List 27. gosp dar i rtn šk m Teéaj XXVI. aro ' • 'JAi . < n% Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicij emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrtleta 90 kr., pošilj ane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den. Ljubljani v sredo julija 1868. {»ospodarske stvari. stroškov? Drug utegne reči: „kaj bona še cinž od krave?" Dragi moj, ali nisi za d j tal ali si jo s trošk kupil krave domá priredil? Krava je kapital Stroški in dohodki od molzne krave na leto. vsak kapital mora biti naložen na činže (obresti) klaj Vsaka živina, tedaj tudi krava potřebuj hleva Tako računi prevdaren gospodar i postrežbe itd. in prevdaren gospodar mora šteti ^ # «al • 1 « 1 t F • V _ vse stroške, ki jih ima leto in dan s svojimi stroški in dohodki ; da vé > pri cem da Vemo sicer, da kmetje navadno ne računij raj taj o) na drobno do tega morajo tudi oni priti, da vejo, ali gre s kmetij o njihovo naprej ali nazaj ni bilo davka toliko, kakor ga je dandanes y Dokler bilo se 7 ni treba y da bi bil gospodar vsak kraj štel > daj je treba, ^da mu nenadoma ne zapoje boben Štejmo tedaj vse, kolikor ena krava stroškov pri zadene po računu, kakor ga je délai 7) Der stei. Landb Glasi za napravo vrtnarske družbe na Kranjskem. Kdor pogleda tržne dni na sejm v Ljubljani, ćudi koliko in dobre zelenjadi in druzih vrtnarskih pridelkov je na prodaj vsak letni čas. Vendar še vec bi se dalo storiti. poglejmo, kaj in kako. Pri tukajšnjem vrtnarstvu je to gotovo napačno, da skor vsak prijatel vrtnarstva sámotež za-se delà in da tako-le: Ako dobi molzna krava na dan 24 funtov sená ali senéne vrednosti in pa stelj še rad skriva, kar ima da nimaj drug Drùgod se funtov slame za tedaj znaša to na leto 8760 funtov sená (cent po krajc.)..........65 gold. 70 kr. take reči že prav pogostoma nahajaja in niso nobene posebnosti več 22 centov slame po 40 kr 71 80 71 Plača deklo (ena dekla na 12 krav, 40 gold, za Ion in 120 gold, za ži Posebno hvalo zaslužijo Krakovcanke in novčanke, ki se nevtrudljivo gibljejo na svojih vrtih od zora do mraka sila veliko. vez itd znaša 160 gold skupaj 7 tedaj za eno kravo ..... Obresti (činž) in delež poplačevanja od 75 gld., ktere krava veljá, unih po 6, teh pa tudi po 6 od sto, znašata Za hlev .......... Za asekuracijo . . . Za živinozdravnika, sol 13 77 34 77 ; one pridelajo na majhnih prostorčkih krakovském in trnovskem vrtnarstvu moremo reci, da jih ne prekosi nobena dežela v obilném pridelku. In to je vzrok, da je navadna zelenjad v Ljublj tako po ceni, in se prodaj tudi na dolj 7 77 77 77 77 50 77 11 77 77 Stajarsko in na Tržaško. Na istem prostoru, z istim gnojem in z isto skrbjó bi pa se dale še drug vredne reci přidělat ktere v Ljublj od drugod To so stroški skupaj dobivamo in dragó. Naj spomnimo tù le semen žlahne povrtnine za prikuho, iz kterih mesto Bamberg na Bavarskem toliko skupi, da se živi od te kupčij Če krava počez vsaki dan dá po 4 bokale mleka to na leto 1460 108 gold. 34 kr. gOO vrtnarskih družin mesto memo Ljubljane narstvu kakor pri nas. čez , in Bamberg je veliko manjše in kraj ni nič bolj ugoden vrt- bokalov brez tega, ki ga je tele po sesalo. Cenimo bokal mleka po 6 kr. tedaj znaša vrednost mleka . . tele, ki ga je storila krava . . . po takem znašajo dohodki Dajmo premisliti: ali bi se na Kranjskem, kjer je svet na tako male kosce razdelj iz mnozih zemljišč 87 77 77 60 kr ne dalo veliko vec dobička vleči, ako bi se obdelovala kakor vrti in se pridelovale žlahna povrtnína in tako ime- 77 95 gold. 60 kr naše seme Ako odbijemo te dohodke od stroškov, ostane še bi se dala taka kupčij kupčijske rastline? Ali nam ne kaže detelj , kterega se veliko prodá v tuje dežele, da v se stroškov 12 gld. 74 kraj Al daj še nismo šteli ako bi jih imeli? odpreti drugim pridelkom 7 gnojá i ki smo ga dobili od krave m ga smemo pri Poglejmo na špargelj Se malo let je, kar so 7 čakovati od gori omenjene klaje. Iz 110 centov sená na kmetih začeli špargelj pridelovati in to z dobičkom in slame se pridela 225 centov gnojá; cent gnojá mo- za kterega se nekdaj še nobeden změnil ni. Ljubljanski remo najmanj ceniti na 15 kr., tedaj 225 centov po mah (mora s t) je kaj ugoden špargeljnu; če pa nekteri 15 kr znaša 33 gold. 75 kr 7 po takem znaša t dohodek od ene molžne krave 21 gold, na leto. Vsi stroški kakor tudi mleko so tako cenjeni da » i • • mishj gelj lik da je to že dosti, da pridelaj jim ni mar, da bi ravnali tudi lep in dober spar ni nič prenapeto Eekel bo morebiti kdo 77 saj 7 imam špargelj, v malo letih se bojo prepričali, da bo i kaj bom tedaj stanovanje krave v njem še po hl sebno raounil?' pargelj tako slab, da kup Ker sta v Ljublj ne mlj boj marali jih in podnebj ugodna za t Kaj ? dragi moj , si si hlev zidal brez vsako povrtnino, pač bi jo tukajšnji vrtnarji dobro opra 212 vili, da bi se poprijeli žlahnejših sort zelenjadi ali povrtnine kakor so kar vij ol, brokole itd. Žiahne gobe, šampinjon imenovane, skor nobeden še ne přiděluje pri nas, in kako lahko bi se prodajala. Gomoljika (Triiffel) je gotovo na kupe v kranjskih gozdih; ko je bil Francoz gospodar naše dežele, snedel je na kupe te žiahne gobe, — zdaj se je malo prinese na sejm. Kaj pa s cvetlicami? Cvetlice bi morale biti več kot le za zabavo ali kratek čas. Kdor se s cvetlicami pečá, požlahnuje si svoje srce, lepša si svoje bi-vališče, in vzlasti ženstvo si z umetnostjo prisluži mar-sikak goldinar. Pri nas se premalo še obrajtajo cvetlice , ktere kinčajo ravno tako kmetov vrt in okolico kočice njegove, kakor okraj velike palače. Saj ima Kranjec rad lepo okinčane cerkve in oltarje, in to je lepo in prav, pa cvetlice lepšajo tudi vrt, in posebno šolske vrte, pa tudi okolico hiš itd. Al tudi dobiček iz prodanih žlahnih cvetlic naj se nikar ne prezrè. Kar gospoda potrato uganja, da si za veselice, plese itd. tudi pozimi kupuje cvetlice, gré veliko denarja iz dežele v Trst in druga mesta za kamelije in druge žiahne cvetlice. i i Kranjec ima marsiktere cvetlice, ki samo v njegovi domovini rastejo, kakor kranjsko lilijo, kranjsko brkon-čico itd., namesti da bi se izrejale take cvetlice v domaćih vrtih in seme njih prodajalo, kupovati se mora v tujih deželah. Za sadjerejo seje poslednja leta veliko storilo, pa še premalo; dosti je Še zemlje, kjer bi se dalo rediti prav žlahno sadje, pa se redi le navadno malo-vredno. Češpelj (sliv), ki se suhe tako lahko prodajo, še imamo premalo. Ob potih bi se dalo zasaditi veliko drevja, ki bi donašalo korist in bi lepšalo kraj — pa kaj, da se ne manjka hudobnih rok, kí ne prizanašajo cestnemu drevj u! Na Kranjskem bi se moralo gledati, da bi se vzre-jevalo drevje in grmovje, ktero divje raste, pa je vredno obdelovanja. Tako na pr. se divje rešeljike (Mahaleb), na ktero se dá dobro cepiti višnja, dokaj nahaja na ostrem Krasu. Nismo slišali, da bi reŠeljiko v teh krajih za kaj rabili, okoli Baden-a pri Dunaji pa jo nalašc sadé, da prideljujejo tište dolge cevke za to-bačne pipe, po kterih tudi Turek rad tobak pije. In če pri nas kdo višnje izreja, mora si iz druge dežele naročevati rešeljik, da cepi višnje na-nje, čeravno jih imamo blizo doma — na Krasu. — Tudi ruja (roga, bojca, Sumach, Perukenbaum) se v kamnatih dolinah kranjskih dobi; njegovo perje cenijo barvarji in stro-jarji. V Siciliji SKupijo sila veliko denarja za ruj, in v bližnjem našem Primorskem porabijo vsak grmiček, pri nasipa se nobeden ne zmeni za-nj. Iz Štange dobivamo veliko in lepih češinj, pa še žlahnejših bi se dalo izrediti in ž njimi kupčija odpreti tudi v tuje dežele. Tudi koštanja imamo veliko, ki bi se^dai požlahniti po laškem marúnu. Ce si kdo hoče sadni vrt napraviti in si nakupuje drevesa, mora večkrat mačko v žaklji kupiti, ker pro-dajavec ne vé imena svojega sadja ali pa je napačno. Živa potreba bi tedaj bila, da bi se napravila dreves-nica, iz ktere bi se zanesljivo dobivala taka drevesa, kakoršnih želimo. In kako nam manjka dobro podučenih vrtnar jev in vrtnarskih pomočnikov. Vsemu temu bi se dalo v okom priti, ako bi možje, kteri imajo znanost in ljubezen do vrtnarstva, stopili vkupaj in bi osnovali vrtnarsko družbo. Ona bi gotovo povzdignila vrtnarstvo in s tem koristila deželi, pa tudi dobiček naklonila tistim, kteri bi obdelovali to ali uno, kar bi se lahko v denar spravilo. Poglejmo le v Trst: pred 15 leti v ondašnjih kampanijah ni bilo druzega kot revno trsje s krevljastimi sadnimi drevesi, kakimi smokvami in murbami; kako pa so zdaj drugače! Osnovala se je družba, in zdaj so tam že 3 veliki trgovci z vrtnarstvom, povzdiguje se reja sadja in cvetlic, in tudi nekteri mandrijani se dobro počutijo s kupčijo krasnih cvetlic itd. Po izgledu druzih vrtnarskih družeb bi se dala taka tudi napraviti v Ljubljani, ki bi se pečala samo s povrtnino, sadnim drevjem in cvetlicami brez kmetijstva. Vsak teden bi se shajali družbeniki in pogovarjali; napravljala bi družba razstave, skrbela bi za poduk dobrih vrtnarjev; ako bi si omislila svoj vrt, skušalo bi se v njem to in uno; pomagala bi trgovstvu z vrt-nimi pridelki na noge. — Da bi se to moglo zgoditi, treba bi bilo denarnih doneskov. V Ljubljani in na deželi je veliko vrtnih prijatlov; naj bi jih te vrstice na-vdušile, da ta glas ne ostane glas vpijočega v puščavi! Tako se glasijo „Glasi za napravo vrtnarske družbe na Kranjskem", kterim tudi mi želimo, da ne ostanejo glasi vpijočega v puščavi. Pisatelj teh „Glasov" kaže izvednost o naših vrtnarskih razmerah; on pa tudi vé, kaj se drugod godi, in ker je resnica to, da le združena moč kaj zmore, očitno je, da nasvet „vrtnarske družbe" je ravno tako moder kakor deželi dobrovoljen. Pa tudi nemogoče ni, da se osnuje taka družba, kajti prijatlov vrtnarstva in cvetličarstva se nam ne manjka, pa tudi tacih ne, ki imajo premoženje, in — kar tudi ni prezreti — tudi tacih ne, ki imajo lep čas se poprijeti stvari, ktera ne bode brez truda in delà. O dobrovoljnih „Glasih" , kteri na mnoge strani dajó prav dobre svete, in kteri naj bi se ne prezrli ne v Ljubljani ne po deželi, le to opomnimo, da se o nekterih rečéh preveč tirja in se „Glasi" sèm ter tjè preveč zibljejo v idealih, nego se držijo djanskega življenja. To hočemo dokazati, in to posebno po tem principu, da producent (pridelovalec) hoče imeti konsu- menta (vživalca). Naše Krakovčanke in Trnovčanke se prav po pravici hvalijo in „Novice" so že davno rekle : „če vé kdo še za drug tak kraj, kjer se na tako majhnem prostoru toliko m dobre povrtnine pridela , naj reče k j e je ta kraj"? Zato mislimo, naj vrle naše krakovské in trnovske gospodinje ostanejo pri tem, kakor so zdaj delale, ker s tem vstrezajo Ljubljani in drugim krajem, kteri iz Ljubljane dobivajo zelenjavo itd., pa tudi sebi najbolj ; mi dobivamo od njih dobro zelenjavo tako dober kup, da nikjer tako, in one imajo od nje gotov zaslužek. Ali bi pa imele toliko prislužka ako bi se vrgle na majhnem prostoru na pridelovanje art icó k, brok olj, cúkitd? Res, da se štejejo te reči med žlahnejše, al vprašamo: koliko pa je v Ljubljani ust za ta „gosposka" jedila? ali bi ne sedele brez zdatne prodaje na trgu, ko bi v svojih jerbasah imele artičoke namesti kolorab itd ? Skušnja nam kaže, da iz Trsta privaževana ta povrtnina najde le malo kupca. — V Trstu na pr., snedó angurij (vodene dinje) na cente, v Ljubljani bi se jih celo poletje prodalo morebiti par funtov. Tudi z „žlahnimi" cvetlicami je taka; izreje-vanje tacih cvetlic se ne more na srce pokladati občin-stvu; take stvari so le priljubljenke (Liebhaberei) ma-lokterih, ki imajo premoženje zato. Sicer pa moramo reči, da že tudi naši vrtnarji izrejajo pozimi za plese in druge veselice gosposke dokaj cvetlic ; al če bi tudi še krasnejih in žlahnejših imeli naprodaj, ne bojo taki gosposki štrko vci, kine vejo, kako težko se denar služi, šopkov (buketov) kupovali v Ljubljani, ker samo zato, da niso iz Trsta, Gradca itd., nimajo pri potratni gospodi prave veljave. Saj je znano, da klobuk ženski, če ni iz Pariza, nima vrednosti, in več tacega. Al vse to se ve, da bo prevdarila vrtnarska družba sama po principu praktičnem, da ni vse za vsako 213 deželo, vzlasti kadar gré za trgovstvo, ktero ne delà na veselje in kratek čas drugim dobiček. y ampak sebi na Starozgodovinske stvari. Nerimska osebna imena v napisih rimskih kamnov najdenih na Kranjskem. Spisal Dav. Trstenjak. „ Wo die Chroniken und Urkunden . da redet das einzelne schweigen Wort." Weinhold: die deutschen Frauen im Mittelalter. Kakor po Stajarskem in Koroškem, so se tudi po Kranjskem obranili rimski spomeniki, na kterih beremo imena, ki nimajo latinske korenike in oblike. Ta imena so bila sopet navadna pri starih Slo va ni h, in ta enakost imen nam na novo potrjuje resnico vrstic slavnega našega pesnika: yy Od nekdaj stanuje tukaj moj rod. u Presodimo jih! Seko imena : Secconi (dativ), toraj nominativ Secco zarad obrazila , vprimeri Žeko, Doko, Tuko. staroslovanska osebna Staroslovanska imena iz témata: Sek, so Seko ) / toraj nomin. M a n u n u t Sekur, Sekana (žensk.) Sečko, hrv. Sekovanič. Manu ni, genet., Manun; zarad obrazila primeri: Marun, Jarun, Radun. Staroslov. : Man, M anus, primeri še Manuha, Maniš Manislav Manice, Manikovice, Manik, ime y y y českomoravská krajna imena : karpatske gore. Enina (žensk.), primeri: Mutina, Bažina, Tišina. Staroslov.: Ena (žensk.), Enik (možk.) Na koroških rimskih kamnih najdeš: Enno, Eni eus —Enik. Po Pohorji živé rodbine: Enec. V „Novicah" sem že ime razložil in dokazal, da Enik, Enina pomenja to kar latinsko: Lucius, Fulgentius. B uio Buj o nomin. Staroslov.: Buj, Bujan, Bujslav od buj, fortis. 5. E p p o, nomin. Staroslov.: Epik, iz temat. ep — apex, zato imena gradov po Koroškem in Stajarskem: Eppenberg, Ep- penstein, Spitzstein, primeri še: Jepca, jotovano, najviše sedlo Grintovca (glej: „Mittheil. des Jepa pre- Musealvereins fiir Krain" I. Jahrg. str. 7.) Oppalo, zarad obrazila primeri: črtalo y tnalo y oralo, in slov. ime: Lopotalo. Staroslov.: Opal, Opalenika urere liti pu WtKĚKĚtMI tueri, opal, polsk. caestus. y Opol y od opa- 7 o p a 1 a t i, ardere, bolgar. circumspicere, Aiconi, dativ, toraj nominat. Ajko, zarad obrazila primeri: Borko, Murko, Vitko. Na dunajském kamenu: Aja (žensk.), na lenčkem (Lienz): Ajula.^ * *1 i . . * . ~ Sulislavič Staroslov.: Ajka (starosrbsk.), Ajčon y y 8tarorusko. Ostius (možk.), Ostila (žensk.); zarad obra- zila primeri: Židil a, Mogila. Staroslov.: Ost, Ostej, Ostaň, Osto, Ostik Ost oje, od ost, stimulus, aculeus, jaculum. ; Buco Buko. Staroslov.: Buk, Buko, Buka, Bukja, od korenike buk, clamare, rugire 10. P a c o n i u s Pakon. Rimski napisi po berilu Schonleben-ovem, Ulepičevem, Kna behovem, slična staroslov. iz Moroskinovega : Imenoslov. slovanski Pis. Staroslov. : Pak Pak Pak kosi y nu v » . JL ot xv cm u , JL ft a u o . x a Paka; primeri še obilna kraj y Paki imena y Paka Pakovica. Iz témata pak, so besede: pakost, mole stia y damnum 11 S y injuria Sarin Milin primeri Belin y Rubin y Staroslov.: S arak, S (žensk.) Sarič bodi od sara, ocrea ali sara, 12 Carm Karme , uax lo , uuui-8 ka, Wildente (srbsk.) Staroslov. : K a r m ie, primeri. ua ue. Na Stajarskem so še rod Gale. Bane bine Karm 13. Laepius Staroslov.: Lepus Lep. y Lep a 14. G a I u n u s Galun. y Lepava, Leposava luta Staroslov.: Galun, Galeš, Gale, Galuša y od gai, niger y crn. y Ga- 15. Rega, žensk. Staroslov.: Rega (starorusk.), Regula, Regina (slovensk.), Reha, Rehač, Řeháček, česk. Re h ar slovenski. (Kon. prih.) Državne stvari. v Cesko državno pravo. Ceskih poslancev niv državnem zboru dunajském. Tudi taki nemški časniki, ki niso Slovanom prijazni, drega pnznavajo, da je to ministerstvu in Avstriji velika za- , ako tako važni narod, kakor je česki (slovansko-pemski), ni zastopan v zboru državnem, kjer se skle-pajo postave in dajejo zakoni za vse dežele. Tak zborov stan ni nič celega — manjka mu nekaj in to prav važnega. Ni po takem čuda, da od vseh strani se želi sprava (poravnava) med narodom češkim in vlado. Že predno se je cesar podal v Prago k slovesnemu blagoslovljenju novega mosta čez Moldavo, ki je dobil ime „Franc-Jožefo vega mostů", govorilo in pisarilo se je po časnikih veliko, da dohod Njih Veličanstva v Prago utegne poravnati razpor česki. Temveč se je to mislilo, ker je Njih Veličanstvo po svojem prihodu v Prago poklicalo tudi državnega kancelarja bar. B eu s ta tje. Kar brž so zdaj nekteri mislili, ker je državni kancelar se dalje časa pomenkoval z voditeljema českega naroda Palackom inRiegerjem, da v tem hipu mora vprašanje zarad sprave rešeno biti. Pač malo umé o politiki tak, kdor misli, da kratek pogovor more rešiti večletno pravdo. ustavni državi ne gré to tako. Ni nam znano, kaj so se pogovarjali državni kancelar, c. k. deželni glavar, Palacký in Rieger — to pa je prav verjetno, kar je „Politika" po tem pogovoru iz Prage pisala, da česka reč ne stoji zdaj nic bolje pa tudi nič slab ej e kakor pred pogovorom Vidi se iz tega, da je med omenjenimi gospodi bilo spravlj anj e od spravlja nj a do sprave pa, ktero želi svojemu kralju zvesti narod česki gotovo ravno tako iskreno kakor vsak lojalen Avstrijanec, je še dolga pot. Pa kaj je to, kar Cehi zahtevajo, da se jim dá v konečno spravo? Odgovor na to dajo „Narod, listi" tako-le govoreći: „Za šalo, za kratek čas niso narodi nezadovoljni naj manj pa kljubuje samo iz šale narod Česki, o kterem ves svet vé, da je dobrovoljen. Cesarska rodovina Habsburška je bila za gospoda-rico na Cesko poklicana po prosti volji naroda na- šega, in takrat se je na veČne čase zavezala v to varuje celoto, samostojnost in svoboščine deželne. y da Narod česki se nikdar nikoli ni odkrižal svojih pravic, al kratil in vzel jih mu je absolutizem. Zdaj pa, ko je zginil absolutizem, zahteva narod te svoje pravice % 214 Mi smo imeli svoje glavne in deželne zbore. general Mihajlović s srbskimi četami i samovoljci srb- nazaj. Unih tudi absolutizem ni odpravil, čeravno jih vlada po skimi naravnost boji na Beli gori ni več sklicala. Deželne zbore pa tolkel na vse straní; vzel je Kruševac i "dri naprej na Karanovac, i od tod je mahal i smo po stanovskem zastopu neprenehoma imeli do 1848. proti leta. nike in deželne sodnike in pa svojega zastopnika Nišu; vzel je Uzico, Studenico itd. i je grozil No- Tudi smo imeli svojo administracijo, svoje urad- vemu Pazaru. Iz Karanovca je on Turkom zaprl vsa da pota s svojimi na razne strani razposlanimi četami deželnega kancelarja na strani kralja našega. V vseh niso mogle Belemu gradu v pomoc priti. Povsod so teh rečéh smo bili popoinoma samostojni in od druzih bili pobiti. Takrat se je namrec ves narod srbski nad dežel neodvisni. Te notranje avtonomije še celó po boji Turka vzdignil, pod raznimi kapitani, med kterimi na Beli gon nismo zgubili \AÍ V UViiU IXi IJ V UU WAV J * A VA1 f UVii^UA* j J/VVt X MWU1UU J. ^f&UUUl y UIQU CWtÇl i LU 1 J Ç marveč jo je celó Ferdi- bil najslavniši Koča Petrovic, zato se po njem ta I«VIAV\II riTTAiîU irkoel A/1 wilrArr TTAI dlrn im Ainiii A tiT AAi n n Irviniwn (( LTXI«. LLC 1.« J! Kočin rat" tuđi nand II. v svojem imenu in vjmenu svojih naslednikov vojska imenuje „Kočina krajna «« „uvwu r<»t , tum slovesno in odločno přiznal. Se le pod cesarico Marijo „Nemški rat." Crni Jurij je bil takrat koplor pod Terezijo (1749. leta) je absolutizem nam vzel česko generalom Radićem in se je hrabro pretepal okoli Užice dvorno kancelijo, cijo in pravosodje. našo domačo samostojno administra- in Požege itd. Od časa te vojne srbski narod na Avstrijo grozno mrzi, kajti takrat je Avstrija obljubila iu J/ta* vovujv. J vuuv , ««j»» mi»»»« j v oui i jev uuijuuild Naši deželni zbori so se posluževali najvažnejših srbskému narodu, da ga ne bo dala nikoli več pod ustavnih pravic pred in po bitvi na Beli gori, um a-m«.«, , «,rw j* ťV«uu6uc vziuigue ua, jluhíí*. so dovoljevali novince (rekrute) in davke pa sklepali Narod je Avstriji verjel, se radosten vzdignil, tolkel i postave. Davke so dovoljevali naši deželni zbori do zapodil Turke pod dobrimi generali i z avstrijskim ker Turka priti ako pomogne m se vzdigne na Turka. ; o druzih zadevah jim je absolutizem kraj šal orožjem iz vse današnje Srbije i še dalječ naprej 1848. pravice. Te glavne pravice je cesar Ferdinand ? ki še živi So přiznal 1848. leta. te naše pravice mar Al Avstrija je delala „račun brez oštirja"; car Jožef II. umrje, i generala Lasci-a krivijo, da se je dal podku- pravlice? Dunajski piti i je brez svinca na Turke pokal. Koča Petrovic je politiki si ne vejo druzega svetá, kakor tega, da tem po izdajstvu přišel živ Turkom v pest, ki ga živega na našim starejim pravicam nasproti stavijo svoje nove od kol nataknejo. Turki so predrli v Banat, pretepó in 1862. in 1867. leta. Zdaj pa se trobi po svetu, da na- zapodijo Avstrijance; na Francozkem je začelo strašno sproti tem našim pravicam, kterih stvariti nismo poma- vreti, Avstrija je mogla s Turkom mir storiti in mu gali in kterih dozdaj nismo priznali, ni nikakoršnega dr- vse zemlje takraj Save in Donave dati. Najbolje se n n A r^A W M Ai rr n X X /I n * %% ma i A rv AV V"* a tf M A fîl ( C j^ij^Sl ^ o 1 A TI 11 Y\ O Lr VI 1 F 11 ff 1 1 M O À TT C% ^ V11 f /\ m rm m « 1 M M A A žavnega prava, češ, da „ni pravice zoper pravico pa je junak Crni Jurij na Avstrijo nasrdil, ker on se politični in narodni protivniki trdijo, da je Avstrija že je v omenjeni vojni izvrstnega junaka posebno pri Po-izgotovljena pravna država in da naj mi pred vsem žegi in Užici skazal ko avstrijski koplor. Al Av- priznavamo to ustavo, po tem še le se oni morejo po- strija njegovih zaslug ni priznala in ni ga nagradila niti gajati z nami. Na to pa mi odgovarjamo: „prvo je po- mu dala za znak odličnosti sreberne svetinje na prsi, dala. To je pa godba z nami, po tej pa pride še le drugo." Ako mi kakor jih je mnogim manj zaslužnim to storimo, kar naši politični in narodni protivniki od Crn ega Ju rij a tako razjezilo, da je stopil iz avstrij- ■■■ ■ ske vojske in ko svinsk trgovec v Srbii živel do leta nas zahtevajo, bilo bi to toliko, kakor da se mi vdamo im na milo in nemilo. Po takem bi mi isto storili 1804. ar je storila vlada pri Magjarih > da To leto je on srbski narod navdušil da Je dri na ministerstvo dovolila iiilUlObClObV V UU V Ulila , potem pa se A ujím UVUOl - ^MUIUM * JJUIVUV/ juumoau OlUUUU UUj O V ai UU lUltl. ic stvene zadeve řešila; nepovoljni následek tega pa je dokler ni na smrt zbolei; zbog tega ni naroda več mogel voditi, nego je moral narod pustiti i Avstrijo i svojo roko i jim je najprej na Turka i ga iz vse Srbije iztiral; ž njim denar- pamet i „srečo junaško" srečno bojeval do 1813. leta . ' . ■ bilo to, kar sta ministerstvo in državni zbor sama spo- znala, da se je potem moralo v vse dovoliti, kar so od toda bežati v Rusijo, ker Avstrija ga je imela pod Magjari zahtevali. nadzorom kakor nekega razbojnika ali tako na priliko Al se bode to, o čemur smo si zdaj navskriž z kakor je imela despota Brankovica, prvega pisatelja vlado, poravnalo se ne mudi po naših željah, tega ne vemo. mi lahko čakamo in to tem več trdna volja našega naroda, da on ne za stopinj o ne Nam ker je srbské povestnice, v Hebu (Eger). Ako ne idemo na Turka, hočem „Novicam" popi- zgreši sati vse življenje na dolgo i široko slavnega junaka postavne pote. Ali pa se drugim mudi, tega mi ne Crnega Jurija, ki je od hlapca, svinskega trgovca, haj- vemo. Dunajski Časnikarji se pač grozno motijo na vse grlo kričijo po svojih listih da deželi drugacnih misli, kakor so JilJL y ua je XjUUOlVVi pu V X JLVf J U UUIUAiJU4f V UJ \J V \J £il¥ijV/UjU X Y V UOIUIUI U1 \JlÀ voditelji naši v Pragi! primere. On je bil uvek i zmirom poln poštenosti i IlUliljU , ljudst v ako o po duka povzdignil se v vojskovodja i kneza srbskega, ker vrlo je zanimivo njegovo življenje i v povestnici brez da Naš narod ni nezřel v politiki; on sam, brez našega narodoljubja. Edina nesreča njegova bila je ta, m poduka, zná dobro ločiti jedro od lupine, teorijo od sveta, to je, ljudi poznal i je sebičnike i nesposobnike praktike. Naš narod vé, da mu bo ponóva českega za ministre i vojskovodje postavljah Ker je bil pošten državnega prava „kruha" dala, rodnih in političnih pravic zato se drži svojih ná- skoz i skoz, zato je poštenega tudi vsakega misiil. On To je jedro tako imenovanega „českega (C ni živel za sebe, nego za narod. Al to mano (po- vp ra- sanj a šitve. f kteremu vsak pravi Avstrijan želi pravične re- 9 greška), da ni poznal ljudi, moramo spregledati, kajti težko je samega sebe i ljudi poznati; tudi Kristus, nas Odrešenik, se je převařil i je med dvanajst apostoli imel neverno izdajico Iškarjota. Dopisi. Vendar kamo sem zašel s svojim pisanjem Na Iz Srbije 12. maja Dr Okolí K okoli današnjega i okoli starega (Dalj in konec.) tedaj končam i rečem: Z Bogom za danes! se je večkrat strašno kri preli vala puško > skih Iz Maribora. (Nasvet ljudskih shodov ali sloven- III ■■■■ dr. M. ki vttvii. uauaoujuga i uftun Obai tš^ck, Jtvi je Lili ua puotvu met od sedanjega, o kterem pa vec sledů ni. Se vé bil taborov). V „Slov. Gospod." pozivlja gosp na y vse je minljivo na svetu Prelog v imenu zacasnega odbora rodoljube v dogo* naj bi se na slovenskem Štajarskem osnovali vor, kako gubi 60. let v proteku več vekov Babilon i Ninive so se iz- lj ud ski zbori. Shod za ta dogovor bode 7. dne ju- 5 Karanovac v proteku lija ob 3. popoldne v mariborski čitalnicini dvorani do tega časa pa naj se tudi pismene izjave izvršijo 1789. leta, ko je Lavdon Belgrad pokal, je udaril Dr. Prelog začenja svoj poziv s tem, da željo izrekuje > 315 naj bi zdaj, ko imamo postavno pravico za zbirališča pod milim nebom, se tudi Slovenci po vseh okrajnah zbirali v pogovore, kakor to delajo tudi bratje Cehi, in po tem vvodu prestopi na take zbore (tabore) na Stajarskem ter nasvetuje nektere točke, okoli kterih naj bise šukale razprave, štajarskim okoliščinam pri-merne, namreč: „1) Število slovenskih štirskih poslancev v deželni zbor se naj pomnoži po razmeri prebivalcev do 22 poslancev ; 2) v štirskem odboru naj bosta dva odbornika Slovenca ; 3) naj se napravi odsek c. k. slovenske namestnije štirske; 4) uradnikom služečim na slovenskem Stirskem naj se postavi obrok, doklej imajo biti vešči jeziku slovenskemu v govoru in pismu; 5) slovenska gospodarska šola in slovensko gospodarsko društvo; 6) ravnopravnost jezika na glavnih in srednjih učilnicah; 7) odštevanje prineskov za nemške zavode in ustanovitev slovenskih. Da pa ta predlog ne ostane na papirji, pozivlje dr. Prelog vse štirske rodoljube, odlikaše, deželne poslance , duhovnike, posestnike, odvetnike, biležnike, zdravnike, učitelje in uradnike slovenske, kteri se s to mislijo zlagajo in jo hočejo izvršiti pomagati, da se dogovori določen načrt, ki se slavni vladi predloži, tako tudi čas in mesto prvemu slovenskemu taboru na štirskem Slovenskem in za to voli izvršiven odbor." Iz Zagreba. Národno našo pevsko društvo „ Kolo" napravi v nedeljo 5. dne t. m. izlet v Jurjevac, s kojim bode spojena svetkovina v spomin tisočletne proslave svetih bratov Cirila in Metoda. Ob 11. uri je svečana služba božja v cerkvi sv. Jurija, ob 1. uri véliki obéd, po obedu poje društvo na raznih mestih perivoja na zabavo občinstvu. Izpod visokih gorenskih strmin 22. junija. F. P. Sekvestracije, ktera nas je toliko let težila in našemu premoženju res krvave rane sekala, smo se, hvala Bogu! znebili. Pravdali smo se čez 40 let, vendar brez vspeha, le kar smo pravdarskim doktorjem zdajali, brez tega smo bili; prosili smo povsod, kjer smo vedeli in znali; in povsod so nas z nadepolnimi obljubami odpravili, k našemu blagru pa le niso nič pripomogli. Pregovor: „obljubiti pa dati je preveč", se je pri nas le predobro potrdii. — Přetekli teden je bila v Kadolici zopet obravnava zastran gozdov ; pri tej priložnosti so se srenje: Kranjska gora, Podkóren, Řateče in Belapeč tako pogodile, da so odstopile vsaka nekaj boršta cesarju, drugi gozdi pa so ostali srenjam v last. Res, da veliko nam je odpadlo, vendar pa smo hvaležni, da je še do tega prišlo ; zdaj saj vemo, koliko da imamo in da to, kar imamo, smemo mirno vživati. Tište gospode pa, kteri so nam k nemili nam sekvestraciji pripomogli, pa vprašamo zdaj: Kaj ste vendar dosegli s tem, da ste nam ta težavni jarm naložili? Ste mar s tem komu kaj koristili? Naravnost vam moram reči, da prav nič! Mar več ste škodovali državi in gozdom, največ pa nam ubogim Dolincem. Povejte mi: ali nam bote mogli kdaj povrniti veliko škodo, ktero ste nam storili? Fukaj gotovo nikdar, tam bo pa prepozno. — Nadjali smo se letos posebno dobrega pridelka, toda zdaj se nam je vse drugače pokazalo. Odkar je sneg 8kopnil, nam le enkrat še ni dež do dobrega přemočil; suša je neizrečeno velika, zemlja je razpokala, trava je do malega zgorela, jaro žito odrasti ne more, druga žita nam tudi ne bodo mogla toliko dati, kolikor so obetala. Iz Notranj skega 20. junija. —1 — S posebnim veseljem pozdravljamo nasvet našega domoljubnega predsednika kupčijske in obrtnijske zbornice gosp. V. C. Zupan-a o napravi domače (kranjske) asekuracije zoper nesrećo ognja. Ta naprava nam je v prvi vrsti potrebna: •Ja » Naj naša lastna moč, Ostane nam v pomoč! Da pa se ta zavarovalnica brž ko je mogoče ustanovi , moramo si biti sami sebi, to je, drug drugim porok : „viribus unitis" (z združeno močjo). Da je pa naša ta korist hitreje gotova, treba je deželne postave: „vsak gospodar je zavezan, svoja poslopja in pridelke pri kranj skej zavaro valnici pod kaznijo zavarovati." In gotovo se bo letno plačilo precej tako znižalo, da ne bo 100 ne 50, tudi ne 30 kr. od slamnatih in lesenih po-slopij, od ceglatih pa še ne 10 kr. od 100 gld. treba plačati. — Zraven zavarstva proti škodi požara je pa še nekaj druzega živa potreba, namreč, zavarstvo za živino, kajti pogin živinčet še bolj pogostoma kakor ogenj ubogemu kmetu sive lasé delà. Gospodje! vze-mite tudi zavarstvo živine v pretres, in skalo nepozab-ljivosti si s tem utrdite! Od kranjsko-kraške meje 16. junija. — Z — Prinašam Vam drage „Novice" za nas žalostni popis o prihodnji letini. Rekel bo morebiti kdo: nikoli Vam ni letina po volji! A tak, ki bi nam hotel očitati, bo imel vedno več z nami i mi sami sè seboj skrbi, kajti čem bolj se gozdi in šume brijejo, tem slabeje bomo stali, ne samo gledé na pridelke, temuč v obče. Ne morem si kaj, da ne bi potožil, kako čudno nasprotno sije vedenje naše vlade o gozdnih zadevah: od ene strani si na vso moč prizadeva goličave in kamnite kraške puščave povzdigniti, na drugi strani pa je zopet ona sama kriva, da gozdi ne v letih, ampak v mesecih ginejo, in to po tem, da je dovolila, da se gozdi so-seskini razdelijo. Da delitev gozdov med posamne lastnike **) ne bode naše dežele pripravila samo ob potrebna drva, steljo itd. in to posebno na Notranjskem, to menimo, vlada gotovo vé; a tega menda ne vé, da pridemo po tej poti tudi ob naše studence. Po vsem tem bo vse kmetijstvo brez dvombe šlo pod zlo! Kdo je nekdaj mislil — kar se kakih 4—5 let pri nas vidi — da se bo smradljivi dim od požiganja ljubljan-skega mahú po našin notranj skih okrajnah razpinjal, kakor se sedaj godi, če količkaj burja vleče. Ali ni tudi to jasen dokaz, da se naši zatiravki „burji" po tacih vladnih vredbah vrata odpirajo in se tako naše kmetijstvo uničuje? Izsekovanje gozdov je tudi krivo, da kakor hitro se k dežju pripravlja, je pa tudi burja precej na nogah, ki oblake razpodi, in to večidel v družbi sè zahodnim vetrom. Pa tudi če kake kaplje dežja na naša media tla padajo, vale jih burja posuši. Al pustimo za sedaj to in povejmo kaj o letini. Ozimina je letos pri nas in skor po celem Krasu zarad ozebenih in po burji osušenih tal zeló malo vredna, ter pičel in slab pridelek obeča. Po vsem jo je tudi stanovitna suša preteklega in pa tega meseca tako redko in špičasto v zrnu in slami naredila, da nam bode komaj pol navadnega pridelka dala. Krompir, koruza, jarovina in sočivje se ravno še sè sušo prepirajo, in če nam iz-datnega dežja Vsegamogočni kmalu ne dá, smo — ob ves ta pridelek. Pri držeči ulagi je pa vendar še nekaj upanja do teh pridelkov. Trava je tudi po mocvirnih tleh redka, in čeravno bo senó ravno zarad suše bolje nego sicer, dobimo ga četrti del gotovo manj od lani. Po debeljinah močvirnatih se je tudi uže vsa drobinica posušila, senó bo debelo in dobra tretjina ga bo po tacih travnikih mimo lani. Po tančinah je pa uže ob vso nado, kajti trava se je posmodila po neprenehani vročini in tukaj kosa večidel ne bode nič delà imela. Sadje je neka strupena rosa precej v zavrgljeju ocvrla in umorila. Posebno češplje, ktere so lánsko leto ubo- *) Ako bi lastniki dobíjeni svoj kos gozda marljivo gieatali, ima individuelna razdelitev pač veliko prednost pred občinsko lastnino, kajti kar koli je „gmajna", ni nič vredno: vseh je, pa nobeden nič ne stori za zboljšek. Vred. 216 gemu kmetu marsikak zastaran žulj ozdravile, so letos bode ta železnica gotova; al dr. Toman je pri goren-odpovedale. Lansko leto so tudi po enih krajih tepke ski železnici sijajno spričal, da izpelje cesar se loti. dosti živežu pripomogle, a letos še cvele niso. Edina "UiVl OIJ«JUV O^livai , UC* j \j\ŠBCkL OC 1UU» Za gotovo se pripoveduje, da v malo dneh se češnja je letos nekaj dala. Pri Tomaju, Dutovljah, začne zopet županovanje visokocenjenega našega župana Skopem itd. so pa tudi gosenice gospodarile ter sadno dr. Goste. drevje in drugo tako ošmrčale, da ima božično obličje. Po vrhu vsega hudega pa b rij ej o tudi kobilice ostalo travo. Uboga živina začenja iz paše lačna hoditi, in po Krasu kmalu vode za ljudi in za živino ne bo. Po Nekteri menijo, da je rajnca Marija Svetina, po domače Medij atovka, svoje premoženje zapustila škofijstvu ljubljanskemu. To pa je skozi in skozi na- takem se nam letos da so uže vsi koti v resnici slaba kaje, v obličju tega revšČine polni. j eravno drug dru- pačna misel, nekterih legatov rimi je odlocno imenovala pustila je premoženj zega tolažimo, vendar vsi sè strahom premišljujemo, s korarstvom vred ima za dobrot t svoje razun namene, med kte- m Nobenega za- kaj da bode, ker leto za letom je huje. služka ni in letina je slaba, daianja pa vedno več. Prosijo si ubogi ljudje (kmetovalci) delà v Trstu, na Reki, v Gorici in tudi povsod, kjer ga kaj čutijo; al nazaj hodijo gladni, ker je povsod preveč delavnih rok, za škofijstvo krbovanje tega premoženja v rokah; pooblastenca tej veliki zapuščini pa sta po in skle dr u kofijstva in korarstva gosp. korar Pavslar osta eno jih je deset! Bogajme pa tudi ne dobijo, ker kmet nima y nič, bogatin pa sebe gleda in reveža od sebe pođi. Uže na preseljevanje ljudstvo misli, a strašijo ga vendar (8460 frankov). Kakor „Danica" naznanja, sta državna naša poslanca gospoda Lovro Pintar in grof Barbo pred od-hodom iz Dunaja izročila papeževemu poročniku na Dunaji za sv. Očeta na Kranjskem nabrani denar sporočila preselnikov iz ptujih dežel. Kaj bode tedaj in kako bode?! Edina vinska trta se hoče letos obnesti ter ponaša se uže z lepimi grozdi. Iz Podgadovca blizo Dola ob Krešu. dne t. m. (Matičin odsek za izdavanje knjig) je imel 27. pri kteri je tajnik o tiskanji letošnjih sejo e tudi se rad ne pričkam, vendar ne morem molčati na dopis yy iz Dola" v 24. listu. ceni tistih konj y ki knjig poročal to-le: „Vodnikove pesmi še niso v tiskarnici rokopisa. y ker střela ubila, ne rečem nič — morebiti je številka bila tiskáren pogrešek. Kar pa se tiče novega mostu da bi bili poprejšnje županstvo Levstik še ni izročil obljubljenega Slovenskega Štaj arja" so gotovi Ju Je prvi trije oddelki (85/s pôl). Imelo bi se bilo po obljubi y> štajarskih rodoljubov letos tiskati 8 oddelkov > a m ni res v Čez Bistrico y JJLl l^o y UC« Mi Mlil J-/ V-f y L \jJ O UJ V/ kaki gosposkini ogledi ovirali; saj jih je bilo več kakošen namen, ne vem ; če bi potreba bilo, bom pa lahko povedal. Tudi ta je prazna, da poprejšnji župan ni s soseščani tako oštro ravnal kakor sedanji. — ko- nista izgoto vijena, 5. pa je imel nezgodo, daje, kakor dr. Vošnjak naznanja, pogorel v požaru pisateljevega rojstnega doma; zarad tega g. dr. Vošnjak nasvetuje v prihodnjem letu. so sa- naj cela ta knjiga izhaja Odsek gledé na to, da to V se ) u kar je natis nj en ega ju* o ouocotdiii tatvu uouu lavilott aaavi o o u. c*.uj * , — mOStOJ likor tlake, koliko kazen in koliko nepotrebnega delà Matica4' * i • i 1 % ft iti w • i s~\ w y y W UMI J ViUÍ y l^Ull J V/ UUUlOUJ^U^gdl J O < O et mo s toj ni trije oddelki, in tedaj za izdajo pripravni, TV/1 O 4"t f\n i i w n Ui f aK Irrv ^inlrn 4-Arylr rv - ^ je bilo, tudi o tem lahko natančen popis dam. da bi se doseglo porazumljenje. Nekdaj zeló mogočnega gospoda, tudi na Koroškem, Kranjskem in Hrvaškem znanega c. k. dvornega svetovalca pri c. k. najviši sodniji dunajski Schwab-a ploska ni bilo ne konca ne kraja, dokler niso ponovile so unidan zaprli zavoljo goljuťnega ponarejanja menjic nekterih pesmic. Da bi hoteli o burki „Kljukec je od in drugih pisem smrti ostal", še kaj pohvale pisati, nosili bi vodo v Hrvasko. Kakor se kaže, se hrvaška deželna Savo. deputacija vendar ne bo dala v kozji rog vgnati Po igri se je zopet začelo živahno gibanje na obšir- ogerski. Hrvatje nočejo, da bi Reka bila ogerska; nih prostorih Kraljičevih in trajalo je do mraka. Le v skupne stroške nočejo plačati več kakor milij on in prehitro so dali ljubljeni gospod fajmošter osmo uro pol; Ogri zahtevajo 3 milijone in 700.000 gold., biti — kaj kmalu potem je trobenta zapela na odhod. Hrvatje hočejo, da so njih uradniki domaći ljudje in Društvo in njih spremljevalci se napravijo na pot v da iz peštanskega ministerstva, v kterem sedí tudi en XX JL UU 1* t V7 A li 111 A JUL U JL JLU AJ V T MIIVA U w AJI M jyřX » *J V u v» J^ v v T UV« X JLA k/VUUi^UM JLV. V ^ W I I i JLU1VJ VUi W U T Vf J Y UL JL V » ■ \ O V Vi X V li V&A ii Ljubljano. Po vsej^poti jih ljudstvo prijazno pozdravlja hrvašk minister, vsi razpisi in dopisi jim dohajajo v z živio-klici in v Siški zacno streljati, ko o, da se Sokolci bližajo, akoravno se je takrat precej huda ploha vlila. hrvaškem jeziku. Česko. naši deželi je prav živahno življenje. Brez najmanjše nezgodice je pripotoval Sokol v Narod se po več krajih zbira v ljudske skupščine in se svoj tabor ljubljanski. Tù ni bilo treba nobenih žan- posvetuje o deželnih potrebah; vrednike časnikov pa sod-darjev in nobenih druzih varhov — ljubezen naroda nije tudi prav pogostoma zapirajo in z globami kaznujejo. mu je očitno in tako najbolji varh, in to y da si „Sokol" ta dan se je kazalo zopet danes Ogerska. Ministerstvo je zbornici poslancev pred- pismenkami v kroniko svojo zapiše sè zlatimi ložilo novo rekrutno postavo v prevdarek in sklep. Rim. (Zahvala.) Prebivalcem vasiv Stosce, , Smartna Ježice Tacna skrivnem zboru 22. junija so sv. Oče popoinoma zavrgli verske postave, ki jih je naredil dunajski državni zbor in vsled svoje apostolske postave spodnjih, srednjih in zgornjih Gamelj Vižmárjev, Št. Vida in Siške in vseh vmes ležečih manjih izrekli, da so te postave na vekomaj neveljavne. vasi Se zahvaljuje za ljubeznjivi, prijateljski, Ob enem Srbija. Danes je važni dan za Srbijo; narodna tudi sijajni in velikanski sprejem pri izgredu dne 28. skupščina voli si novega kneza; skor gotovo je jumja odbor Sokolov. Novicar iz domaćih in ptujih dežel. lz Dunaja. Po 13mesečnem zborovanji je državni 0i\u|J0vxuat v uu o*. ul\j v ^o ^ onui ^utv ? \j J^ ) ua bode izvoljen 141etni Milan Obrenović, kterega so pri dohodu v Beligrad 23. u. m. sijajno sprejeli. Glavár zakletnikov, ki so kneza Mihajla umorili, je advokat Pavl Radovanović. zbor dunajski zdaj do 1. septembra odložen, vendar se menda ne bode spet sklical 1. septembra, ker se 22. avgusta pričakuje sklic deželnih zborov. Državni zbor jev tem času 98 postav deloma dovršil, deloma pričel; 59 je že potrjenih od Njegovega Veličanstva, 27 pa še ne; 12 postav se še le snuje; med temi postavami jih je 18, ktere je državni zbor sam sprožil. Deželam, ktere zadevajo nove postave, gré sodba: za koliko se bo po njih okrepil notranji red in državna veljava navzunaj Monakovo. Grof Chorinsky, bivši cesarski nad-lajtenant, ki je pomagal svoji ljubici Juliji Ebergeniji, da je zavdala ženo njegovo v Monakovem, je bil 27. dne u. m. na 20 let v ječo obsojen. Zemlja ni kmalu nosila tako zavrženega člověka kakor je ta grofovski hudodelnik; vse žive dni je stregel prav po živinsko le po ženstvu: Kurent je bil njegov bog! Listnica vredništva lj Gosp v SI. v Cep: Občinska posta va je zarad domovinskih pravic od 1859. do 1863. leta, ko je za koliko se bode razvilo duševno domovinska postava postala veljavna V Cl letva iiavůuuai^ - £JC\t auui\u ov uuviv/ imutuu UUOV/ »UU življenje različnih narodov, — ali bo zlato solnce narodne ravnopravnosti posij alo pred vrata vsacemu narodu, bo cerkev naša katoliška popoinoma svobodna, ■ ali ali se Kursi na Dunaji 30. julija. bode povzdignilo kmetijstvo, obrtnijstvo in kupčijstvo 5°/0 metaliki 57 fl. kr. Narodno posojilo 62 fl. 50 kr. Ažijo srebra 113 fl. 10 kr. Cekini 5 fl. 51 kr. Odgovorni vrednik: Janez ffiurnik Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.