nih prednosti in da mora prav tako trdo delati kakor njegovi manj imenitni tovariši.
ti S30S
 , _ ...
:	.	Jv	h	m
m.
KM
m.
. ^.. vv -1
Italijanski naborniki manifestirajo po rimskih ulicah in nosijo napise z italijanskimi zahtevami.
Gasilno društvo ima namreč zasebno telefonsko omrežje, zvezano z vsemi člani za primer požara. Vsi ti telefonski aparati se lahko z enim samim krožnim vodom priključijo. Aparati delujejo dan in noč, tudi če je slušalka na vilicah. Pogovori v sobi, kjer je telefon, se preneso skozi membrano v krožni vod, ki je zvezan z valovi radijske postaje v Kalundborgu. Glasove je tako lahko poslušal ves svet. Hišne
Koliko moči porabi strojepiska na dan
Ženeva, aprila Švicarski zdravnik g. Schreder je končal svoje poskuse glede odgovora na vprašanje: koliko moči porabi vsak dan strojepiska pri svojem delu?
Ko srednje hitro piše na stroj, porabi v treh minutah dve kaloriji ener-
V	i	<
Poljska vojaška letala na vojaškem letališču v Varšavi
POLJAKI SO PKiPiiAVLJv.o,1 Oddelek poljske pehote koraka skozi neko mesto proti meji.
Pogreb cele družine
Atene, aprila
V Atenah je stanoval zdravnik-rent-genolog Dimitrijades, star komaj 43 let, s svojo ženo in dvema hčerama.
Pred kratkim je sedel pri mizi in čakal večerje, ko ga je zadela srčna kap in se je mrtev zgrudil na tla. Zena in hčeri so bile čisto iz sebe. Sele čez dolgo časa so si toliko opomogle, da so poskrbele za mrtvaški oder. Prihajali so sorodniki in prijatelji in z njimi sočustvovali. Ko so tako sedeli v sobi, kjer Je bil mrtvaški oder, so se mati in hčere povzpele na streho in odtod druga za drugo skočile na ulico. Mati je bila takoj mrtva, hčeri sta pa izdihnili v bolnišnici. Zdaj bodo celo družino pokopali hkrati.
Kaj vse se pripeti v eni uri
Montreal, aprila
Neki kanadski statistik je objavil zanimive podrobnosti o tem, kaj vse se zgodi na svetu v eni uri.
Po tej statistiki umre vsakih 60 minut okrog 4600 ljudi in se jih rodi 5000. Izvrši se 198.000 prestopkov in 172.000 grešnikov peljejo pred sodišča. Iz tiskam pride 1,700.000 časopisov. V filmski industriji izdelajo 57 kilometrov filma. 7.500 novih avtomobilov pride iz tovarn. Ljudje dobijo 1250 milijonov pisem in dopisnic in 115.000 brzojavk. Lovci ustrele 35.000 živali.
Širom po svetu
Finski in švedski smučarji so letos v teku na dolge proge in na 18 km premagali norveške smučarje; zdaj si dele smučarsko prvenstvo severni narodi takole:	1. Finska, 2. švedska,
3. Norveška. — 900.000 stotov žita namerava kupiti Italija pri balkanskih državah za železno rezervo v morebitnem primeru vojne. — Morilca Weidmanna in Milliona, v Parizu sta pred letom dni umorila šest nedolžnih ljudi, je te dni pariško sodišče obsodilo na smrt. — Rumen dež je prejšnji teden nekaj dni padal v Crni gori. Menijo, da je veter prinesel rumeni prah iz Italije ali iz Bahare. — Znana francoska igralka Anabella bo morala odpotovati iz Amerike, ker so se ,čed-nostne lige* pritožile, da njeno ljubezensko razmerje z igralcem Tironom Powerjem r.e ustreza ameriški morali.
Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«!
li. nadaljevanje
Hitro se je oblekla, in ker ni bila po tistih strašnih dogodkih še niti za trenutek zdoma, ji je pomenila vožnja spremembo, ki jo je čakala z nekakšno pričakovanja polno nestrpnostjo.
Ce bi bila Ana sama do sebe poštena, bi si bila morala priznati, da je bila nestrpnost, ki se je je iznenada polotila, v zvezi z nekim hrepenenjem in upanjem, skrivajočim se v najglobljem kotičku njenega srca; loda mlado, lepo dekle ni bilo samo do sebe pošteno. Zmerom iznova si je govorila, da hrepeni samo po begu iz oklepa teh osamljenih sten in da Čuti vročično koprnenje, da bi spet prišla med ljudi. Ne oziraje se na desno ali levo, je prišla do postaje, in kazalo je, kakor bi 6e bila hotela s svojo naglico ogniti nekemu neljubemu srečanju.
Toda ko je potem 6edela sama v svojem oddelku in se je vlak premaknil, se je pokazalo na njenem obrazu nekaj podobnega kakor razočaranje, in s kalnim pogledom je zastrmela v jesensko pokrajino, hitečo mimo nje.
Ni slišala, da so se vrata odprla, in šele ko je Crayton zakašl jal, se je ozrla in zagledala pred sabo drobne odvetnikove oči, ki so jo opazovale.
Crayton je brez vprašanja sedel njej nasproti, in ko je nehote hotela planiti kvišku, jo je s svojo suho in kosmato roko potisnil nazaj na sedež. »Kar lepo sedite, miss Learnerjeva,< dejal in 6e zoprno zarežal. »Najboljše je, da se pametno pomeniva. Koristilo vam bo, če me boste poslušali in če se boeto poskusili z menoj sporazumeti. Bil sem namreč predolgo odvetnik vašega strica, da ne bi vedel marsičesa, kar bi utegnilo biti tudi vam zelo neprijetno. In razen tega,* v njegovem pogledu je bilo nekaj prežečega in pretehtal je vsako besedo, preden jo je izgovoril, »bi vas opozoril, da bi se utegnili najti še kakšni ugovori proti izplačilu vse dediščine. Saj je mogoče, da je Milner pri svojih opravkih prezrl kakšno važno obveznost, ki utegne priti šele pozneje na dan. Utognilo bi se zgoditi, da bi izgubili vse, kar vam je tako izneuada padlo v naročje in vam menda nekoliko zmedlo glavo. Stari, pošteni Mr. Brook vam tu ne bi mogel do6ti pomagati. Potrebovali bi prebrisanega odvetnika, kakor sem jaz... Zakaj me tako sovražite, miss Learnerjeva?« je priliznjeno nadaljeval in jo pohotno gledal. »Saj sami ne veste, kako rad vas imam, in če bi bili le malo prijazni z menoj, bi vam lahko storil usluge, ki se vam danes o njih niti ne sanja...«
Ana je sedela kakor hroma na svojem prostoru, in odvetnikove besede so odmevalo na njeno uho kakor iz veliko daljave. Ni mogla ne odgovarjati ne bežati, in Crayton je bil odločen, da bo izrabil njeno slabost.
Prijel je roko, ki mu jo je apatično pustila, jo nežno pobožal in pritisnil nanjo svoj nečedni ščetinasti obraz.
»Glejte, dete,« je šepnil in njegove oči so se pohlepno zaiskrile, »takšni ste mi všeč. Ne bo vam v škodo, če boste nekoliko dobri z menoj...«
Prihodnji nudi je že sedel zraven Ane in ji položil roko okoli hrbta. »Na koncu koncev sem vendar...« Ana se je zdrznila kakor iz strašnih sanj, toda še dolgo potem ni vedela, kaj se je prav za prav v tistem trenutku zgodilo...
Iznenada je zagledala veliko, temno senco in zaslišala trd padec, in ko je čez nekaj časa odprla oči, je sedel na proštom, kjer je še malo prej govoril odvetnik, nekdo drug.
Hitro je spet zaprla oči in poleni čez nekaj časa začela mežikati skozi okuo, d)i bi se prepričala, ali bedi ali sanja.
In videla je brezkončne vlake, hiteče proti vzhodu in zahodu, videla je parnike na Temzi, ki so puhali oblake dima, slišala je sirene, ki so ji trgale ušesa...
In vendar je bilo docela neizpodbitno: tu jo sedel, kakor je bil dolg in širok, Harry Reffold in jo gledal to pot s svojim uajprikupnejšim nasmeškom.
Začudena se je ozrla po oddelku, in ko je vprašujoče uprla pogled v Harryja, je bral v njenih očeh nemo, plašno vprašanje.
Da jo pomiri, ji je pokimal in ji zadovoljno pokazal svoje bele zobe.
»Mr. Crayton je odšel, mis6 Learnerjeva, in zanesite se, da ga ne boste spet izlepa videli...
Nehote se je globoko in sproščeno oddahnila, in zdelo se ji je, da jo navdaja nekaj kakor pomirljiv občutek varnosti. Govoriti ni mogla, toda v njenem zmedenem mehkem pogledu in v njeni zardelosti je mladi mož bral njeno zahvalo.
Zdelo se mu je to mlado samozavestno bitje še ljubkejše kakor kdaj koli poprej, in zadovoljen je ugotovil, da bi mu moralo še teko kritično oko priznati odličen okus. Bil je preveč razvajen, da bi bil za žensko bolj občutljiv, kakor je bilo potrebno, toda v tem primeru je spet začutil nekaj, česar se v zadnjih dneh nikoli ni mogel otresti. Iznova je namreč odkril, da se zanima za mis3 Learnerjevo dosti bolj, kakor bi bilo potrebno, in je moral samega sebe oštevati, ko je po-
| preprogagrozeI
DETEKTIVSKI ROMAN	£4
DETEKTIVSKI ROMAN Napisal Louis Welnert-Wllton
mislil, kolikrat se je že zaman poskušal z njo srečati.
Danes jo je pa vendar ujel. Oprezno ji je sledil in potem stal na hodniku, da bi pričakal ugodno priložnost, in tako je prišel še o pravem času, da je poslal vsiljivega Craytona s trdim prijemom in poštenim zamahom pred vrata oddelka.
Rekel si je, da mora dekletu pustiti vsaj toliko časa, da se bo pomirila od razburjenja poslednjih trenutkov, in da ne sme biti vsiljiv, če hoče pregnati vse njene pomisleke, ne da bi ji moral preveč izdati.
Zato je molčal in Ana mu je bila hvaležna, saj se je medtem zbrala in premislila, kako naj 6e vede.
Toda čisto do konca vsega ni mogla premisliti in tudi odločiti se ni mogla, kajti ko je naposled odprl usta, je govoril taiko brez zadrege, pošteno in naravnost, da so se ji začeli razblinjati vsa dvomi o tem skrivnostnem človeku.
»Ni priporočljivo, miss Learnerjeva,« je rekel in jo toplo pogledal v ■plašne oči, »da se po raznih dogodkih kar brez spremstva vozite v London. Ne mislim vas plašiti, toda rad bi vas opozoril, da ste kot Mitnerjeva dedična morda zbudili zanimanje tistih ljudi, ki so bili za vašega strica usodni, in tu je vse kak o potrebno nekaj previdnosti.«
Opazil je, kako so se ji oči od groze razširile in kako se je zdrznila. Zdajci ji je položil desnico na drgetajoče roke.
»Nič se vam ni treba bati, miss Ana,« jo je pomiril in okoli njegovih ustnic se je pri tem pokazal odločni nasmeh, ki »ji je povedal več kakor vse njegove besede. »Toda dobro je, če to veste. Da ne boste tako neprevidni, kakor ste bili danes,« je vne-
prihod, in jd izrazil svoje sočutje. Bil je kakor spremenjen in je govoril z Arno kakor z odlično damo, da se mu je ona naposled morala z nasmeškom zahvaliti
Ko se je Ana poslovila, je Reffold že čakal v veži starega poslopja. Stal je kakor stražnik na straži, in ko je prišla, je pogledal na uro.
»Če ste opravili svoje delo, miss Learnerjeva,« je dejal, »bi zdajle lahko južinala. Do odhoda vlaka je še časa več ko preveč.«
Va-biio jo je spravilo nekoliko v zadrego, vendar ga ni mogla meni nič tebi nič odkloniti. Se pred kratkim bi bila to brez pomišljanja storila.
»Žal imam še celo kopico opravkov,« je odvrnila, da bi se mu izmaknila, toda Harryja se s tem ni mogla otresti.
»Imenitno!« je živahno odvrnil. »Potem utegnem povabiti še neko damo, da bomo v troje. Saj se res ne spodobi, da bi mlado, lepo dekle samo jedlo z gospodom... ki se je z njim seznanilo na cesti,« je dopolnil svoje besede in pomežiknil z očnn. Ani se je zdelo, da je bil to pot njegov smehljaj nekoliko predrzen.
Res je Reffold v eni prvih trgovin, ki sta jih obiskala, izginil v telefonsko celico in se šele po daljšem času vrnil ves vesel.
»Vse v redu, miss Ana,« ji je šepnil. »Priskrbel sem vam varuhinjo, ki vam bo nedvomno všeč.«
Mala a imenitna gostilna je bila v stranski ulioi ob Regent-Streertu, in ko je Ana stopila v elegantni lokal, ki je po vsej svoji zunanjosti pričal o izbranem okusu, je bila nekaj trenutkov v hudi zadregi.
Toda takoj se je spet zbrala in Har-ry Reffold s svojim samozavestnim
eki obraz, ki jo je opazoval z živim zanimanjem, in v svoji ljubki zadregi ji ni prišlo nič drugega na misel kakor to, da ji je prikimala in iskreno stisnila ponudeno ji roko.
Kratki pozdrav je bil skoraj neopazen in v takšnem lokalu tudi nekaj vsakdanjega, vendar je napravil na enega izmed gostov izreden vtis.
Dr. Shipley, ki je sedel v najbližji loži, je iznenada zaslišal ime Mrs. Carringhtonove, in to je bilo dovolj, da je napeto prisluhnil. Radovedno se je sklonil naprej, a prav tako hitro se je spe* umaknil, ko je na svoje veliko presenečenje opazil svojo gospodinjo.
Njen nenadni prihod v ta kraj in med to tujo družbo ga je vročično razburil, in hotel je zvedeti, kaj naj to pomeni, naj ga stane kar koli. Sicer si je rekel, da ga ni življenje Mrs. Carringhtonove nikoli zanitnalo in da ga tudi prav nič ne briga, toda nezaupanje, ki mu ga je podžigala ljubosumnost, je bilo tolikšno, da je kar pozabil na trezne in pametne ugovore.
Napeto je prisluškoval, da bi prestregel kakšno besedo pogovora, ki je postajal čedalje bolj živ in vesel, toda razočaran je kmalu ugotovil, da govore tam o samih vsakdanjih rečeh in o Newphurchu.
Šele ko je posegel vmes moški glas, se je na lepem spet pokazala na Shipleyjevem obrazu neka napetost; zdelo se je, da poskuša ugotoviti, odkod pozna ta glas.
Seveda, ta glas je nekje že slišal, in še zdaj se je spominjal vsake njegove besede.
Prav tiho je vstal, zavil proti koncu jedilnice in šel potem ob drugi strani oprezno tako daleč naprej, da je lahko videl v ložo.
Varuj in nequjsvoje zobe, dvakrat na dan s:
Chlorodont-zobno pasto
to dodal. »Zato boste pa tudi pošteno kaznovani, ker boste morali prenašati mojo družbo. Prostovoljno ali ne — neprestano vam bom za petami, dokler se ne bodo spet za vami zaprla vrata .Kostanjeve hiše*.«
Čeprav je govoril na videz veselo, je vendar čutila, da misli zelo resno, in prvič po mnogih dneh je preletel veder nasmešek njen ljubki obraz, in ta nasmešek je Harryju izdal več, kakor	bi	mu	mogle povedati še	tako
tople besede.
Vožnja je bila potem potekala brez posebnih pogovorov, toda Ana Lear-nerieva je pozneje pri neki priložnosti vendarle priznala, da bo je vzlic temu počutila ob tej uri tako srečno kakor še nikoli v življenju.
Ko sta zapustila postajo, je Reffold v množici iznenada odkril Craytonov prežeči obraz in ujel pogled, ki je izdajal	neizrekljivo sovraštvo.	Raz-
igrano je pomignil odvetniku, se pretirano vljudno odkril in skočil potem k Ani v taksi.
William Brook je sprejel svojo uradni«) zelo prisrčno, in ko mu je v zadregi povedala, po kaj je prišla, se je takoj ogrel za njen načrt.
»Zelo me bo veselilo, če vam bom lahko ustregel, miss Learnerjeva,« ji je vneto zatrdil. »Zdaj ko vas ni tu, šele	vemo,	kaj nam pomenite.	Sicer
sem	pa	jaz	to zmerom vedel,«	se je
hitro popravil in pomežiknil. »Tudi Mr. Grapes vam zdaj še vsak dan poje hvalnice.«
Seveda je tudi gospod Grapes prišel v pisarno, ko je zvedel za Anin
nekoliko malomarnim nastopom ne bi bil mogel najti spremljevalke, ki bi se bila bolj prilegala k njemu kakor to lepo dekle. Tako mirno se je vedla, kakor bi bila zrasla v tem izbranem udobju.
Vse je kazalo, da je Reffold v tem lokalu zelo znan, in menda so ga že čakali, kajti vzlic temu, da je bilo dosti ljudi, sta našla udobno ložo, in postrežniki so kar tekmovali med seboj, kdo bo bolj uslužen.
Ko je Harry z veliko skrbnostjo izbiral jedi in ko je kopica natakarjev čakala njegovih ukazov, je Ana neprestano strmela v njegov odločni obraz, in zmerom iznova 6e ji je vsiljevalo tesnobno vprašanje;
»Kdo je ta človek?«
Ko je naposled opravil svoje težavno delo, se je z zvitim nasmeškom obrnil k njej.
»Oprostite, miss Learnerjeva, toda moje delo m bilo kar tako. Želel sem namreč, da bi spoznali najboljše jedi v tem lokalu.« Nekoliko nestrpno je pogledal na uro. »Nekaj minut prezgodaj sva prišla. Mrs. Carringhtono-va je drugače...«
Uthinil je in stopil proti dami, ki je pravkar prišla v lokal in gledala okoli sebe.
»Miss Learnerjeva,« je dejal, ko se je vrnil s svojo spremljevalko. »Mrs. Carringhtonova se zelo veseli, da vas lahko spozna. Ze dosti sem ji pripovedoval o vas, in če potrebujete nasveta izkušene žene, se kar mirno obrnite do nje.«
Ana je zagledala ljubek in zal žen-
Zagledal je visokega, širokopleče-ga moža, ki je prav tedaj z veselim obrazom nesel ostrigo v usta.
Tudi to postavo je poznal.
Ta človek ga je vodil od avta do vrat njegove hiše, mu spretno potegnil čep iz ust, in potem je bil v enem samem skoku spet v avtu, ki je čakal z ropotajočim motorjem. In zdaj Mrs. Caringlonova južina s tem skrivnostnim človekom.
Dr Shipley je zavil proti stranskemu izhodu in hlastno odšel iz lokala.
Preklinjal je lady Crowfordovo in preklinjal samega sebe, ker je bil tako molčečen v pogovoru z Web-strom, ko ga je ta izpraševal o rajnih podrobnostih njegovega ujetništva.
Toda to bo še popravil. Zdaj je sklenil, da ne bo prav nič več obziren do Mrs. Carringhtonove.
lfarry Reffold se je z velikim užitkom lotil naslednje ostrige, potem se je pa nasmehnil in se obrnil k Mrs. Carriughtonovi.
»Oicely, povedati vam moram nekaj, kar vas bo hudo zanimalo.«
Mrs. Cicely ga je vprašujoče pogledala in Harry ji je hudomušno na-uiežiknil.
»Dr. Shipley je bil pravkar tu in se je zelo zanimal za vas.«
Mrs. Carringhtonova je iznenada zardela ko puran in rekla samo;
»Oh...«
Potem se je začela nervozno igrati s svojilni prstani.
‘ i,i
a Y«tij
O *»
»Gospa Liza mi tako zavida, ker moj mož v postelji ne bere. Moji Bog, ko bi le hotel!« (Humorist)
18
Cravton je bil hudo slabe volje.; Muoila eo ga razna vprašanja in vset mogoče skrbi.
Če bo izgubil upravo nad Milner-jevim premoženjem, mu bo splavala; j>o vod: zelo spretno zasnovana in donosna kupčija. Kakor je vse kaza-l lo. je nesel to pot kožo na prodajj brez upanja na dobiček.
In s to kožo ni bila samo prazna beseda, kajti Crajtou je imel okoli vratu hudo neprijetne občutke, odkar mu je Burns mimogrede namignil o železnih vratih.
Višji nadzornik torej o tej nerodni zadevi nekaj ve, in zato bo moral biti ]>oslej bolj previden. Če se ne bo dal ugnati v kozji rog, mu sicer ne bodo mogli ničesar dokazati, toda če se policija loti kakšne zadeve, nastanejo včasih prav čudni slučaji in na kakšni malenkosti tudi še tako previden in spreten človek lahko v pravem pomenu besede obvisi.
Crayton je torej sklenil, da se bo o tem posvetoval s Fleshom, saj se neprijetna zadeva ne tiče samo njega.!
Peljal se je s postaje v Somer-1 sto\vn in ga poklical iz svoje pisarne, ki je imela samo dve mračni, zatohli in prašni sobi.
Šele po dolgem čakanju ga je priklical iz stanovanja, in Flesh ni bili prav vljuden, ko se je ogasil pri telefonu.
; Kaj vam pa pride na misel, hudiča? Saj vendar veste, da mi to ni všeč...«
»Tudi meni ni v zabavo,« je odvrnil odvetnik z enakim glasom. »Hotel sem vas samo dobiti, še preden vas vtaknejo tja, kjer nimajo telefona V Newchurchu danes ne gre vse tako, kakor bi moralo iti, in Burns nvi je namignil nekaj o Železnih vratih. Mislil sem, da vas bo to zanimalo.«
Flesh je odgovoril šele čez nekaj časa, in to pot je bil dosti mirnejši in vljudnejši.
»Kje pa ste zdaj?«
»V svoji pisarni.«
»Ali vam bo prav, če pridem če* kakšno uro k vam? Potreboval bom nekaj več časa, ker moram napraviti^ ovinek. Tudi za vas bo pametnejše, če začnete boditi po ovinkih. Ali me razumete?«
Ta nasvet se Craytojiu ni zdel prav prijeten.
»Ali res mislite, da je to potrebno?« je vprašal razburjeno in v skrbeh. »Ali ete mar kaj opazili?«
»Če se mi ne bi zdelo potrebno, ne hi govoril o tem,« je rezko odvrnil Flesh. »Čakajte me torej in glejte, da bova sama!«
Odvetnik je upal, da ga bo pogovor s Fleshem pomiril, toda to, kar je pravkar slišal, ga je spravilo še v večje skrbi. Če je prav razumel, jo bil Flesh pod nadzorstvom, in v tem primeru mora tudi on računati s tem, da se bo policija začela zanimata za vsa njegova pota.
Crayton se pri teh mislih ni prav dobro počutil, in v naslednji uri je na vse strani premišljeval, ali je morda kaj izdal. Kolikor se je spominjal, že več tednov m bil na nobenem nevarnem kraju, najmanj pa pri ,Železnih vratih*. Občeval ni z nobenim nevarnim človekom, in edine nevarne listine je imel v Milnerjevi mapi, Iti jo je takoj natanko pregledal. Vzel je iz nje nekaj papirjev, jih še enkrat preletel z očmi in jih potem zagnal v peč. Ko je ležal v peči le kupček prahu, je vzel Crayton še železni strgač in tako dolgo drezal z njim v žerjavico, da je skoraj ugasnila.
Potem se je odvetniku zazdelo potrebno, da se po teh neprijetnih urah okrepi. Vzel je iz vegaste omare nekaj keksov, steklenico in kozarec. Hlastno je žvečil pecivo in napojil skoraj vsak grižljaj s spodobnim požirkom žganja. Tako se n m je kar vidno vrnilo duševno ravnotežje.
Cravtcnova pisarna je bila v velikem, dolgem, štirinadstropnem kame-nitem poslopju, značilni najemniški hiši s slabo prepleskanim pročeljem in neštetimi okni. Niti od daleč ni bila prikupna.
Flesh je prišel z zavihanim ovratnikom skozi neko stransko ulico. Klobuk 6i je bil jiotisnil globoko na če-
lo.	Stopil je čez cesto in potem izginil v temni veži. Pot je dobro poznal, saj je bil že večkrat tu, kadar je potreboval Craytonovega nasveta za ureditev kakšne poslovne zadeve, ki je svojemu stalnemu odvetniku ni mogel zaupali.
Hitro je šel po stopnicah navzgor,, zavil v prvem nadstropju na levo, potem po hodniku na dvoriščno stran, in potrkal tam na stara vrata, kjer je preprost, napol zarjavel pločevinast napis oznanjal, da ima tu odvetnik Ernest Crayton svojo pisarno.
v vsako
Problemi našega časa
Juan Narth, španski Zaharov
Čudovita življenjska pot naibogate/šega Španca.
Zadnje tedne neprestano leta med Londonom, Parizom in Rimom neki gospod; od njegovih pogajanj in uspehov utegne zaviseti španska bodočnost. Povsod, kjer se pojavi, ga sprejmejo, ko kakšnega vladajočega kneza. On je namreč milijarder in ima dobre prijatelje tako v Cityju kakor v Pa-lazzo Chigi ali na Quai d’Orsayu.
Ta mož se piše Juan Marcli in spa-a u?ec* najvažnejše osebnosti tega stoletja. Za slavo se ne zmeni, samo za bogastvo mu je, zato je tudi vsa ta teta 06tal v ozadju.
kmečki sin z mallorce
Juan March se je rodil pred 58 leti na otoku Mallorci v revni družini iz ,u Chetov. Cheti so potomci špan-e th Zidov, ki 60 se dali za časa preganjanj y 15. stoletju krstiti. Danes so Po večini poljedelci, ostali so po poln o-jna nepomešani in so ohranili običaje ln navade svojih prednikov.
Marchovi starši ga niso mogli dati v	Tako je mož do današnjega dne
ostal popolnoma neizobražen in v ■vsem svojem življenju ni prebral niti ene knjige. S 16 letom je dobil delo tj neki trgovini z žitom. Pozneje je sami v Afriki tobak in ga tihotapil na fPansko. Nastanil se je v Kataloniji ln je postal strasten lokalni patriot.
f-Mi Katalonci,« je navadno dejal, »nimamo s Španijo ničesar skup n ega. c .Da sam ni bil Katalonec, ga ni prav kič motilo.
Njegov šovinizem ga tudi ni motil, da ne bi svojih kupčij razpletel po tjaem polotoku. Hkrati je odkrival Španijo.
.^Ni ti treba kot raziskovalec odriniti na severni tečaj, če hočeš odkriti neznane dežele,« je pogosto dejal; iče Potuješ po Španiji, boš zmerom iznova naletel na nova jezera, reke, gore in Pokrajine, ki ni60 zaznamovane na nobenem zemljevidu. Španija je pozabljena dežela.«
PRVI ŠPANSKI >YANKEE<
Ko je prišla svetovna vojna in je ostala Španija nevtralna, je videl mladi trgovec v njej svojo veliko srečo. Najprej je začel trgovati e sladkorjem. Leta 1914. ni imela Narodna sladkorna družba nobenega dobička. On je industrijo tako pospešil, da je imela v treh naslednjih letih 19 milijonov pezet čistega. Hkrati 6i je pridobil lepo premoženje z nakupom velikanskih zemljišč, ki jih je razparceliral in prodal. Prevzel je tudi veliko kemično Podjetje »Productos Chimicos« in ga tako okrepil, da so njegovi dividendi poskočili od dveh na 18 odstotkov. Isto se je zgodilo e premogovnikom Va6ca Leonesa; pod Marchevim nadzorstvom so dividendi poskočili od 7 na 50 odstotkov.
V6e, česar se je lotil, se je spremenilo v zlato. Leta 1918. se je promet barcelonske banke, ki jo je upravljal, od začetka vojne potrinajstoril. Ko so Španski brodniki prodajali svoje ladje Po silno nizkih cenah, je nakupil cela ladjevja. Kmalu 6am ni več vedel, koliko premoženja ima. Imel je nešteto gradov, bank, posestev, parnikov. Skoraj pri sleherni industriji je imel 6voje prste vmes. Španci, ki so bili navajeni vsako delo odlašati na »manana« — jutri — so videli v njem nov tip trgovca in so ga imenovali »El Yanqui« — yankeeja,
BEG IZ JECE
Ko je Primo de Rivera uvedel diktaturo, je postal pozoren na nenavadnega jselfmademana«. Čeprav ni imel zaupanja v njegovo premetenost, je vendar občudoval njegov matematični talent. Pogosto je peljal mladega Mar-cha k svojim generalom in jim ga predstavil kot umetnika v računanju. Zadal mu je kakšen prav težak male-matični problem in March je znal nanj takoj odgovoriti, generali so pa njegove rezultate preizkusili s svinčnikom in papirjem v roki.
Pod vlado De Rivere je dobil March nadzorstvo nad španskim tobačnim monopolom. Ko je hotel diktator nekoliko pregledati njegove transakcije, je bilo že prepozno. Marek je postal med tem časom premogočen.
Celo po odstopu kralja Alfonza leta 1931. je španski Zaharov obdržal svoja vodilna mesta. Ko se je pa kot poslanec udeležil prvega zasedanja republikanskega parlamenta, so ga njegovi nasprotniki tožili zaradi podkupovanja in nizkotnih kupčij. Očitali so niu namreč, da je med vojno Špance pošiljal v Francijo pod pretvezo, da so nemški vohuni v Alžiru. Vlada mu je odvzela njegovo donosno nailzorstvo nad tobačnim monopolom in ga vtaknila v preiskovalni zapor. A spet mu je pomagal njegov denar. Njegovi zaupniki so razdelili med sodne uradnike več ko milijon pezet in tako se mu je posrečilo po poldrugem letu zbežati iz madridskih zaporov. S celo karavano avtomobilov, ki so v njih sedeti poleg njegovega spremstva tudi jetniški rav-
natelj in več jetniških paznikov, je zbežal čez francosko mejo!
V Parizu je najel celo nadstropje v enem izmed najrazkošnejših hotelov. Španski vladi je pa pisal pismo in se je v njem na vse pretege opravičeval zaradi svojega bega. Bal se je, je pisal, da bi jetniški zrak kvarno vpliva! na njegovo zdravje!
Medtem so pa njegovi prijatelji v Španiji uveljavili ves svoj vpliv in vse dobre zveze, da bi ga rešili. Kmalu se je razvedelo, da je postal ubežni gospod March kandidat za prihodnje parlamentarne volitve. V državi, kjer je zadostovalo 2000 funtov letnih dohodkov, da so te lahko izvolili za senatorja, je bila igrača izvoliti milijonarja. Mož v pregnanstvu je postal poslanec in se je lahko svobodno vrnil v Španijo.
MILIJONARJEV UPOR
Odslej je napel vse svoje moči, da bi združil desničarje proti ljudski fronti. General Emilio Mola, ki se je pozneje v državljanski vojni ubil z letalom, je prevzel razdelitev njegovega denarja. Sipal ga je v blagajne fašistov, alfonzini6tov in karlistovskih legionarjev. Levičarji so spoznali v milijarderju nevarnega nasprotnika.
Čeprav je mož na skrivaj pokupil na tucate časopisov in je napel vse sile, da bi pridobil javno mnenje za6e, je kljub temu leta 1936. zmagala pri volitvah ljudska fronta.
Od tega trenutka dalje je March pripravljal prevrat. Prvotno je bila V6taja določena za oktober ali november. Toda umor monarhista Calvosa Sotela,
enega najožjih milijarderjevih zaupnikov — ubili 60 ga katalonski policisti — je kamen spodtike sprožil že poleti. Ko je Franco vkorakal v Sevillo, se je don Juan March umaknil v svojem oklopnem avtomobilu v spremstvu voditelja katoličanov, Gila Robersa, v Biarritz, da bi še naprej predel 6voje mreže iz nevtralnega ozemlja.
»Bog je vsemogočen,« je dejal cinično, »dolar je pa njegov zaupnik.«
CITY UPA VANJ
Francoski vladi ljudske fronte bivanje industrijca v baskovskem kopališču ni bilo nič kaj všeč; svetovala mu je, naj se umakne bolj proti severu. Tako je prišel v Pariz in se nastanil v hotelu Rilzu. Spremljali so ga njegova žena in njegova dva sinova, ki ga niso nikoli pustili izpred oči. Prav tako pa tudi ne francoski policisti, ki so nadzorovali vse njegove obiske, brzojavke in pisma.
Kljub temu je ostal gospod March vsa ta tri leta v tesnem stiku z generalom Francom. Večji del svojega premoženja je žrtvoval za njegovo stvar in je za nacionaliste izposloval na londonskem Cilyju kredite v višini 40 do 50 milijonov funtov, 6 čimer 60 si nakupili ogromno orožja. Tako tudi gospodje v Forein Officu in na Quai d’Orsayu niso več videli v njem 6amo sumljivega človeka, temveč vsemogočno osebnost. In če so zahodne velesile z orožjem v roki gledale, kako general Franco zmaguje, je ta v veliki meri dolžan hvalo za to ravno svojemu pristašu, donu Juanu Marchu.
(Po »WeItwoche«, Curih.)
je Janine - nam.
Marijuana je cigareta, ki spravi človeka v blaznico
Newyork, aprila.
Kar je v Londonu Whitechapel, to je v Newyorku okraj San-Juan-HiU: dno velemestnega življenja. Ženske dvomljive morale, ljudje dvomljivih poklicev, lokali dvomljivega imena, ki so v njih prepiri in pretepi na dnevnem in — nočnem redu. In ko je tja pred kratkim ponoči vdrl policijski major Williams s štiridesetimi policisti in kakor veter preletel vsa sumljiva skrivališča — policija jih prav dobro pozna — v teh neomadeževanih ulicah San-Juan-Hilla ta izredni obisk ni izzval posebnega razburjenja.
»Ena racija več ali manj...« so ne-brižno menili tisti, ki jim je še za časa uspelo pobegniti pred majorjevimi pomočniki. Major Williams je pa to pot obiskal San-Juan zaradi neke važne zadeve. Policijsko poročilo je bilo drugo jutro kratko, a važno:
»V pretekli noči je policija v San-Juanu prijela trideset trgovcev z opojnim blagom in zaplenila deset škatel cigaret ,marijuane‘...«
čez nekaj dni je policija iznova obiskala San-Juan, in sicer prav tako z uspehom; pi-ijela je tihotapce mamil in zaplenila precej ,marijuane‘. Dve leti je major Williams iskal in brskal, dokler ni dosegel popolnega uspeha. Odkril je dobro organizirano tolpo tihotapcev ,marijuane‘ in jih spravil za zapah.
Kaj je marijuana
V Evropi je marijuaoia za zdaj, hvala Bogu, še neznana. Pred kakšnimi dvemi leti tudi v Združenih državah še nihče ni vedel za te cigarete, ki so na zunaj sicer popolnoma nedolžne, a imajo strašen učinek. Posledic ja meni-kanska revolucija je pognala veliko ljudi iz njihove domovine. Večina jih j je pobegnila v Združene države. Ne- 1 kateri so ostali kar blizu, na jugu, i drugi so se pa pomešali med mno- j žice severnih velemest. Med begunci j je bilo veliko takšnih, ki so prinesli s seboj strast kajenja marijuane. V novi domovini je nikjer niso mogli do-
biti. Zato so sklenili, da si bodo sami pomagali.
Nočni »gojitelji« marijuane
Neke noči so se temne sence plazile skozi grmovje Centralnega parka v Newyorku. Čez nekaj tednov so se sence spet pojavile. Potlej so vsak večer hodili po parku ljudje, se plazili okrog grmovja in pulili neke liste. Čuvajem se je čudno zdelo, kaj ti ljudje brskajo po grmovju in zakaj pulijo liste. In neke noči so ujeli človeka, ki je nabral polno vrečo tega blaga.
Neki mehikanski begunci so se namreč odločili, ker niso mogli dobiti marihuane iz daljne domovine, da jo bodo sami gojili sredi Newyorka v Centralnem parku. Svoj posel so kajpak opravljali pod okriljem noči. Ponoči so prihajali sadit mladike, ponoči so tudi obirali liste. Kljub temu so pa oblasti odkrile njihovo nočno »poljedelstvo« sredi Newyorka. Polovile so jih in kaznovale, njihovo »plantažo« pa uničile do poslednje koreninice.
Kadilci marijuane
Oblasti so kajpak mislile, da je s tem stvar opravljena. A bilo je že prepozno, kajti marijuana je pognala svoje korenine že med ljudmi. Odtod je pa dosti težje, če ne skoraj nemogoče, odstraniti zlo. Človeške strasti in razvade so močno ukoreninjene.
»Tobak« za marijuano pridobivajo iz posušenega listja neke vrste indijskih konopelj. Po vsej Mehiki, posebno v toplejših krajih, raste ta rastlina sama od sebe po vseh poljih in pa-robkih. Ko se listje posuši, se prav lahko zvije v cigareto. V nasprotju od hašiša, ki ga orientalski narodi žvečijo, da jim razdraži živce, lahko listje marijuane kade kakor tobak. Na videz se marijuana sploh ne razlikuje od navadnih cigaret. Tihotapijo jo celo pod imeni običajnih cigaret. Sele ko jo prižge, kadilec začuti, da ima v ustih posebno vrsto cigaret. Njen dim ima močan vonj, podoben vonju gorečega sena.
Kadilca marijuane kmalu spoznaš: lica ima zabuhla, oči steklene, pogled strm, kakor vsi tisti, ki uživajo mamila. Črte na obrazu se potegnejo, zastrupljene mišice se skrčijo. Ko začne strup delovati v organizmu, kadilec cigareto odloži in jo vtakne v žep. Prihrani jo še za drugič. Ce hoče, da bo učinek jačji, pred kajenjem sesa melaso.
Učinek najmodernejšega strupa
Kadilec, ki ga omami marijuana, ni več normalen človek. Najprej se mu zazdi, ko da bi se njegove moči postoterile. Popade ga besnost, ki je ne-zadržljiva, zdi se mu, da bi mogel prestavljati gore in stresti zemljo. Hkrati pa marijuana razdraži tudi mozeg. Kadilec marijuane ni, kakor kadilec opija, žrtev prividov. Njegova do skra j-rorii razdražena duševnost vidi običajne pojave v popolnoma drugačni luči; mirnega pešca na ulici, psa ali gručo ljudi, ki se mirno pogovarjajo, vse to vidi v fantastičnih oblikah, ki mu prete. Slika realnega sveta je popolnoma izmaličena. Razlika je tale: medtem ko kadilec opija sanja začarane sanje, se tisti, ki ga je zastrupila marijuana, na vrhuncu krize — ta trnja nekaj ur — vede kakor blaznež. Celo okolici postane nevaren. Na ulici utegne napasti ljudi kot najhujše sovražnike. Pred majhnim psom
Golobradi poslanik
Proti koncu 16. stoletja je bila velika moda, da so moški nosili brado, španski kralj Filip II. je poslal v Rim nekega še zelo mladega plemiča, da bi v njegovem imenu čestital papežu Sikstu V. k njegovemu kronanju.
Ko je stal mladi, golobradi mož pred papežem, je bil ta precej nejevoljen in je zagodrnjal:
»španskemu kralju najbrže primanjkuje mož, ker mi j>ošilja takšne golobrade dečke!«
Mladi Španec pa ni izgubil prisebnosti in je ponosno odgovoril:
»Ce bi moj kralj slutil, da je Vaši Svetosti več do brade kakor do sposobnega moža, bi prav gotovo rajši poslal kozla.«
Edinstven primer Evgen Frohner (1858—1923), profesor na veterinarski visoki šoli v Berlinu je vse svoje življenje ohranil zdrav humor.
Nekoč je zadal nekemu kandidatu pri izpitu tole vprašanje:
»Kaj bi storili, ako bi vam pripeljali konja z zlomljeno ključnico?«
Kandidat je dolgo in učeno govoril; ko je končal, je Frohner smehljaje se dejal:
»Prijatelj, to pa ne bi bilo pametno. Ali veste, kaj bi napravil jaz v takšnem primeru? Izrabil bi redko priložnost in bi za vsako ceno konja kupil. Potlej bi žival ponudil muzeju in bi zato zanesljivo dobil čedno vsoto — kajti bil bi prvi in edini konj na svetu, ki bi imel ključnico.«
Strahopetni pesnik
Danski pesnik Ohlenschlager (1779 do 1850) — imenovali so ga »pogumni pesnik« — res ni bil bogve kakšen junak. Ko je nekoč potoval po Italiji,
šlnebdcte
se ni mogel iznebiti strahu pred potresom. Njegovi prijatelji, ki so vedeli, kako je strahopeten, so si ga nekoč pošteno privoščili. Sedeli so okrog mize in na lepem so začeli mizo skrivaj tresti, tako da so kozarci sumljivo zaplesali. Pesnik je ves prestrašen planil pokonci, zdirjal iz hiše in se zunaj oklenil neke pinije. Na vso moč si Je prizadeval, da bi splezal nanjo.
Ko se mu Je naposled posrečilo priti na vrh, je čepel gori in s strahom pričakoval novih potresnih sunkov. Cez čas je spoznal, da so ga potegnili in je osramočen splezal dol.
Premeteni pridigar
Brandenburški volilni knez Johann Georg (1525—1598) Je bil zelo navdušen prijatelj dobre kapljice, da, celo preveč navdušen. Svoji ženi je s tem pripravil veliko jeze in skrbi. Zato je kneginja nekoč prosila dvornega pridigarja, naj se v svoji nedeljski pridigi pošteno loti pijančevanja in njegovih posledic. Pobožni mož je privolil.
Ko je v nedeljo pridigal tako, kakor mu je naročila kneginja, Je v svoje veliko zadovoljstvo opazil, kako postaja njen obraz čedalje prijaznejši in ko je pridigar v najgrozotnejšlh barvah slikal posledice pijančevanja, mu Je celo zadovoljna prikimala. Ko je pa njegov pogled slučajno zašel k volilnemu knezu, je v svojo grozo opazil, kako se njegov obraz grozeče mrači. Dvomi pridigar se je zbal za svojo donosno službo, še enkrat je zagrmel nad pijančevanjem, naposled Je pa pristavil:
»Samo eden ne sme zaničevati dobre in izdatne kapljice, namreč naš ljubljeni deželni glavar, kajti on jo
ima, si jo lahko privošči in jo prenese!« Takrat se je kneginja namrgo-dila, knezov obraz je pa kar zažarel od zadovoljstva.
Mučno, a resnično
V Newyorku se je pred kratkim pripetila tale nerodna zadeva. Knez Ju-supov — znan zaradi Rasputinove smrti — je prišel s 6vojo ženo, rusko veliko kneginjo, v Ameriko. Neka bogata, odlična dama iz newyorške družbe ju Je povabila na domačo zabavo.
Kajpak je vse uredila tako, da bi bil prihod kneza in kneginje senzacija večera
Vsi gostje so bili zbrani. Naposled se je prikazal ruski knez s svojo ženo. Gostiteljica jima je šla vzhičena nasproti, ju peljala skozi špalir gostov na najvišjo stopnico in ju v svoji razburjenosti predstavila z besedami:
»Princ in princesa Rasputinova!«
Skromni lord
Lord Beaverbrook, ki se je v svojem življenju povzpel od kanadskega drvarja do ameriškega časopisnega kralja, je sedel pred kratkim z vojvodo Windsorskim in nekaterimi njegovimi prijatelji pri čaju v Cannesu. Govorili so o moški eleganci in vojvoda je izrabil priložnost, da je pokazal dragocene zapestne gumbe, ki mu jih je podarila njegova žena.
Drugi gospodje so začeli vsi po vrsti kazati svoje, nič manj dragocene, zlate in platinaste gumbe. Samo lord Beaverbrook je postal očitno molčeč in Je skrival srajčne rokave v suknjič. Vojvoda Je to opazil in je vztrajal pri tem, da mora tudi časopisni kralj pokazati svoje gumbe. Ta se je naposled vdal in gospodje so zagledali — dve varnostni zaponki.
bo pa morebiti zbežal, ker se mu zdi, da je lev...
Besnost kadilca marijuane je strašna. V njem se namreč pojavi neznanska moč. Neki mehikanski zdravnik je pripovedoval, da so mu nekoč pripeljali človeka, zastrupljenega z marijuano, ki je na cesti napadel ljudi. V pretepu so mu glavo skoraj čisto odrezali in ko so ga bolničarji dvignili, mu je visela le še na nekaj mišicah. Kljub temu so imeli pa dosti dela, preden so ga spravili v rešilni voz. Umiril in klonil je šele takrat, ko je izgubil veliko krvi.
Konec v blaznici
Marijuaoa se še v nečem razlikuje od običajnih mamil: ne učinkuje namreč akumulativno. Kadilec opija čuti vse hujšo potrebo po mamilu, kar lačen je strupa. Kadilec marijuane se pa narobe po prestami krizi prav lahko strupa osvobodi in ne čuti potrebe, da bi stalno ali pa vsaj od časa do časa kadil. A prav zato se je ta razvada polastila toliko ljudi. Pa ne morebiti, da po končani krizi marijuana sploh ne bi pustila posledic. Kdor po prvem poskusu kajenja ne opusti in ga ponovi trikrat, štirikrat, je nesrečnik lahko prepričan, da si je sam priskrbel potni list za blaznico. Vsi stalni kadilci marijuane so končali v blaznici, in sicer v oddelku za nevarne bolnike, ki zanje večjidel ni rešitve.
Tisoči zastrupljenih
Pred sto leti še nihče, tudi v Mehiki ne, ml poznal marijuane. Ni natanko znano, kdaj se je ta razvada začela širiti. Danes je marijuana socialno zlo. ki ga oblasti odločno pobijajo.
Mehikanski begunci so ga prenesli tudi v sosednje Združene države. Kar je pa najhujše:	marijuana	svojih
žrtev ni iskala samo po kaznilnicah in vojašnicah, temveč tudi med šolsko mladino. Danes je na tisoče visoko-šolcev zastrupljenih z marijuano. Pred dvema letoma so na nekem vseučilišču odkrili skrivno kadilnico in polovili tihotapce marijuane. širjenju tega zla je pa pripomogla tudi okoliščina. da so te cigarete dosti ceneiše od tobačnih, razen tega se pa tihotapcem še do nedavna ni bilo treba bati ostrih kazni. Zdal ko je strup zavzel že tako grozoten obseg in je začel svoje razdiralno delo tudi med šolsko mladino, so se oblasti vznemirile in napovedale neizprosen boj trgovcem »počasno smrti«. Odločni ukrepi majorja Wil-liamsa dokazujejo, da oblasti pri pobijanju in zatiranju nalnovejše »mode« ne misli io ostati na pol poti.
Žvečilni gumi v Ameriki
V Združenih državah vsako leto prodajo okrog 200 000 kilometrov žvečilnega gumija, vrednega 300 milijonov dinarjev. Večino tega gumija prežvečijo v Združenih državah; tam je ta navada tako razširjena, da danes celo piloti prežvekujejo gumi za pomirje-nje živcev.
Žvečilni gumi pridobivajo iz soka drevesa sapota, ki ga v Združenih državah goje v velikih plartažah. Visoko je po deset do petnajst metrov.
Gumi so v Združenih državah začeli žvečiti pred sedemdesetimi leti. Iznašel ga je zobotehnik Thomas Adams. Na gumi ga je opozoril neki pobegli mehikanski general. Adams je najprej poskusil gumi uporabiti za umetne zobe. Naposled je pa spoznal, da se da gumi dosti bolie izkoristiti kot slaščica.
Žvečenje se je naglo razširilo. Zasadili so dosti novih plantaž sapota.
Zanimivo je pa, da se ta navada ni razširila tudi na Angleškem. Tam namreč po žvečenju gumija spoznajo Američana.	(»Pester	Loyd«)
Nov način prenosa koze
2e nekaj let se ruski znanstveniki bavijo s problemom zdravljenja čirov, ki nastanejo zaradi nezadostne prehrane tkiva, kot posledica obolenja živčnega sistema ali pa neurejenega presnavljanja telesnih snovi.
Dr. Višnjevski, profesor na kirurški kliniki instituta za eksperimentalno medicino, dela zdaj poskuse s prenosom kože s konzerviranih trupel na te čire.
Od meseca novembra je bilo na kliniki 22 bolnikov pod nadzorstvom profesorja VišnJevškega. Po prenoeu kože s trupel na obolela mesta, so vsi bolniki že v kratkem času popolnoma ozdraveli. (»Pariser Tagemeltong«)
Čebele kot vojni sli
Vojna na Kitajskem je iz čebele napravila vojnega sla. Čebele so tako zdresirali kajpak Japonci. S pomočjo modeme fotografije je namreč mogoče poročila zmanjšati na neznaten delček prvotne velikosti, čebela, ki nosi to dragoceno breme, se zna vrniti tudi več milj daleč.
čebele niso samo zanesljive, temveč tudi nagle, kajti v eni sami uri prelete tudi po trideset do štirideset milj. Ta namestnica goloba-pismonoše še mnogo obeta; Japonci zato danes posvečajo kar največjo pažnjo čebelnim rojem in jih varujejo škodljivcev.
(»Comentator«, Newyork.)
Donosna kokošjereja
»Zdaj se mi je šele posrečilo pripraviti vse kokoši, da vsak dan zneso eno jajce. Kajpak jih moram dobro krmiti.«
»S čim jih pa krmite?«
»Vsaka kokoš dobi vsak dan poleg običajne piče tudi dva trdokuhana, sesekljana jajca!«
Problem št. 30
Sestavil G. E. Carpenter (1902)
Po dvajsetih letih proučevanja je neki danski zdravnik odkril skrivnostno zvezo med dušo in različnimi vrstami zelenjave. Naše gospodinje bodo odslej lahko zdravila kuhale kar na štedilniku.
Kdor hoče ostati zdrav, mora uživati zelenjavo, dosti zelenjave, kajti naše telo potrebuje snovi, ki so v rastlinski hrani, za svojo rast in svoj obstoj.
Da sta tudi naše duševno življenje in naša inteligenca v nekem pogledu pod vplivom zelenjave, je odkritje, ki se o njem doslej večini ljudi še sanjalo ni.
Za to novo odkritje se imamo zahvaliti nekemu danskemu zdravniku. Na podlagi svojih opazovanj je prišel do tehle zaključkov:
špinača napravi ljudi odločne in jim daje močno voljo, vrhu tega jim pa bistri duha.
Stročnice dražijo in pozive človeka. Kdor je večkrat potrt, naj torej je veliko stročnic.
Grah ni samo tečen in zdrav, temveč skrbi — tako trdi danski strokovnjak — tudi za duševno harmonijo.
Z lečo je pa druga; kdor jo jč, postane siten in pri večini ljudi zbuja baje leča prepirljivost.
Fižol uspava,
Beluši zasanjajo.
če hočeš biti razigran, jej zeleno.
Itdeča pesa ni samo dobra, temveč je tudi izvrstno mirilo za vročekrvneže.
Ohrovt razburja.
Korenju pa vsa čast! Korenje ima namreč dragoceno lastnost, da nas pomiri. Za duševne viharje pomeni isto kakor olje za morske valove. Nesrečni zaljubljenci jejte korenje! V skledi korenja boste mimogrede našli svoj dušni mir...
Cikorija in endivija zbujata potrebo po nežnosti.
O cvetači pa Danec trdi, da človeka draži k humorju!...
Ste Julij Cezar je jedel špinačo
Vse te jedi skupaj nam dajo kakor vidite izvrsten jedilnik za dušo. Morebiti ni čisto popoln, vsekako je pa kaj pester. Zdaj naj ga preizkusi vsak sam!
Upajmo, da se bo obnesel.
Morebitne netočnosti, ki se bodo pokazale v tem ali onem primeru, si ne jemljite preveč k srcu. Tudi pri tej teoriji danskega zdravnika o zvezi med dušo in zelenjavo, mnogo odvisi od gospodinje, ki to zelenjavo pripravi.
Ali ni važno, da je odslej v rokah gospodinje, ali ste veseli ali žalostni, živahni ali zaspani, razigrani ali nežni, mirni ali živčni? Celo tako daleč gre | ta zadeva, da utegnemo trditi, da je j to odločilno za naše življenje in za | našo usodo!
; Na primer špinača!
’ Kakor pravi teorija, pričara špinača ! človeku močno voljo, odločnost in bi-| strega duha. Po tej teoriji naj bi go-| spodinja nosila na mizo vsak dan ve-| likanskn sklede špinače, tako bo men-j da celo največjega tepca spremenila v • genija. In ali nista bila že Julij Cezar | in Napcleon ljubitelja špinače?
I Res je, danski zdravnik to izrečno ; poudarja, ne trdi pa, da je Julij Cezar I postal Julij Cezar samo zaradi svoje 1 j utežni do špinače. Morebiti pa
Gospa in služkinja
Gospa Zmazkova ima novo služkinjo.
»Mina,« ji pravi, »jutri bomo imeli domač ples. Upam, da boste storili vse, kar je v vaši moči.«
Mina vsa vesela:
»Brez skrbi, gospa! Tako rada plešem, ko le kaj.«
Naglica
Tine sreča Toneta, ko teče zraven svojega kolesa.
»Kaj se je vendar zgodilo, Tone? Zakaj ne skočiš na kolo?«
»Nikar me ne zadržuj, Tine,« mu ta v naglici odgovori. »Saj niti na kolo ne utegnem skočiti!«
Mat v 2 potezah
710*0,.	<
zcLiosvjt, pivnaAa
Problem št. 31
Sestavil Ludvik Noak (1882)
fc juza, ztjta&c, pACr phA^izuut ll
Različno
»Pri nas moramo ravnati z našo vzgojiteljico tako, kakor bi spadala k naši družini.«
»Oh, pri nas pa tega ne smemo. Z njo moramo biti zelo vljudni.«
premišljena beseda, da nastane v hiši največja polomija... Kaj naj stori v takšnem primeru pametna gospodinja?
Nič naj si tega ne jemlje k srcu, temveč odhiti naj v kuhinjo in čez četrt ure naj se vrne s polno skledo prijetno dišečega korenja. Dobro si zapomnite:	korenja,	ki	pomirjevalno
učinkuje na človeka, Bog ne daj pa ohrovta, ki še poveča razdražljivost! Če se ji potlej posreči pripraviti svojega moža, da bo korenje jedel, teda; bo vsekako igro dobila. Srečen zakon na »znanstveni podlagi«.
(Po »Griine Post«)
utegne špinača celo pri enem izmed nas napraviti takšen čudež.
Kako izrabimo vse dobre strani naše zelenjave?
Komur pa ni za tako velikanske uspehe, priporočamo teorijo danskega zdravnika v drage namene. Na primer za ohranitev hišnega miru.
Poglejmo tale primer: gospod Mlakar pride zvečer prav razdražen in .nataknjen* domov. Ves dan se ga je prav povsod držala smola, torej je njegova nejevolja povsem razumljiva. Ko pride domov, zavlada tisto »tesno ozračje«, ko zadostuje samo ena ne-
Vprašanje
»Stric, kaj se pa to pravi: kozla Ustreliti?«
»Veš, Janez, to je pa tako: če lovec na primer meri na kozla, pa ga zgreši... kozla ustreli!«
Mat v 3 potezah
Problem št. 32
Sestavil W. A. Shinkman (1882)
Odgovori DA ali NE na spodnja vprašanja;
1. Ali pozabiš zapirati vrata za seboj?
2. Ali si vsaj dvakrat v življenju izgubila dežnik?
3. Ali rada pozabiš utrniti plin (elektriko)?
4. Ali večkrat založiš rokavice?
5. Ali pozabiš opraviti kakšno naročilo?
6. Ali se ti kdaj zgodi, da si že na ulici, ko se spomniš, da sl pozabila torbico ali pa rdečilo za ustnice?
7. Ali se ti je že večkrat pripetilo, da si pozabila na sestanek, ki si ga dogovorila s svojo prijateljico?
8. Ali si že kdaj pozabila svojega fantička v tramvaju?
9. Ali se ti je že kdaj zgodilo, da si šla na trg, pa si popolnoma pozabila, kaj si se bila namenila kupiti za kosilo?
10. Ali sl že kdaj pozabila voščiti svojemu možu za god?
11. Ali postaviš knjigo, ki si si jo izposodila iz moževe knjižnice, narobe na polico, čeprav veš, da mož takšne zanikrnosti ne prenese?
če si naštela 11 Da, je obupno! Stopi vendar že iz oblakov na zemljo in malo premisli, kaj storiš.
6—8 DA: za dobro strojepisko ti še precej manjka.
10—11 NE: tudi to je obupno — le v nasprotnem pomenu kakor zgoraj.
Mat v 4 potezah
Kratka partija št. 13
Iz neke partije v Monakovem
1. e2—e4	e7—e5
2. f2—f4	d7—d5
3. e4Xd5	e5—e4
4. d2—d3	Sg8—f6
5. Sbl—c3	Lf8—dS
6. Ddl—e2	o—o
7. d3Xe4	Sf6Xe4!
8. SXSe4	Tf8—e8
9. Kel—dl	Lc8—f5
10. Se4—f6!	g7Xf6
11. De2—h5	Ld6—b4
12. Sgl—f3	Df8Xd5šah
13. Lfl—d3	LXLd3!
14. DXDd5?	Ld3—e2 mat.
Fakir pripravlja svoj nad. budni naraščaj za bodoči poklic
(»Marc' Aurelio«)
V sili
Mali Peter pride prvič iz šole. ;
»No, kako je bilo Peter?«	•
»O, lepo, oče, samo — gospod uči-: telj je tako strahovito radoveden. Naj-: prej Je hotel vedeti, kako se pišem.: Povedal sem mu. Potlej je hotel ve-; deti, kdaj sem se sodil. Tudi to sem: mu povedal. Potlej je pa še hotel ve-' deti, kje sem se rodil in... moral sem se mu zlagati.«	'
»Zlagati? Zakaj neki?«	;
»Saj vendar nisem mogel povedati,: da sem se rodil v ženski bolnišnici,: potlej bi me pa fantje imeli za deklico. Tako sem si hitro izmislil drug kraj.«
»Kateri kraj?«
»Nogometno igrišče.«
Stcojepisic 'znacaif
1. Prave črke udarjene povrh napačnih pomenijo prisebnost.
2. Izpuščanje črk: slab spomin, površnost, naglico.
3. če ena črka visi na drugi: razdražljivost, neuravnovešenost.
4. šibek udarec: melanholijo.
5. Močan udarec: odločnost, borbenost.
6. Neenakomeren udarec: nestalnost grobost.
7. Pogoste nepopravljene napake: neurejeno asociacijo predstav, zanikr-nost.
8. širok rob: razsipnost, konvencionalnost.
9. Ozek rob: štedljivost, skopost.
10. Tjavdan postavljena ločila: pomanjkanje smisla za dolžnost, prazna glava.
11. Pomanjkanje presledka med besedami: raztresenost.
12. Preveliki presledki med črkami, razum, ustaljenost.
13. Napačen besedni red: živčnost.
(»Meines Register«, Newyork.)
»Tudi pisanje na stroju izdaja človekov značaj,« trdi neki znanstvenik. Pri tem odločajo jakost udarca, enakomernost črk, popravljanje in podobno.
Preglejte torej natanko svojo pisavo na stroj glede na tele činitelje:
Rešitev problema št. 27
1. Kd4—83!	La4—c2
2. De4—hi mat.
1. ...	Kdl—el
2. Ke3—e2 mat.
Rešitev problema št. 28.
1. Dd7—d6	Kf7—e8
2. Dd6—e5	Ke8—d7 ali fT
3. e7—e8Dmat.
1. ...	Kf7—g7 ali g8
2. e7—e8D (šah)	karkoli
3. Dd6—g6 mat.
Rešitev problema št. 29
1. Kfl—e2	. . Kh5—h6
2. Sf3—e5	Kh6—g5
3. Dbl—g6 šah	Kg5—f4
4. Se5—d3 mat.
2. ...	Kh6—g7
3. Dbl—g6	Kg7—h8
4. Se5—f7 mat.
1. ...	Kh5—g4
2. Dbl—g6 šah	Kg4—h3
3. Ke2—f2	b2—blD
4. Dg6—g3 mat.
2. ...	Kg4—f4
3. Dg6—g5 šah	Kf4—e4
4. Dg5—e5 mat.
Pomlajevalni postopek
»Ali me lahko pomladite, da bom: spet 25 let star?« vpraša, kajpak vi Ameriki, neki odvetnik pomlajevalnega zdravnika.
»Kajpak, a to stane 10.000 dolarjev.«;
»Ali me morete pomladiti, da bom: star 18 let?«
»Lahko, a to stane 15.000 dolarjev.«'
»Potlej me napravite 18 let starega,«; se g^Iočl odvetnik.
Pol leta pozneje se oglasi pri odvetniku zdravnik in ga opomni, naj plača račun.
»Mi niti na misel na pride, gospod doktor, saj sem vendar mladoleten in če mislite to ovreči, vas bom tožil zaradi sleparije!«
Na lovu
Gospoda Hrasta pregovori neki njegov prijatelj, da gre z njim na lov na medveda. Hrast se le tega boji, da bi res naletela na kakšnega medveda. Po prečuti noči odideta. Ko že kakšne pol ui« kolovratita sem in tja po gozdu, naletita — na medvedovo sled.
»Veš kaj,« meni Hrast, »pojdi za sledjo in poglej, kam jo je kosmatinec mahnil, jaz bom pa pogledal, od kod jo je primahai!«
Vprašanja
X. Katero mesto ima največ mostov?
2. Kaj je Antarktida?
3. Kaj so bili trubadurji?
4. Kaj je tara?
5. Kateri narod je prvi nosH hlače?
6. Kaj je melinit?
7. Kaj je srednjeevropski čas?
8. Kaj je plagiat?
9. Kaj je Jobova vest?
19. Kdaj priča ni dolžna pričati pred sodiščem?
Odgovori na strani 19
Botnihi
r	sapavs»d.2aio)a na«sha«n« p*.
V* s*gasitrs <tr«t»n«pre-Lja. Jj kav*. Zdravuil« rodi *Joai»£aj« \| Orvaal ajieilln« in •Inskem Tudi /\ prt v*ewn) U**mM no narta pa / navada. Uaoraaij»jlo lat* pri ta-, /	ptrjul* dobra •ovajale* iioditvo
Ali želite prečo na desni ali na levi strani?
(>Kolnische Ilustrierte<)
crtadonbona
Sin morskega razbojnika
(Nadaljevanje s 6. strani.)
kar koprnel, je svojemu tovarišu v igri podaril na veliko žaloet vzgojiteljice dve svoji najlepši obleki, in zdaj De bi bil mogel nihče več ugotoviti razlike med obema dečkoma, zdaj sta se ločila kvečjemu po tem, da je postajal guvernerjev sin zmerom skromnejši in da je e čedalje večjim občudovanjem gledal sina morskega razbojnika.
Nekaj^ dni, preden je ladja prišla v pristanišče, kjer sta oba očeta čakala svoja sinova, je postal liarry raztresen, .tih, 6koraj nervozen. Ali se je ®orda iznenada zavedel resničnosti? Ali se je morda spomnil, kdo ga bo prišel iskat? Ali se je sramoval potnikov in zlasti svojega prijatelja Ted-uyja? Vsekako je Teddyju zastavil dva dni pred prihodom v kolonijo prav čudno zveneče vprašanje:
»Kajne, Teddy, tvoj oče ni guver-neI? T° si mi rekel kar tako?« leddy je začudeno pogledal Harryja. »Zakaj? Zakaj naj bi ti bil to rekel, bilo res?«
»Kar tako.«
»Kako? če je pa res guverner 1 Gu-erner ni nič posebnega. To ni kakor Pi") tebi, Harry. Še nikoli nisem imel Prijatelja, ki bi imel morskega razbojnika za očeta.«
• j'J.Potem je rotil Teddy 6vojega prijatelja Harryja, naj mu zmerom piše, “Jer koli že bo. Zdaj mora seveda 5e hoditi v šolo, temu se pač ni mogoče Ogniti, toda bo bo starejši, ko bo imel kakšnih štirinajst ali petnajst let, bo Pobegnil, prišel k Harryju in služil na «dji ,Liberty‘. Harry mu je obljubil ^®e, toda njegove besede niso zvenele Preveč prepričljivo in Teddyja se je loteval neprijeten občutek, da ga prijatelj prav za prav zaničuje in da po njegovem mnenju ne more biti vreden Razbojniškega poklica.
Nekega žarečega poletnega jutra se J6 ladja pripeljala v pristanišče. Oba dečka sta bila že prav zgodaj na krovu ® sta stala drug pri drugem, naslonjena ob ograjo. Iznenada je vzkliknil Teddy:
Gospodična tajnica
Roman velike
ljubezni
po znanem pisatelju
Alfredu
Schlrokauerju
»Tamle je moj oče!«
Pomignil je z robcem in vzkliknil:
>Oče! Oče!«
Harrjr je obetal ko prikovan.
»Pokaži mi svojega očeta,« je poprosil Teddy prijatelja. »Takoj bom moral Hi na kopno. Pokaži mi ga.«
Harry je strmel na pomol. Videl je majhnega, zgrbljenega moža, bi je stopal po pomolu, obložen e kovčegi In oblečen v livrejo hotelskega vratarja. Havryju ja udarila kri v lica in iameglilo se mu je pred očmi.
»Ni ga tu,« je dejal z drhtečim glasom in «e potuhnil, da ga zgrbljeni možak ne bi videl. »Ni ga tu.«
Teddy mu je hotel reči nekaj tolažilnih besed, povedati mu je hotel, da je njegov oče, morski razbojnik, najbrž kje na lovu za tujimi ladjami, ali pa da je njegovo ladjo zajel vihar. Ko p« se je ozrl, je Harry že izginil. Ni ga več videl, kajti guvernerjev čoln je že olistal ob parniku in Teddy je moral iti.
Preklinjajoč, kakor miš moker mornar, je nekaj minut nato prinesel prav tako mokrega Harryja na krov. »V vodo je skočil, smrkavec,« je pojasnil prvemu častniku. »Če ne bi bil slučajno na krmi...« Pemahnil je z roko in ves besen stresel Harryja.
Prvi častnik je molčal, potem pa je poslal mornarja stran in dolgo gledal svojega varovanca. Morda je razumel, kaj je pognalo ubogega dečka h temu blaznemu dejanju. Vse.kako je rekel počasi, ne brez prisrčnosti:
>Teddy je šel. Čez četrt ure bodo vsi potniki, ki tu izstopijo, na kopnem. Ti
17. nadaljevanje 44
Teden dni nato sta prišla Hilda in Rohn v Berlin. Perrinova sta se odpeljala še za nekaj tednov v Švico.
Rohn se je odpeljal s Hildo v svojo vilo. Tam se je okopal in preoblekel, potem pa se je vrnil v mesto. V začasnih uradnih prostorih ga je čakal trgovski ravnatelj. Philadelphia and West Virginia bank je imela svojo prvo sejo.
Pravni ravnatelj je po dolgi dobi počitka in lenarjenja kar hlepel za delom.. Samo bežno je v vročičnem pričakovanju novih dolžnosti vzel slovo od Hilde. Stala je na pragu in gledala za njim, dokler ni avto izginil v daljavi. Vedela je, da je to slovo za dolgo, dolgo, morda za zmerom.
Počasi se je vrnila v hišo. Na terasi je obstala.
Prišel je sluga. »Ali bi mi dali ključe kovčegov, cenjena gospodična? Obleke bi rad spravil v omaro,« je rekel.
»Doktorjevi ključi so v spalnici,« je mimo odvrnila. »Moje kovčege pa pustite, kakor so.«
Sluga je bil nekako užaljen. »No,« si je mislil, »če hoče sama svoje delo opraviti, naj ga pa opravi, zaradi mene!«
Potem je šla počasi skozi vse sobe. Tu v glasbeni sobi sta tolikokrat skupaj sedela, objeta v časih prve sreče. Kako daleč se ji je že zdelo to! Skoraj, da je izginilo v pozabljenju. Pa vendar. Zdaj je konec avgusta, in šele v juniju sta i se spoznala. Sele v juniju 1 Pred nekaj tedni! Koliko sreče in koliko bolečine se je združilo v tako kratkem času! Vsa vsebina njenega življenja.
Sedla je za klavir. Na pamet je igrala Mozarta, igrala je Schuberta, vse tisto, kar je že tolikrat zazvenelo izpod njenih prstov, ko je vesela ali otožna sanjarila za klavirjem.
Potem je vstala, prav tiho zaprla klavir in stopila pred sliko miss Farrenove. Dolgo je gledala lepi posnetek. »Ali si bila ti srečnejša?« Je pomislila. »Zdi se mi, da doživimo vse žene enako. Nekoliko sreče, nekoliko bolečine. Pozdravljena miss Farrenova!«
Nato Je šla v delovno sobo in tudi od nje je vzela slovo. Tu je delala z njim v prvih dneh svoje službe, ko je še spoštovala in cenila velikega šefa, ko se je šele budila njena ljubezen...
Nazadnje je stopila k pisalni mizi in položila nanjo debelo pismo. Nato je šla v spalnico, vzela slovo še od nje, brez solza, s široko razprtimi očmi.
V kuhinji Je dala kuharici velik bankovec.
»Stran grem,« je izdavila iz sebe.
»Milostljiva gospodična odhaja?«
Prikimala je.
»Za zmerom?«
»Da.«
»Hudo mi je, gospodična,« je nazadnje pošteno priznala kuharica. »Izprva smo bili nekoliko nejevoljni, ko ste prišli, človeka pač ni mogoče takoj spoznati, kajne? In toliko je žensk, ki hočejo samo gospodovati nad moškimi. VI pa ste bili tako dobri. In zdaj odhajate!«
Hilda ji je dala roko.
»Gospod Kleinmuller, pokličite taksi in nesite moje kovčege vanj,« je prosila.
»Ali ne bi rajši vzel domačega avtomobila?«
»Ne, hvala!«
Odšla je. Sluga in kuharica sta gledala za njo. »Med potjo sta se morala spreti,« je strokovnjaško ugotovil sluga. »Da, da, v igri in na potovanju se spozna pravi značaj!«
»Ne govorite neumnosti!« ga je trezno zavrnila kuharica. »Če bi vi imeli tak značaj, kakor ga imata najin gospodar in ta gospodična! Samo nekaj vam rečem. Nikomur ga nisem bolj privoščila, kakor njej. Zdaj pa gre!«
»Nič ni na svetu večnega!« je modro odvrnil Kleinmuller.
Potem se je Hilda odpeljala. Kuharica in sluga sta stala pred hišo in mahala za njo. Kakor skozi pisano tenčico ju je gledala Hilda. Zdaj so se ji naposled vdrle solze.
Potem je dala odpreti očetovo stanovanje in dolgo se je morala trudili, preden ga je uredila. Starec pač ni bil za gospodinjo, šele zvečer se je oče vrnil iz filmskega ateljeja. Brez besede mu je omahnila na prsa. Dolgo je trajalo, preden jo je razumel.
45
Proti poldnevu je Rohn iz svoje odvetniške pisarne poklical po telefonu domov.
»Cenjena gospodična je odšla,« je povedal sluga.
»Cenjena gospodična je moja žena, da boste vedeli,« ga je dobre volje poučil. »Kam je pa šla?«
»Ne vem, gospod doktor.« Slugov glas je zvenel začudeno.
»Potem pa povejte gospe, ko se vrne —«
»Gospod doktor me narobe razume,« je vzkliknil sluga, »cenjena gospodična — milostljiva,« nerodno se je lovil z besedami — »je čisto odšla.«
»Kaj naj pa to pomeni?« so padle trde besede skozi slušalo. Rohn je zaslutil resnico.
»No, odšla je, gospod doktor, s kovčegi in vsem.«
Dolg odmor.
»Ali je gospa kaj pustila?«
»Da, na vaši pisalni mizi leži debelo pismo. Videl sem ga prej, ko sem šel skozi sobo.«
»Prinesite mi pismo v pisarno — takoj — vzemite avto in drvite, kar morete!«
»Da, gospod doktor!«
čeprav se je Kleinmuller že čez nekaj minut pripeljal s pismom, vendar se je zdelo Rohnu, da je čakal dolge ure.
»Dobro,« je dejal Rohn, »zdaj lahko spet odidete.«
ZADEVA TAMANOI
Na/zanimive/ši kriminalni primer laponske policHe
8. nadaljevanje
lSiga je videl pred sabo nov obraz. Zdaj, ko je manjkala uniforma bele in rdeče šminke je ugotovil, da je Senutkai govoril reemco, ko je rekel, da je Kiku nenavadno ljubko dekle. Nežna m krhka je bila; niti obi, široki pas ki zabriše oblike telesa, ni mogel čieto za kr rti njene vitke ljubkosti.
Bila je zaupljiva kakor ptičica. Iši-ga se je tega veselil; dobro je, da mu bodoča zaveznica zaupa.
TrajaJo je nekaj časa, preden eta spet taiko nemoteno klepetala kakor prejšnji večer, Išiga ji ;e povedal vse, kar je vedel o at* abot ni usodi Ryuta.ra
Gibe. Ničesar ni zamolčal, veaka malenkost bi utegnila privesti Kiku na kakšno sled.
Pripovedoval ja je o svojih brezupnih naporih, da bi našel moril«), o svojem veselju, ko je s pomočjo gospoda Senukaja odkril, kje se ona nahaja, o svojem upanju, da bo z njeno pomočjo odkril tudi morilca.
Pripovedoval ji je o Hidek-ihdju, dobrem, pametnem možu, ki je žrtvoval svoje življenje, ker ni mogel pre-| našati, da bi bila ostala smrt čaati-' vrednega gospoda Čibe nemaščevana.
Z velikimi, iskren mi se očmi je gledala Kitu detektiva.
S svojo slabo novico ji je prizadel
Kolesa in Šivalni stroli
prvovrstnih znamk, popolnoma novi in večja izbira 2e rablje« nih po zares nizkih cenah naprodaj samo pri
»P r o m e #«
(nasproti Irhaste cerkve)
Vaša usoda brezplačno!
boš lahko tako dolgo počakal tu. Potem te bom v iolnu prepeljal na pomol. Tvoj oče ima zdaj še tako dovolj dela.<
Z zamolklim grmenjem se je pred
llarryjem podrl v nič ves svet. Dobra ladja ,Liberty‘ je v viharju utonila, otok čudežev in krasot je za zmerom izginil v valovih pozabe. In mali deček iz londonskega predmestja, s koničastim nosom in zvitimi očmi, je osramočen dvignil glavo, pogledal svojo mokro obleko, zaihtel in rekel z ubitim glasom;
»Hvala, gospod.«
Ta veliki dobrotnik Človeštva,
popularni, znani strokovnjak v področju astroloških naukov, brezplačno in karakteristično prerokuje vašo usodo. Njegove izjave bude veliko in splošno senzacijo po vsem kulturnem svetu.
Pomaga] vam bo, srečni boste, zaupajte mu, da vam bo prerokoval važne okoliščine, ki bodo spremenile smer vašega življenja in vam pomagale do dobitka in vsakega zaželjenega uspeha, našel in očrtal vam bo vse glavne smernice vaše bodoče življenjske poti.
Ker pozna borbo in težnje Človeštva v današnji dobi, se je odločil, da bo ljudem vseh slojev omogočil s pomočjo te znamenite znanosti, ki preko nje dobiva človeštvo veliko upanje za srečno življenje in vsakomur bratsko pomagal in mu pokazal pravo in nepogrešljivo pot, ki je treba po njej hoditi in tako bo vsakdo našel pravo srečo m blagostanje. Kajti večina ljudi in poedinci so silno neodporni za udarce težke in krute usode. Da bi se pa vsakomur razjasnila pot, mu je potrebna pomoč, pot in smer in tako 6e bo duševno in telesno okrepil in dosegel vse svoje želje, ker vsi ljudje na tem svetu zaslužijo, da v času svojega tostranskega življenja dosežejo uspehe in veselje. Če ste premožni, revni, bolni, izčrpani ali v ljubezni nesrečni če ste preživeli življenjske težave, razne izgube, ali ste duševno klonili, imate vendarle vsi svoje duševne napake in boste samo po tej poti dosgeli svoje velike cilje.
Vsakemu bo prerokoval; uspeh in srečo v bodočnosti, preteklosti, sedanjosti, karijeri, službi, znanosti, politiki, bogastvu, ljubezni, zakonu, loteriji, potovanju, dedovanju, zdravju, doti, sodnih sporih, špekulacijah, nenadnih dobitkih, vsakemu bo dal strokovnjaški pismeni nasvet, ki mu bo koristil vse življenje; odgovoril bo tudi na vsa tajna zanimiva vprašanja, ki mu jih morete zaupati brez slehernega oklevanja.
Razlaga vaše značajne poteze, odkriva skrivnosti vaših velikih prijateljev in sovražnikov, napoveduje razne nevarnosti, nesrečne slučaje in podobno.
Horoskop pošilja vsakomur kar najbolj diskretna.
Mnogoštevilne izjave hvaležnosti prihajajo vsak dan iz vseh krajev sveta, kar dokazuje izredno zaupljivost in točno prerokovanje. Temu slavnemu astrologu so izjavile svoje priznanje največje osebnosti, veliki znanstveniki, književniki, umetniki, filozofi, veliki politiki in zmagovalci na vseh vojaških in diplomatskih področjih.
Znamenita pisarna »Radosavljeviča« je ena najbolj razvitih, najbolj znanih, največjih in najpopularnejših na vsem svetu. Pridobila 6i je veliko zaupanje v vseh slojih naroda, v vseh krajih sveta. Vsi največji listi v Evropi so priobčili življenjepis tega astrologa in je ree ta. astrolog današnjega modernega časa v pravem smislu vzvalovil in razburkal milijone duš na vsem svetu, ker je zares pomagal narodom obeh polov, narodom vseh slojev. V6e človeštvo pozna njegova dela, ki se je ,v Bjih stavil na razj>olago službi naroda, hoteč vsakemu pomagati, da postane zmagovalec na raznih popriščib, da ohiuti vsakdo veliko in pravo veselje v življenju, saj je velikim in maHm ljudem »astrologija« v vseh vekovih pomagala, jih osrečevala in imela velike zasluge za srečo človeštva. Vsi, rojeni med 1857. in 19S1. letom, naj pišejo po horoskop na Radosavljevičev naslov, ravnati se morajo pa točno po priloženih navodilih.
Pošljite tudi vi natančen in čitljiv lastnoročno spisan naslov, označite svoj spol, dan, mesec in leto rojstva, 10 dinarjev, v denarju po položnici ali 15 dinarjev v znamkah sa stroške, klienti iz tujine pa
20 din v gotovini.	.	,	,	„	4	„
Naslov; Astrološki bta* BadasavljevM, poštni predal št. 1, Sopot,
liunavska banovina, Jugoslavija.
ta gospod veliko bolečino. Kot sel nesreče je bil prišel k njej.
Toda njegova slika se je zdaj premenila. Ni ji bil več oznanjeviu.*« hude, grde resnice, bil ji je svetel vitez, ki je prišel, da bi maščeval nega umorjenega očeta. Nobena že oj v startih časih na mogla gledati a večjim občudovanjem svojega, v svetlo kovino zakovanega samuraja, kakot Krku mladega detektiva.
Njemu ki je bil taiko dober in prijazen z njo, je za ujm 1» On bo že našel hudobnega morilca. Saj je tako pogumen in pameten!
Da, pomagala mu bo, kolikor mu bo mogla. Kiku je to čutila, in toplo ji je bilo pri srcu. Poslednjo kapljico krvi bi žrtvovala, da bi maSfovt" svojega nesrečnega očeta.
Toda saj niti tega ni vedela, kje j« Ryutaro Čiba nazadnje stanoval! Tako malo je vedela o njem, o njegovi trgovini iu njegovem življenju, kar sta morala zapustiti IviŠiro tam daleč na planjavii Kvvanto. Kiku ie preživela ta čas brez skrbi v dekliški Soli na Kiobašiju — do dne. ko jo je prišel oče iskat in ji povedal... »n ji povedal — Kiku je odločno vrgla glavo nazaj, pa ni mogla prikriti rdečice, ki ji je zalila obraz — da bo odslej morala živeti pri eeiSah v Sinvba-6iju...
»Gospod, ki mo je odkril vaše ime, je dejal, da se vaš častivredni gospod oče ni lahko ločit od svoje Mere...« Gospod Ižiga menda oi opazil njene zadrege, hvala Bogu ...
2-0 — saj to rada verjamem,« Krku je bila kar ogorčena. »Zelo žalosten je bil moj dobri oče. Nikoli me ne bi bil.. nikoli se ne bi bila ločila, 6e «
Iznenada je utihnila.
Išiga je sedel in poslušni. To^ nekaj..
»Zelo žalostno je, če se očeion. odtuji otroku,« je z obžalovanjem i kel. »Toda denar je pač možnejži — Časi ho so ljudje trpeli pomanjkanje zaradi svoje družine, so minili . .<
(Dalje)
Odgovori
na ipnianja na strani 18
1. Benetke. — *. Zemlja oho« južnega tečaja. — 3. Provansalski (Juino-francoski) dvorni pevci in skladatelji 12. in 13. ateleija. — 4. Teža zaboja pri blagu. — 5. Galci, predniki danažnjib Francozov. K* so jih Rimljani aagle-dali, se jih kar niso mogli nagledati. (Rimljani ao nosili togo.) — 6. Razstrelivo. — 7. Ca s 15. dolžinske stopinje vzhodno od Greenwicha. (Ta poldnevnik gre akoraj natanko skozi Zagorje ob Savi.) — 8. Tatvina duševne lastnine. — 9. Strahotna vest, žalostna novica (po knjigi Jobovi I, 12). — 10. Kadar bi njeno pričanje priči sami škodovalo aU pa kateremu njenemu bliinjeMra sorodniku.
Če si prav odgovoril vsaj na 2 vprašanji, te ni treba biti sram, ker vprašanja niso ravno lahka. S—6 pravilnih odgovorov: Samemu sebi lahko čestitaš. 9—10 pravilnih odgovorov; Tvoje splošno znanje je tolikšno, da bi s« po pravici lahko imenoval živi leksikon.
2
Čitajte in priporočajte povsod »DRUŽINSKI TEDNIK«
Radio Ljubljana
od 6. do 12. aprila 1939.
ČETRTEK, 6. APRILA
12.00: Plošče 1Ž.45: Poročila 13.00: Kapo vedi 13.20: Koncert Radijskega orkestra 14.00: Napovedi 18.00: Plošče 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Romarske eerkve v Sloveniji 19.50: Ljubljanski godalni kvartet 20.40: Koncert na violončelu 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
PETEK, 7. APRILA
12.00: Salonski trio 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Plošče 20.00: Prenos iz stolnice 20.30: Godalni kvartet 21.15: Radijski komorni ebor 22.00: Napovedi, porodila. Konec ob 22.15 uri.
SOBOTA, 8. APRILA
12.00: Reproducirani koncert 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.04: Koncert Radijskega orkestra 16.00: Prenos velikonočne procesije iz stolnice 17.30: Plošče 18.15: Koncert komorne glasbe 19.00: Napovedi 19.05: Velika noč — dramatični prizori 19.50: Pregled sporeda 20.00: Velikonočne pesmi 20.45: Koncert Radijskega orkestra 22.00: Napovedi 22.05: Plošče. Konec ob 23. uri.
NEDELJA, #. APRILA
8.00: Pihalni kvintet 9.00: Napovedi 9.05: Plošče 9.45: Verski govor 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve 11.30: Koncert 13.00: Napovedi 13.20: Ploščo 14.00: Otroška ura 17.00: Kitarski trio 17.45: Plošče 18.00: Velikonočne pesmi 19.00; Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Koncert komorneg« tria 20.30: Koncert voja-Ske godbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Velikonočna oddaja za izseljence. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 10. APRILA
9.00: Napovedi 9.05: Plošče 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve 9.45: Verski govor 10.00: Godalni oktet 10.15: Tercet Stritar poje narodne 11.00: Plošče 11.30: Koncert Gregorčičevih skladb 13.00: Napovedi 13.20: Tamburaški orkester 14.00: Otroška ura 17.00: Kmet. ura 17.30: BeUgrajski pevski zbor 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Klavirski koncert 20.30: Kova-
čev študent; veseloigra 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Veseli trio. Konec ob 23. uri.
TOREK, 11. APRILA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski Šramel 14.00: Napovedi 18.00: Kvartet mandolin 18.40: Nekaj vzgojnih nasvetov 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: 10 minut zabave 20.00: Angleške narodne pesmi 21.00: Massenet: Manon (prenos iz Rima). Konec okrog 23.30 ure.
SREDA, 12. APRILA
12.00: Šramel 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 18.00: Mladinska ura 18.40: Zagorje danes 19.00: Napovedi, poročila 19'30: Nac. ura 19.50: Koncert komorne glasbe 21.15: Melodjr jazz 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Prenos lahke glasbe iz restavracije »Emona«:. Konec ob 23. uri.
Srečo lahko najdete, ako sledite nasvetu, katerega Vam da astrologija. Ravno v teh kritičnih časih, ko je vsak človek v skrbeh, katera neugod-. uosti mu lahko doprinese drugi daa, v teh tenkih Sasih mu je najzvestejši prijatelj astrologija. Ta čudežna znanost Vam da jasno vid, Vam da rešilni pas, kateri Vas pred pogubo obvaruje. Ali so ne bi tudi Vi zanimali za to, kaj je zapisan« v vaših zvezdah. Ali nimate tudi Vi želje, zvedeti jasnost svoje bodočnosti, rešiti se ekrbi in imeti srečo za gost«. Ce do danes niste našli sreče in mislite, da ste si zaslužili drugo usodo, kakor Vam je bila do sedaj dana, tedaj zahtevajte še danes brezplačno svoj horoskop. Napišite še danes lastnoročno Svoje rojstne podatke (dan, mesec, leto, po možnosti tudi uro rojstva), poklic, stan (samski, poročen, ločen ali vdovec) in točen naslov ter priložite din 30’— v znamkah alt v denarju za dopisovanje in pošljite na naslov: Astro-psiha-grafoluški biro, Maribor, Kneza Koclja ul. 24. Nešteto zahvalnic od tu- in inozemstva dokazuje vrednost mojega dela.
MOLI OGLASI
URADNIK-KNJIGOVODJA, 30 let, rkt., soliden, nekadilec, stalno nameščen e mesečno plačo 2.500 din, želi poročiti lepo, simpatično, solidno, dobrostoječo gospodično. Ponudbo na: »IteEor«, Zagreb PoSta 3.
Predno obesite oz. kupite nove zavese, si oglejte izložbe
tvrdke
A. & L SKABERNl
LJUBLJANA
Poseben oddelek za linolej, zavese i. t. d.
AVTOM EH ANI ČAR, 30 let, rkt., popolen strokovnjak, privatno stalno nameSčen e mesečno plačo 2.000 din, ureja si lastno avto-podjetie, želi poročiti premožno gospodično Slovenko. Ponudbe: »Ro«or«, Zagreb-Pouta 3.
TRGOVEC, SLOVENEC, 33 let, rkt., krasen mladenič, pltmenit r, lastno dobroidočo trgovino, želi poročiti simpatično gospodično-Slovenko s premoženjem v srrho povečanja trgovine. Ponudbe na: »Rezor«, Zagreb — PoSta 3.
ZOBOTEHNIK, Zagrebčan, vdoveo brer, otrok, 45 let, rkt., e lastno dobroidočo ordinacijo, želi poročiti premožno, resno damo, odgovarjajočih let. Ponudbe na »Reeor«, Zagreb, Pošta 3.
ODLIČEN TRGOVEC, Slovenec, sin edinec ugledne trgovske družine v mestu Slovenije, 27 let, rkt., želi poročiti lepo, simpatično in premožno gospodično Slovenko, Ponudbe na: »Reeor«, Zagreb — • Pošta 3.
BANOVINSKI ZDRAVNIK* VETERIN AR, star 31 let, plemenitega enačaja, želi poznanstva v. odličo* in premožno gospodično v svrho ženitve. Ponudbe aa:	»Retior«,	Zagreb	—
Pošt« 8.
lično in poceni Vam najhitreje izgotovi v eno- ali večbarvnem tisku
TISKARNA
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA ULICA STEV. 23
TELEFON 25-52
LEKARNAR, rkt., samec, lastnik dobroldoče lekarne, 42 let, plemenitega enačaja, dobrosrčen, žeh poročiti premožno odgovarjajočo dam«. Ponudbe na:	»Reeor«,	Zagreb	—
Pošta 3.
ŽENITVE IN JklOtlTVe posreduje vestno, odlično in diskretno. Prvovrstne družinske Eveee. Velika iebira odličnih partij. Informacije in prospekte rar.pošllja proti 10 din T Mtanritah: »Reeor«, Zagreli — Pošta S.
DIPLOMIRAN IN tEM IR-ARHITEKT, 3S let, rkt„ odličen, visok, samec, želi poenanstva v srrho ženitve a dobro situirano gospodično plemenitega enačaja. Ponudbe na: »Re-eor«, Zagreti, Pošta 3.
SAMOSTOJEN TRGOVEC, lastnik dobro-idočega podjetja, 30 let, soliden, plemenit, samec, žeti poenantva dobro situirane gospodične v srrho ženitve. Ponudbe na: »Re-eor«, Zagreb, Pošta 3.
DOKTOR JUR. — OIPLOMATSKI POSLANIK,
Jugoslovan, sedaj v Berlinu, 34 let, samec, želi poenanstva v svrho ženitve i gospodična: »Reeorc, Zagreb, Pošta 3. no Jugoslovanko odlične rodbine. Ponudbe
KAPBTAN TRGOVSKE MORNARICE, & let, rkt., eleganten, odličen, strogo soliden, nežen, želi poenanstva v svrho ženitve s plemenito dobro situirano gospodično. Ponudbe na: »Reeorc, Zagreb, PoSta 8.
Letos »Družinski tedniku • stalno na 12 straneh! #
0-Ke
pravi Američan, kadar /I ne počuti tisto sigurnega
iK
Takšen obSufek popolne sigurnosti Vam daje O. K. gum..., ker je izdelan iz latexa. Je izredno tenak, mehak in trpežen. Zajamčena trajnost 6 let. Srebrna papirnata Škatlica a 3 kosi din 10*— v lekarnah in drogerijah. Po potrebi« Vam bo tt. Rave d. d., Zagreb javil, kje sl morete nabaviti O. K.
ZAVESE
v najnovejših vzorcih in po nizki ceni Vam nudi tvrdka
ROBERT GOll
L|UBL|ANA
Šelenburgova ul. 3
MOŠKI I
Za
zdravljenje
slabosti
seksualne impotence, za spolno slabost in za ojačitev funkcije spolnih žlez poskusite originalne neškodljive
HORMO-SEKS-pilule
Dobe se v vseh	lekarnah.
30 pilul	• .	, •	din	84*—
100 pilul	. .	* .	din	217*—
300 pilul	....	din	560 —
Zahtevajte simi originalne Jformo-Sekr pilule. ti m niMj ni ttallici opremljene i laitltno znanko. Po poiti razpošilja lekarna L BAHOVEC, Ljubljana. Glavni zaloga .Vit-Vil* kem. aboratorij, Zagreb. Langov m l	O	til.	r	e«.	S.	br.	28.	856-37.
ni breiptitnl katihf
>t,tt>.WlH t ««-*
Za vsako priliko
Za vsako družino naJIcpSe oblačita, posebno molke obleke, trenč&.ti, veternt suknjiči, krasno perilo Itd. naJbotJJc In najceneje
Presker
Ljubi lana, Sv. Petra c. 14
FR. P. ZAJEC
IZPRIUDUN OPTIK IN URHA LJUBLJANA, sedal SMIar|eva ul. O
pri fran£tfkanikeu mostu
VMkNKtu otiii, Mljnogie«, m,mam, DmaMrt,
*Woaieift M. Vmli trtna ar, ilttniM in nrtflriii. Sum kvriHdM natika:	Caaiki	bni|latni	t
ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE
Vam nudimo po najnižjih cenah:
moško perilo	otroške čevlje
žensko perilo	moške čevlje
rokavice	ženske čevl>e
ročne torbice	vseh vrst
Oglejte si naSe cenef
Mestni trg 26
ANT. KRISPER
UUBIJANA
Stritarjeva ulita 1-1
Dobro obrit-dobre volje!
L'
aB ROTBART
»DRUŽINSKI TEDNIK«
v sleherno slovensko družino
Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. BratuSa, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani