i.s.y«teina. Usta : -«• “sisàe teto , , K 50* ~ rd leta * , - * 26*— . 13-. fe assai jts goaiavif« * Jt do teto , , # 66,— lievQk« *•« £ Hrib straneh 60 v. k, «dhièrvo tapravmštvos p ■ wribor, Koroška ulio« &■ è. --■ Telatali étl 22G, IfOTfika siane 60 vinarjev. Neodvisen političen list sa slovensko ljudstvo. issa arati tùi »e računajo po K ÜNjfc ©d enoredae p dvrst*® pri večkratnih' o/iiaailRj A «— popust —*** „Straža“ uhajs v p«MW/ ddjek in petek popoSdadfe' Rokopisi se ne vračaj v* «redniéivo» »s stunfe. govoriti vsak 4n «J VL 4© 12. sr« (Sorcii&gg, M—wm«wwir,in ' ummtwIC 34. številka. Maribor» dne 31. marca 1920. Letnik XII Naša državna politika. . .,-v„............ Pogajanja za sestavo koncentracijske vlado so se razbila popolnoma. Prelom'se je izvršil nad vprašanjem preosnove pokrajinskih vlad. Demokratie šo zahtevali, da se mora k pogajanjem privzeti tudi vprašanje pokrajinskih vlad in zahtevali, da te vlade odstopijo in se sestavijo nove po skupnem dogovoru. Stranke, ki so sedaj pri vladi, so ta pogoj odbile. Zahteva je v resnici nemogoča. Komaj so se vlade sestavile, pa naj se zopet odstavijo, oziroma prekr-pajo! Kako bo mogoče sploh vpeljati redno upravo, ako se bodo vlade neprestano menjevale in kdo bo še stopil v vlado, ako se mora bati, da ga brcnejo že čez dva meseca? Dr. Smodlaka s svojimi pristaši je ,nato ornali -nil na levo. Doslej je prisostoval sejam in tako celo omogočil, da je vlada imela sklepčnost, obenem pa posredoval, da bi se dosegel sporazum. Ker se spo -razum ni dosegel, je tudi odšel on iz zbornice in vlada nima več sklepčnosti. Demokrati stavkajo z odločnostjo in disciplino, ki je v tej družbi nekaj izvan -rednega. Ako se oglašajo, govore samo k poslovniku, to se pravi, izvajajo tehnično obstrukcijo, kakor smo jo videli v prejšnjih časih v,.avstrijskem državnem zboru, o Vladaihoče odgoditi državni zbor do 15. aprila. Med tem bi prišli še pravoslavni velikonočni prazniki in tako bi se podaljšala odgoditev/ še čez praznike. Demokrati, ki so svoj Čas sami nagnali državni zbor domov, so sedaj strašno ogorčeni in vpijejo, da ja to nepostavno' in da se sme državni izbor odgoditi samo, ako sam tako hoče. Sam paj seveda ne more sklepati, ker gredo pred glasovanjem demokrati iz dvorane. Sicer je pa tudi težko uvideti, kaj bi prido-'i bili z odgoditvijo državnega zbora? Ko bi se sestal, bi pa zopet izbruhnila starai bolezen. Bolezen državnega zbora je — kakor bi rekel zdravnik — kronična. Taka je postala pa edinole po krivdi demokratov. Bili so polni zmagoslavja, ko so pred meseci prevzeli v Beogradu celo vlado in takoj potem tudi pokrajinske vlade, V Ljubljani so eno -stavno vrgli iz urada takratnega predsednika doktor Brejca in poverjenike, ki niso bili njihove stranke. Kdor je takrat še mislil trezno, ga je morala obiti zona. Demokratska stranka je pograbila celo oblast in seveda tudi celo odgovornost ,v državi, a ni imela dovolj sil, da bi zamogla nositi to breme. Korak, ki ga je naredila, je moral škodovati nji, škodovati pa tudi državi. Oez nekaj mesecev je stranka opešala pod svojim; bremenom in zmeda je nastala velika. Stari Bismarck je znal rabiti jako jasne in krepke prilike. Ta mož je rekel pri neki priliki: „iAko si suknjo napačno zapneš, ne preostane drugega, kakor da zopet odpneš vse gumbe in zapneš na novo.“ Tako bi se moralo zgoditi tudi tukaj. Treba bi se bilo vrniti do one točke, kjer se je naredila napaka, namreč do dneva, ko se je razbila stara koncentracija, ter začeti znova. Seveda, vsega, kar se je zgodilo v teh mesecih, ni mogoče odpraviti. Na splošno pa sporazum ni mogoč drugače, kakor da se kolikor1 mogoče popravi, kar se je naredilo. Dr. Korošec je takoj v začetkh izrekel besede: „Potreba- je močne koncentracijske vlade.“ Do koncentracije pa ni moglo, priti, ker so hoteli demokratje preiskušiti svoje ilastne moči. Sedaj, ko so moralt odstopiti in vidijo, da ne t morejo .vladati sami, bi bili pripravljeni za skupno vlado, toda pod pogojem, da ta vlada prevzame in odobri vse, kar so tekom mesecev naredili sami. Tak pogoj je seveda ne mogoč. rAko pa ne pride;do sporazuma in sedanja vlada tudi ne more vladati parlamentarno — kaj potem? Volitve, volitve, še enkrat volitve. Edina tolažba je, da sedajni parlament ni nobeden parlament in se -danji poslanci nobeni poslanci, ker/jih ni izvolil nik-(io, oziroma je njihova doba potekla že davno. 'Živimo še vedno v dobi revolucije in v taki dobi veljajo krepka dejanja več, kakor pa senca parlamentarizma. Socializacija. „Pred socijalizacijo, pred uro, ko preide del produkcijskih sredstev v roke delavnega ljudstva, se ne strašimo ! Samo glejmo, da dvignemo ljudstvo na tisto nravno in kulturno stopnjo, da bo znalo požrtvovalno in ekonomično voditi lastno in narodno gospodarstvo.“ „Slovenec“, dne 24. marca 1020. Družabni redi se na svetu menjajo, kakor ob-» like vladavin.! Za časov rimske države jo vladal či -sti gospodarski liberalizem oprt na rimsko državno pravo. Prišli so nemški narodi, razbili'rimsko državo in ustanovili „sveto rimsko državo nemško narodnosti“, kjer je zavladal levdalni družabni red, ki je imel svoj izvor v zavojevanju in bojnem ropu. Ta fevdalizem je zavladal tudi po vseh državah, ki so nastale neodvisno od Nemčije. Francoska revolucija je v glavnem ubila fevdalno državo in njen družabni red, po Evropi se je razvil meščanski kapitalizem a ponekod mešan s fevdalizmom. Svetovna vojna je proglasila tudt konec kapitalizma in fevdalizma in napovedala novo dobo — dobo komunizma. Ne strašimo se besede. Komunizem sam nà sebi ni nič drugega, kakor ono, kar je s takim og-* njem oznanjeval dr.Krek in za kar so v pretekli dobi delovali s: tako požrtvovalnostjo naši najboljši možje. Z navadno pohlevno besedo imenujemo isti po jav „zadružništvo“. Komunizem je samo zadružništvo izpeljano dosledno in vsestransko: Zdi se mi pa bolj primerno, da imenujemo stvar z imenom, s katerim je znana po celem svetu, kakor pa, da kujemo nove izraze. Stvar je potem) taktike, kako, kedaj, na kakšen način in s kakšnimi sredstvi se' teorija skuša u-veljaviti v življenju in tukaj gremo lahko različna pota, obsojamo taktiko in sredstva ruskih in madžarskih boljševikov, ne da bi zametavali teorijo. 2 Kaj pa katoliška cerkev in vera, ali ni nače -loma proti komunizmu? Sveta katoliška cerkev ni načeloma proti nobe* nemu družabnemu redu, ki se je enkrat pravno u- LISTEK. Dr. Tvari -Jančič. ^ r Za Javno moralo. S 27. marcem so bile v Mariboru končane porotne razprave, ki so trajale od 8. marca, torej cele tri tedne. Vsega skupaj je bilo 30 razprav, tako velikansko število, da je bilo sodišče primorano razpravljati tudi ob obeh praznikih (19. in 25. marca), da se je porotnikom omogočilo končati delo v treh tednih. Povem že vnaprej, da nimam povoda se pritoževati čez našo poroto, kakor ga ima žal moj tovariš višji sodni svetnik dr. Dolenec, ki razpravlja v 69 Številki „Slovenskega Naroda“ pod naslovom: „Boj zoper tatove in enake zločince“ o izidu porotnih razprav v Ljubljani. Nasprotno, naši porotniki so opravljali svojo službo tako vestno, da jim mora- vsak pra-vnočuteči človek, ki ima le iskrico smisla za pravico, izreči odkritosrčno zahvalo. S teni pa nočem reči, da so porotniki izrekli v vseh slučajih obsodbo; izrekli so tudi oprostitev in sodili deloma mileje, kakor se je j glasila obtožba. Ravno oprostitev pa kaže, kako na-I tančno so presojali porotniki slučaje, ki so se raz -j pravljali pred njimi v razpravni dvorani, dasiravno ; se žal v tem slučaju ni zadostilo pravici. Dve tatici, precej sprideni deklini, ste okradle , hekega kmeta v mariborski okolici pa prav prefrigan I hačin. Lastniku in orožnikom se je posrečilo zajeti tatici v neki gostilni na Teznu in jima odvzeti veči -do denarja. Jasno je, da ste ravnale dogovorjeno in tako ste se tudi zagovarjali pri preiskovalnem sodniku. Pri porotni razpravi pa je starejša izjavila, da Djena tovarišica ni vedela ničesar o tej tatvini in je preklicala svojo prejšnjo izpoved. Na podlagi tega iz-premenjenega zagovora je bila mlajša oproščena. Vsak, ki ima nekaj sodne prakse, bo vedel, da se ta nov zagovor ni rodil v glavi tatice, marveč v drugi glavi. Ce pa" so porotniki hoteli soditi na podlagi tega, kar so slišali pri razpravi, niso mogli storiti druge -ga, kar so storili, dasiravno sem uverjen, da se je v duši marsikaterega teh 12 porajal dvom, ali je to res, kar je slišal pri razpravi, in ali se naj tega drži. In klonim glavo pred porotniki, ki so imeli pred očmi — svojo prisego. Dogodil se je pri tem sicer oni žalostni pojav, ki se dogaja pogosto v življenju, da je bila poštenost poražena od nepoštenosti in lažnjivosti te brezvestne tatice, koje j »ropa lost se vidi najbolje v tem, da je nalagala sodnike v tistem odločilnem trenutku, ko bi se naj izrekla sodba, in se niti v tem trenutku, ko ji je grozila kazen, ni kesala svojega dejanja. Ali mislite, da se bo ta ženska, kedaj poboljšala? Po mojem mnenju ne. Za porotnike pa bo ta slučaj poučen, da bodo v bodoče še natančnejše presojali zagovore in trditve obtožencev in marsikateri obtoženec bo dobil vsled tega zasluženo kazen. Kazen ima sicer višji namen, namreč poboljšati; toda v današnjih dneh, ko je morala padla tako globoko, moramo poklicati na pomoč njeni nekdanji in prvoten namen, namreč, da mora biti strah zločincu. Kazen mora biti v teh razmerah, v katerih živimo danes, tako stroga, da bo s svojo strogostjo zanjogla u-plivati tudi na zakrnjeno dušo in kosmato vest hudodelca, da se bode dobro premislil, predno bode zopet zagrešil kako kažnjivo dejanje. Z zadovoljstvom sem čital v že navedenem članku dr. Dolenca, da zastopa tudi on to stališče, ker je še lansko leto se zavzemal za milo presojo kažnjivih dejanj in za mile kazni. Uvidel pa sem že takrat, da se ruši morala in red vedno bolj in bolj in zastopal sem že takrat mnenje, da se pri teh razmerah in s takim naziranjem hudodelcev, ki se dosledno ogibajo dela in se preživljajo izključno le na nepošten način, ne da doseči z dobrotljivostjo in popuščanjem zaželje-ni uspeh, marveč da se doseže z dobrotljivostjo ravno nasprotno, namreč da taki ljudje, ker se jim ne zgodi nič ali pa zelo malo. pri prvi priliki nadaljujejo svojo zločinsko pot. Kako nizko je padla morala, kako zelo je za-» mrl v teh ljudeh čut za moje in tvoje in kako malo notranje odporne sile — najraje bi rekel: nikake — imajo ti ljudje, je pokazal neki drugi slučaj, pri ka -tereni je obtoženec mirnodušno pripovedoval, da je šel po noči s svojim tovarišem mimo pašnika, v katerem so bili konji in eden izmed njiju je rekel „vza-mima vsak enega“, kar sta tudi storila. Nista premišljala niti toliko, kolikor premišlja pošten človek, če pobere na cesti jabolko, ali zlomi v gozdu šibo. In, to je največje zlo, da se vest pri teh ljudeh sploh ne oglaša več. Kako globoko so že morali pasti! In kdo je ta človek ? Sin posestnika iz mariborske okolice . Bil je deset mescev v vojni; ko se je vrnil, je začel barantat in danes je konjski barantač, pravilnejše p» bi bilo, če bi rekel, da je konjski tat. Barantanje v majhnem je verižništvo in tiho -tapstvo v velikem in oboje temelji na delamržnosti in lenobi v zvezi s pohlepnostjo, pridobiti si Čez noč premoženje, in oboje je dandanašnji največje zlo. Kdo n© trguje več danes? Vsi različni mladi postopači, ki jim ni za delo, pač pa za dobro življenje, trgujejo, v resnici pa odirajo ljudi, jih sleparijo in izsesavajo iz ljudstva zadnje kapljice krvi. Jeden teh poštenjakov je priznal popolnoma mirno, da je zvračal krivdo na svojega prijatelja radi tega, ker je mislil, „da bo ta rad šel zanj v ječo, če mu plača kakih 20.0(10 K.“ Tu imajo politične oblasti najhvaležnejše polje, pomagati ljudstvu. Proč z vsemi temi takozvanimi prekupčevalci! Trgovino naj izvršujejo trgovci, ki so se pripravljali za svoj stan tako, kakor se mora vzgojiti in učiti vsak drugi za svoj poklic. Brezvestnost teh verižnikov že gre tako daleč, da nam hočejo zastrupiti naše urade in spraviti tudi k nam tisto korupcijo, ki se je razpasla v nekaterih delih naše države in ki jo opravičeno preklinja vsaki pošten človek. veijavTl. Skuša samo omiliti njegove, trdine in ostrine, j ga prešiniti z duhom krščanskega idealizma in požrt- ; vovalnosti. Udala se je v rimski liberalizem ter ga * po moči ublažila in idealizirala. V srednjih vekih se je tesno združila s fevdalizmom in bila edina moč, >; ki je aamogla krotiti njegove izbruh? ter ljudstvu o-miljevati fevdalizem. Prišel je meščanski kapitalizem in cerkev zopet ni nastopila načeloma zoper ta gospodarski sistem, pač pa,zoper njegove' izrastke. Ka kor se cerkev prilagodi vsaki obliki vladavine, tako tudi vsakemu družabnemu redu, kakor deluje vsaki vladavini v duhu krščanske ljubezni in usmiljenja , tako skuša tudi vsaki družabni red prešiniti z duhom krščanskega, idealizma. Cerkev; torej ni in ne more biti načeloma zoper zadružni družabni red, pač pa mu bo nasprotovala, ako se bo hotel uveljaviti v obliki surovega materijalizma, ter bo proti njemu gojila duha krščanskega idealizma. Komunizem je pravzaprav še najbolj v duhu krščanstva. V prvih začetkih krščanstva se je v. njem uveljavljeval komunizem v najidealnejših obli -k ah, V prvih vekih krščanstva; so obstojale organiza-* cije krščanske družbe na komunistični podlagi. Kmalu so se razvile samostanske družbe, ki niso nič dragega, kakor od največjega idealizma prežete komunistične družbe. V celem srednjem veku so se razvijale verske bratovščine in družbe, v katerih jo vladal komunistični duh. Te cerkvene organizacije so bile v onih stoletjih edini protiutež, zoper samovoljo fevdalnih gospodov. Cerkev je tudi vedno z besedo in z dejanjem pobijala ono pretirano poudarjanje svetosti zasebne Lastnine, katero je z največjo brezozirnostjo proglašal ravno moderni kapitalizem. Ni oporekala opravičenosti zasebne lastnine pri družabnem redu, ki se opira na zasebno last, toda s svojimi dejanji je vedno predstavljala skupno last kot nekaj idealnejše-ga, a je tudi izrečno učila, da je bila splošna last na zemlji preje kot zasebna in da so gotove meje, pred katerimij neha vsaka zasebna last. Po svetem pismu je Bog ustvaril bogastvo sveta za vse ljudi, da bi .jim služila za srečno in dobro življenje na zemlji in ni določil ničesar, v kakšnem družabnem redu naj jih! ljudje uživajo, ravno tako, kakor ni določil, v kakšni obliki vladavine naj žive. To je pre -pustil prosti volji človeka. Komunistični družabni red ni toraj nie manj , oziroma je v svoji ideji še bolj krščanski, kakor pa liberalni, fevdalni ali kapitalistični. Vprašanje je, samo, ako je ta družabni red mogoč v večjem okviru. Lepo je omenil „Slovenec1’ v navedenem članku, da je za to treba najprej; ljudstvo, . dvigniti na primerno „nravno in kulturno stopnjo“. Zadružni družabni red zahteva od posameznika brez primere, več, kakor pa na primer srednjeveški fevdalni, ko ni bilo posamezniku podložniku treba ničesar več, kakor da se ukloni biču grajščakovega valpeta. Toda z druge strani si pa tudi ni treba,predstavljati, ;da' bi bilo za to potreba nekega popolnega preporoda človeštva. Ako je katoliška cerkev v starili in srednjih vekih razvila tako idealne komunistične organizacije, ako je že v starih časih bilo mogoče,' Če tudi/ v manjšem obsegu, razviti cel zistem državnega komunizma, ako so se v modernih časih razvile ogromne organizacije na ko-munistično-zadružm podlagi — bo pri primernem stopnjevanju ljudske vzgoje pač mogoče te meje močno razširiti, tako da bi zadružništvo zamoglo postati podlaga novega družabnega reda. Na vsak način napreduje.komunistična misel z neodoljivo silo in od nas je odvisno, kako se bo u-veljavila: ali v obliki surovega materijalizma, ali pa prešinjena od krščanskega idealizma. Fevdalno-libe-ralno-kapitalistični red izumira in z nobehimi injekcijami ga ne bomo mogli obdržati^ pri življenju. Pri uveljavljenju zadružnega družabnega reda je treba računati z dvema dejstvi: 1. teror je neizogiben. Mo ; rečemo, da ga želimo ali smatramo kot,nekaj dobrega, računati moramo samo z dejstvom, da se brez njega prehod od enega reda do drugega ne bo izvršil. Vsak velik prevrat v človeštvu je združen z nasiljem. Tako je bilo, ko je nastopil fevdalizem in tako je bilo, ko je odstopil in nar dii prostor liberalnemu kapitalizmu. Nemogoče je razviti človeštvo do one stopinje kulture,da bi se take' iznremembe zamo-gie vršiti brez nasilja. Želeti je samo, in na io je treba delati, da se taka velika operacija človeštva izvrši s kolikor mogoče malimi žrtvami in bolečinami. 2. Neizogibno' je, da v nrehodm dobi pade produkcija. Vsak prevrat spravi človeške duhove iz ravnotežja in slabi proizvajevalno moč. V prvi dobi/bi se torej delo zmanjšalo in proizvajanje bi padlo, a to bi so nadomestilo s toliko večjo proizvajevalno silo po -zneje.' Ako. bij se na primer socijalizirala tovarna ali podržavil rudnik, se bo delalo v prvem času manje in stroški bodo večji.| A tol je samo v prvi dobi. Pozneje bi proizvajanje naraščalo, in stroški bi se zmanjšali. Toda'z dejstvom ^ìpadka produkcije v prehodni dobi je treba računati in gledati, da se ta prehodna1 doba izvrši kolikor mogoče mirno in z majhno izgubo proizvajanja. Trebaje tudi razbiti predsodek, da je komunizem proti zasebni lastnini majhnih kmetij. Ravno o-bratno: majhne kmetije se morajo smatrati ne kot kapital, ampak kot plod kmetovega dela in sled tega morajo po komunističnih načelih ostati v kmetski la -sli. Pač pa se morajo te kmetije polagoma strniti v veliko zadružno organizacijo, kar bo samo v korist kmetu in kmetski produkciji. -j Komunizem je na poti, komunizem je družabna oblika prihodnjosti, oblika napredka in svobode člo -veštvu, od našega sodelovanja in razumevanja je odvisno, kako se bo uveljavil/ 1 Velikonočni oklic in vabilo Družbe sv. Mohorja. Ljudje, ki so si dobri, si podarjajo za Veliko noč piruh. ali pisanko, v znamenje prijaznosti, prijateljstva, ljubezni. Tudi Mohorjeva družba pričakuje pisanko za Veliko noč. Saj je bratovščina, ki šteje bratov in sester v oteti in neoteti Jugoslaviji gotovo stotisoč. Ti so ji dobri in zvesti v bratovski ljubezni; zato se dražba upravičeno sme nadejati, da bo prejela od njih za Veliko noč pisanko, kakor ji gre: e 1 a n a r i n o 10 k r o n. Prijazno vabimo in prosimo, priglasite se, v kolikor se še niste, vsaj ob velikonočnem času s pri stopom in prispevkom. Nujno potrebujemo udnino, da moremo kupovati blago ter izplačevati zaslužek de -lavcem. Knjige smo začeli že 'prirejati za tekoče druč -beno letó; da ne bomo natiskovali jih premalo ali preveč, moramo prejkoprej znati število družbeni -kov. V dobi 60 letnega obstanka še družba nikdar ni bila v večji bojazni in skrbi za nadaljni obstanek, nego sedaj ob času predraginje. Z zahtevo 10 kron letnine stopa družba na plan! A še ta znesek si šteje preskromen;, boji se, da ne bo mogla zmagati z njim bremena prevelikih stroškov. Saj je ob sedanji malovrednosli denarja 10 kron komaj pol krone predvojne vrednosti. Le sami računajte, dragi Mohorjani, koliko stane danes tisto, kar ste prodajali ali kupili za 2 kroni prej, ko je bila udnina še po 2 kroni. Aliane najmanj 40 in še več kron? Tolika nekako bi morala biti sedanja letnina Mohorjeve dražbe! Prosimo- le: Ne zapustite švoje vseslovenske bratovščine, ostanite ji zvesti, pristopajte k njej! Razun duhovnih dobrot/dobi vsak družbenik še petero knjigi — ako nam bo dopustila draginja: 1. Dr. Ant. Bon. Jeglič: „Na noge v sveti boj!“ Druga knjiga: „V boj za krščanske resnice in čed- j costì ! “ \ i 2. Dr. Jan. Ev. Zore: „Življenje svetnikov." 1 2. zvezka drugi del. 3. Dr. Herrn. Vedenik: „Kako si ohranimo lju- f bo zdravje?“ 3. snopič. 4. „Slovenskih Večerate“ 74 zvezek. 5. „Koledar Družbe sv. Mohorja“ za leto 1921. » 1. Leta 1918 je družba izdala prevzvišenega pi- j satelja prvo knjigo: „V boj za temelje/ krščanske vere!“ Draga knjiga nas bode pozivala v sveti boj za krščanske resnice in čednosti. 2. Le polovico svečana mesca (februarja) je pisatelj g. dr. Zore pri obilnem svojem delu utegnil spisati, a tudi Družba bi ne mogla več izdati zavoljo predraginje. Drugo polovico „Življenja svetnikov“ prejmemo zdaj v dragem snopiču dragega zvezka. „Besede mičejo — vzgledi vlečejo,“ bodi sad tega bo-goljubnega čtiva. . 3. S tem snopičem bo s prejšnjima dvema gosp. dr. Vedenik podal prvo, večjo knjigo Slovencem, ki jih uči. kako se paziti, kako si ohraniti ljubo zdravje. 4. V „Večernicah“ bo prišel do besedo zlasti priljubljeni pisatelj dr. Detela s svojim živim, naravnim in poučnim pripovedovanjem. 5. Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1921. Letošnje leto bo več ali manj gradiva za Koledar dala zgodovina časa. Ravnati se bode moral seveda po obsegu, kolikor ga bo dopuščala denarna moč. Želeli bi zanj drobnejših koristnih navodil za gospodarstvo in gospodinjstvo. Zlasti bi ugajale tudi šmešnice in uganke, Pa dogodbice (epizode) iz zgodovine koroš -kih bojev za osvoboditev Slovencev. Darilo pisank bodi krepka vez, ki naj utrjuje in vzdržuje bratovsko in sestersko razmerje med družbo ter njenimi člani in članicami. Politične Testi« Jugoslavija. V s e j i narodnega predstavništva dne 27. t. m. je prečital predsednik Pavlovič v popolnem soglasju z vsemi klubi izjavo parlamenta glede jadranskega v-prašanja in povdarjal solidarnost vsega SHS naroda .▼ tem vprašanju. Na sobotni parlamentarni seji je podal fi -nančni minister dr. Jankovič na interpelacijo poslan- ca Miletiča poročilo komisije, ki jo je sestavil takrat, ko je nastopil svoje finančno ministrstvo. Potom tega poročila je izvozila pod prejšnjo vlado centralna u -prava samo preko beograjske finančne uprave predmete, za katere ni bilo plačanih 15 milijonov dinarjev carine. Oproščal je predmete carine prejšnji finančni minister preko ravnatelja carine. Izvažalo pa se je i tako blago, ki je bilo zabranjeno po ministrskem sklepu in seve se je izvažalo carine prosto. Posamezni ministri prejšnje vlade, celo nepristojni (g. Kristan), so izdajali odredbe, da se propušča gotovo blago brez carine. Tozadevno imata veliko na vesti prejšnje tr- govinsko in prehranjevalno ministrstvo, 'll ievozi» korupcijo je uganjala prejšnja demokrat ičn o-soc ij al i s-tična vlada na veliko škodo državne blagajne in valutnega stanja v kraljevini; Vlada je odgodila narodno predstavništvo do 18. aprila. Finančni minister je na novo im strogo prepovedal vsak izvoz srebrnega kovinskega denarja iz države. Novih SHS b a n k o v c e v se je izdelalo v. Parizu, Pragi im v Zagrebu v skupni vrednosti 2.646,658.500 dinarjev. Komisijo za cenzuro filmov bodo ustanovili v Beogradu. Odslej se bo cenzuriral vsak film. Ko -misija bo sestavljena iz dveh učiteljev in enega policijskega organa. Poročila, ki nam poročajo o izidu občins -kih volitev v Hrvatski in Slavoniji, javljajo vedno nove uspehe in zmage Hrvatske ljudske stranke. Francija. Francozi postajajo nervozni. V drž. zbornici je poslanec Barthou razpravljal razmerje Francozov do Nemčije. Trdil je, da Nemci ne marajo izpolniti mirovnih pogojev, zlasti kar se tiče razorožonja in izročenja vojnih krivcev. Potem je pričel napadati Angleže in celo naravnost ministrskega predsednika Lloyd Georga, češ, da dajejo Nemcem potuho in jim dovoljujejo razne olajšave. Vsled tega naraščajo med Nemci simpatije do Angležev, a vse njihovo sovraštvo se obrača proti Francozom. Obžaloval je tudi, da amerikanski senat ne mara sprejeti mirovne pogodbe. Ministrski predsednik Millerand je odgovoril, da bo francoska vlada vedno postopala sporazumno z zavezniki, a tudi odločno branila francoske koristi. Slednjič je državni zbor sprejel resolucijo, v katerLzah -teva, da morajo Nemci izpolniti mirovne pogoje. Nemčija. Na Nemškem je odstopilo celokupno mini strstvo, ki je bilo sestavljeno iz zmernih socijalistov in katoličanov. Prišlo je novo, ki se v znatni meri približuje socijalistom. V o j a š k i in strankarski položaj na Nemškem jo še vedno zelo zamotan. Pó drugih mestih so boji prenehali, na Vestfalskem in ob Renu, kjer se nahajajo največja nemška tovarniška mesta, so pa popolnoma zmagali komunisti, ustanovili rdečo armado 5Q tisoč mož, premagali socijaliste in jih pognali iz dežele. Tako so morali vojaki nemške države pred last* nimi rojaki bežati k Francozom in Angležem. Nemški, vlada bi hotela poslati v omenjene kraje nove čete v višini do 100.000 mož, toda po mirovni pogodbi ji to ni dovoljeno in Angleži in Francozi se vsled tega pro-tivijo. V slučaju, da nastanejo večji neredi, bi bili pa Francozi in Angleži raje sami pripravljeni, da pre -koračijo obmejno črto in zasedejo mesta, ki se nahajajo v uporu. Avstrija. Umrl je knez Lichtenstein, znan avstrijski socijalni politik in od Luegerjeve smrti predsednik krščansko-socijalne stranke ter deželni glavar Nižje Avstrije. Bil je pošten, krščanski mož, toda v socijalnom oziru je pač tičal še preveč v predsodkih svojega stanu in vsled tega ni razumeval socijalnoga v -prašanja v njegovi celi globokosti. Z razpadom Avstrije se je umaknil iz političnega življenja in v raznih člankih ostro napadal sedanje obnašanje avstrijske krščansko-socijalne stranke. Njegov naslednik je znani dunajski krščansko-socijalni delavski voditelj L. Kunschak. Pretečene dni so imeli na Dunaju katoliški shod dunajske nadškofije, ki je bil razmeroma še dobro obiskan, a je pokazal nekatere čudne pojave Predsednik grof Frano Walterskirchen je v svojem o-tvoritvenem govoru ginljivo proslavljal Habsburžane, jih predstavljal kot nedolžne žrtve peklenskih moči in po stari frazi zvezal skupaj: prestol in oltar. Udeleženci so ga poslušali brez ugovora. Tako je šlo dalje, govorilo se je nekaj lepih besed, vse semtertje kakor je naneslo, brez pravega reda. S takim čudnim programom dunajski krščanski socijalci ne bodo us .•■evali. Dunaju grozi nevarnost, da sredi praznikov, j ostane brez moke. Vlada prosi, na vse plati. Nazadnje I se je obrnila celo na Italijane s prošnjo, da bi iz Zadlog, ki se hahajajo menda v Benetkaii, dala nekaj posojila na račun one moke, katero bodo morda poslali pozneje Amerikanci. Italijani so po navadi dali nekaj lepih besed, iz katerih pa najbrže ne bo moke. Saj ni niti igotovo, če se nahaja res v skladiščih v Benetkah, ali pa je samo v laški bahariji. V Gradcu so izbruhnili delavski nemiri. Radi prehranjevalnih razmer so delavci priredili demonstracije, vdrli v dvor, kjer ima sedež štajerska vlada in celo dejansko napadli člane vlade. Zmerni so * cijalisti so zgubili vodstvo nad komunistično množico iz srede katere so se slišali klici, kakor: „Živijo sovjetska republika ! “ Madžarska. V madžarskem državnem zboru se pečajo z denarnim‘vprašanjem, ki je pri njih vsled kolobo cij, katere so naredili boljševiki, bolj zamotano, kot kje drugje. Sklenili so, da bodo kolekovali stare av-stro-ogrske krone, kar bo pa samo na sebi pomagalo ravno tako malo, kakor pri nas. Ker bodo tudi Pol -* jaki kolekovali krone, ki se nahajajo pri njih, bo ne-kolekovana krona kmalu popolnoma brez veljav«. Za* lostno je končala. O b e nem se pečajo madžarski časniki in po-litikarji z vprašanjem, koga bodo pri prvi priliki pojavili na madžarski prestol in delajo propagando za [absburžane. V Pranginsu v Svici, kjer biva sedaj jivši cesar Karel, se pridno uče madžarskega jezika. Poljska. Po n e k i h poročili 1j, ki so prišla iz Mo-1 •avske Ostrave, so boljševiki napadli Poljake na dol-j .-i crti, ki S -* razteza od Mozirja do podoljske meje | 5oji so trajali štiri dni in boljševiki so bili odbiti z* elikimi izgubami. Poljaki upajo, da boljševiki ne bo-e ponovili napadov. Turčija. Turkiso se ustrašili in prenehali z. apadi. Carigrajska vlada je pričela pomirjevati in ; tolažiti ter se izgovarjati. Menda upa, da bo na le-ta i tačin še ‘enkrat ogoljufala entento ter bo lahko še na-j alje ostala v Carigradu. V našem slučaju stoje se- s ftj Francozi na strani Turkov, Amerikanci so pa j proti njim. Francoski ministrski predsednik je sporo- j lil parlamentoma odboru za zunanje zadeve, da je i lelja vlade, da Turčija ostane nedeljena. Wilson je L poslal zaveznikom pismo, v katerem zahteva, da inora Turek iz Carigrada. Amerika. Po poročilih nemških listov namerava a-Urikanski senat odkloniti tudi sa i nt-,germa insko mi-Uvno pogodbo (mir med (intento in Avstrijo). Tako bi jiilo delo konference tudi v tem oziru popolnoma brezplodno. I----------------------------—---------------- Dnevne vesli. ¥ Ljubljano! Se enkrat opozarjamo vse zavedne pristaše Slovenske Kmetske zveze in Slovensko Ljudske stranke, da se zanesljivo udeležijo občnega /lorovanja stranke, dne 7, aprila v Ljubljani. Kdor more, pa se naj udeleži že zasedanja delegatov v torek po Veliki) noči, dne 6. aprila. Tik pred volitvami vdržavni zbor je nujno potrebno,'da se posvetujemo o našem velikem deluda preureditev države in naše ožje domovine. Kdor ni dobil posebnega vabila, naj sev Ljubljani oglasi v Jugoslovanski tiskarni. Zborovanje dne 7. aprila pa sej vrši v hotelu Union. Se enkrat : Dne G, in 7. aprila v belo Ljubljano! j Shod zaupnikov VLS se vrši dne 7. aprila ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani s sledečim redom: 1. Poročilo p političnem, položaju. 2. Politične naloge stranke v bližnji bodoč-1 nosti. 3. Gospodarske naloge stranke. 4. Organizaci- j ja stranke. 5. Resolucije zbora delegatov. 6. Volitev načelnika in I. podnačelnika stranke. Vstop dovoljen samo proti vabilu, ki služi kot legitimacija. Popoldne ob štirih .ima Jugoslovanska Kmetska Zveza svoj prvi občni zbor. Poročala bosta minister Roškar in poverjenik Jan. Isti dan in ob isti uri imata tudi Jugoslovanska obrtna zveza in Delavska zveza svoj občni zbor. Na preddan shoda bodo posvetovanja delegatov posameznih organizacij VLS. 1' treh odsekih — v programatičnem, socijalno-političnem in organizato-ričnem — bodo delegatje pripravili tvarino, ki se po-, tem predloži zboru zaupnikov. Dne 6. aprila, ob 8. ( uri zvečer bo seja vodstva VLS, pri kateri se izvoli novo načelstvo VLS. Tajništvo je že pričelo razpošiljati vabila. — Tajništvo VLS. Jugoslovenska Matica. Vsi, ki so prevzeli nabiralne pole za Jugoslovensko Matico in vsi,’ ki bi Mi pripravljeni sprejeti pole in nabirati člane, naj pridejo danes f sredo zvečer ob 6. uri k razgovoru v društveno pisarno Sodna ulica 32. Prekmurje za „Jugoslovansko Matico." Dno 21. sušca se je, vršil v Murski Soboti sijajen manifasta-cijski shod v prilog naših bratov v Primorju in v prilog „Jugoslovanske Matice“. Shod je vodil z znano spretnostjo ravnatelj Slrekelj. Za njim je govoril do-pačin Kuhar, ki je zbranemu narodu, katerega je bilo do 800 oseb, v poljudni besedi obrazložil pomen Jugoslovanske Matice“,, kakor »tudi namen današnjega shoda. Resolucije, katere je predlagal g. Koder, so bile sprejete z navdušenjem. Pevski zbor je zapel hsč prikladnih pesmi, kar je poslušalce zelo zani -ßalo. Narodno ženstvo je nabralo znatno svoto 1600 fron „ Jugoslovanski Matici“ je takoj pristopilo 50 .članov. Shod je bil lep in nad vse časten, gotovo prvi svoje vrste v Murski Soboti. Nedeljski shod JBS v Ptuju se je obnesel z yelikanskim fiaskom za sklicatelje. Ker ti komedijanti •tak povsod enako gradivo trobijo v svet, zato Vam je 'tak znano, kaj da govorijo. Najbolj so se prali, kakor je to njihov vodja dr. Kukovec povedal, ker niso fli, oziroma niso 14 celih mesecev v Beogradu kadili <%ar, ampak da so tudi delali. Ka.j so delali, pa ni Povedal. Niso prišli v Ptuj, da si pridobijo za stranko ljudi, ampak da povejo javnosti, kaj so storili in kaj dela sedaj nova vlada in kaki so ti ljudje, ki so 4anes na krmilu. Cilj dela demokratov je po Kukovcem receptu spraviti mrtvece iz parlamenta. Pripomnil je dr. Lojze, da upa, da bodo v nekaj dnevih «ak izginili sami. Bičal je strašno to največjo kugo *a Slovence — klerikalizem — in gobezdal, da so tu-Mi klerikalci krivi svetovne vojne itd. Povdarjal je , oe se ljudstvo sedaj ne otrese te duhovniške nadvlade, lahko pride do tega, da bo klerikalizem zavladal Jft bo vladal za vedno. Pestovali so govorniki nadvse Brav prisrčno Samostojno. Srbski parlamentarec iz Imbaca j« udrihal po popih in končal : Kolar v ko -iftrnico, kova# v kovačnico, svečenik v cerkev, a ne v politiko. Voglar je ves čas mečkal „Stražo“, ki mu je gledala iz žepa, nato jo je potegnil iz žepa, jo razgrnil pred vsem občinstvom, potem pa lop po sedanji vladi, po „Straži“ itd. (Ta bo že kmalu prekašal u-mrlega Linharta!) Sklobasali so neko resolucijo. Sedaj pa joj, ko jo dajo na glasovanje; kdo je proti, paj naj dvigne roko; tri četrtine zborovalcev dvigne ro-| ko. Kdo je za njo: dvignilo se je največ 25 rok. Že-j leti bi biìo, da bi bili videli te obraze na govorniškem j odru. Predsedoval je dr. Tone Gosak, tudi g. okrajni glavar je bil na odru. Besede ni dobil nihče več, in se še danes ne morem prav zavedati, kako je dr. (Tone ta shod zaključil. Ni bilo pet minut, zginili so demokratski shodarji kot kafra. Kako jim je kosilo di šalo ta dan, mi ni znano. Pripomnim tudi, da tistega naznanjenega frančiškana niso imeli s seboj. Dunajski romarji. Naše pristaše prosimo, da nam nemudoma naznanijo (priporočeno ! ) imena vseh onih štajerčijanskih kolovodij, ki so leta 1918 romali z ptujskim Örnigom, Linhartom, Kresnikom, Pasko lom in Wratschkom na Dunaj k cesarju Karlu protestirat proti ustanovitvi Jugoslavije. Prosimo za vse podrobne podatke. — Uredništvo „Straže.“ Občni zbor društva jugoslovanskih akademi -kov. Preteklo nedeljo se je vršil v promenadni kavarni ustanovni občni zbor društva jugoslovanskih aka -demikov v Mariboru. Udeležba je bila obilna. Po pozdravu tovariša Moškona se je razvila živahna de -bata o društvenih pravilih, iz katerih podajamo tukaj kratek izvleček. Društvo je nadstrankarsko. Člani so redni (visokošolci, oziroma visokošolke mariborskega okraja), podporniki plačajo neomejeni znesek, usta-novniki pa enkrat za vselej 400 K. Namen društva je organizirati visokošolce mariborskega okraja, izobraževati sebe in ljudstvo s poučnimi predavanji, podpirati revne člane in jim nuditi po potovanjih na Štajerskem razne ugodnosti. Pri volitvah so bili voljeni v odbor, ki velja za dobe semestra, sledeči tovariši : Predsednik: Stanko Moškon, jurist; podpredsednik: Knop, tehnik; tajnik: Skvarča, jurist; blagajnik: Peče, medicinec;, preglednik računov: Kos, slikarski akademik in Verstovšek^ eksportni akademik; odbor: Marčun, medicinec, in Ogrizek, eksportni akademik, namestnika: Mlaker, jurist, in Helena Tominšek, fil. Apeliramo na rodoljube vseh strank, da pristopijo k društvu kot podporni, zlasti pa kot ustanovni člani in da podpirajo društvo v njegovem delovanju. Vse do -piše in denarne prispevke je pošiljati na naslov: Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru. Narodni čut demokratskih voditeljev je padel zelo nizko. Odličen rodoljub (ki ni pristaš naše stranke) nam piše : Avgusta mesca 1914 so me orožniki a-retirali, ker so me nemškutarski ovaduhi osumili sr-bofilstva. Muke in trpljenje, ki sem ga prestal na potu v Maribor, po mariborskih ulicah, na potu v Gradec in v graških ječah, to je nekaj nepopisnega. Tekom šesttedenskega zapora sem v Gradcu osivel; še sedaj trpim na nasledkih teh muk. V moji bližini so bili trpini: limbuški Bračič, mariborska dr. Rosina in dr. Sernec, križevski Hlebič, šentjurski Roškar ' (sedaj minister), šentiljski Vračko, ptujski Žirovnik in ruški narodnjaki. Glavni krivci našega preganjanja so bili nemškutarji-štajerčijanci. To so ljudje s podlo, črno, ovaduško dušo. Se sedaj se potepajo ti ljudje po naši domovini. Mnogi izmed njih uganjajo svoj nizkoten posel še naprej. V moji bližini so vsi štajer-čijanski glavači pristaši Samostojne kmetijske Stranke. Radi tega tudi jaz, čeravno nisem Vaš pristaš , obsojam to stranko. In iz tega vidika bom motril naš politični- pokret vedno, dokler bom živel. A eno ne morem umeti: Kako se morejo demokratski „rodoljubi“, kakor so n. pr. dr. Koderman, dr. Irgolič, dr. Gorišek, dr. Kukovec, dr. Pučnik i. dr. s tako vnemo potegovati v Mariboru, v Ljubljani in celo v Beogradu za te izvržke . . . Prav imate, da se Vaši listi pod odločno narodno zastavo z veliko vnemo borijo proti štajerčijanskim grdunom. Pri nas v bližini Maribora, in ob državni meji bo vedno na skrivnem cvetela vse-nemška iredenta. In tisti, ki se poteguje za nemšku-tarske propalice, kako ime zaslužijo? . . . Gospodje! Prav ima vsaka stranka, da zbira vedno nove ljudi krog sebe, a povem Vam, da oni nemškutarski kolo -vodje, ki so bili (in še so! Opomba uredništva) gre bokopi slovenstva v naših krajih, ne smejo dobiti prostora v slovenskih strankah! Žalostno, trikrat žalostno i ?: ;e, če se najdejo slovenski „rodoljubi“, ki za bogat zaslužek zastopajo in ščitijo te narodne odpadnike in vsenemške mandatarje. Dovoljujem Vam, da tè vrstice objavite v „Straži.“ — Dostavek urednika: . Objavljamo to pismo odličnega rodoljuba brez komentarja. Zaščitniki nemškutarskih ovaduhov naj si ga vtaknejo za ogledalo. Kdo širi te razburljive vesti? Iz St. lija v Sl. gor. nam pišejo: „Protestantovski Švabi so raznesli vesti, da je internacionalna komisija že določila, da bo meja med Jugoslavijo in Avstrijo severno od Ma -ribora-razvodje med Muro in Dravo. Tako bi šla meja čez Plač, nad šentiljskim predorom, mimo Marije Snežne in Sv. Ane proti Radgoni. To vest jo raztrosil med Švabe in obmejno ljudstvo neki Fraiss, velik prijatelj in drug svečinskega Paskola. Kaj je na teh : vesteh resnice?“ — Obmejno ljudstvo opozarjamo, da I je to sama laž! Naša severna meja je Mura. Internacionalna komisija pa še ni sklepala o korekturah pri Radgoni, Spilju in Lučanah. Vsakega človeka, ki širi take razburjajoče vesti, naj vsak pošten človek takoj in brez pardona naznani oblasti. Orožništvo pa naj ne prezre takih pripovedovanj, ampak njega prokleta dolžnost je, da izsledi raznašalee. Čudimo se, . da je naša vlada tako silno prizanesljiva napram tem j nemčurskim in švabskim individujem. V Ljubljani kar I slepo nasedejo vsakemu demokratsko-advokatskemu j meSetarju, ki se radi „ljubega kruhek a“, a Še bolj vsled slepe strankarske strasti, poteguje za svoje va-rovance — nemčurje in Švabe. Umrl je pred nekaj tedni v Ameriki č. g. Berk, nekdanji duhovnik naše škofije in bivši kaplaa gornjegrajski. Dobava drv. Dravska divizijska oblast potrebuje za dobo od L maja 1920 do 1. maja 1921 sledeče množine drv za kurjavo: za ljubljansko garnizijo 11.780 kubičnih metrov, za mariborsko 10.582 kub. in in za celjsko 6742 kub. m. Za mariborski in celjski garniziji je poslati tozadevne ponudbe na 44., odnosno 45. pukovsko okružno komando v Mariboru, oziroma v Celju. Mariborske vesti. Dijaška Marijanska kongregacija t Mariboru. Na praznik Oznanjenja Marije Device se je obhajal v kapeli deškega semenišča imeniten praznik. Prem, knez in škof je ta dan slovesno sprejel prvih 80 kon-greganistov, gimnazijcev in realčanov, v novoustanovljeno srednješolsko kongregacijo. Semenišče si je nadelo praznično obleko, oleandri in zeleni venci so pričali o slavnosti dneva. Točno ob 6. uri zjutraj se je pripeljal prem. knez in škof in nato se je vršila v. semeniški kapeli ginljiva slovesnost sprejema prvih dijakov v Marijansko kongregacijo. Po odpetem „Veni sancte Spiritus“ je mil. knez in škof v ganljivih besedah razložil zgodovinski pomen ravno se. vršečega dogodka. Pojasnil je mladim sprejemancem namen in bistvo kongregacije in jim v izbranih bese dah postavil Marijo-dijakinjo v tempeljski šoli v Jeruzalemu kot vzor njihovega osebnega izpopolnjeva nja v Marijanski kongregaciji. Med sv. mašo; ki ja je tudi darovai Prevzvišeni, so prejeli vsi dijaki sv. obhajilo iz rok svojega nadpastirja in takoj po sv. maši pa se je vršil slovesni sprejem. Bil je ganljiv: prizor, ko je cvet mladine, okoli 80 dijakov, vpričo svojega škofa obljubil Mariji zvestobo. .Celo slovesnost je zaključil prem. knez in škof s „Te Deum“ in z željo, da naj bo današnji dan zgodovinski dan krščanskega preporoda med slovensko srednješolsko dijaško omladino. Vice-šef v redakciji „Mariborskega Delavca“ se kar topi samega čistega rodoljubja. A ta rodoljub se vozari v Ljubljano prosjačit za Nemca Anderla in — Laha Paskolo. Kdor ne pozna tega rodoljuba, mu porečemo, če treba, njegovo ime — prihodnjič. A ne da bi kdo rekel, da je to — dr. Koderman.! Mariborski nasadi zavzemajo, kar se tiče zanemarjenosti, menda v Jugoslaviji' prvenstvo. Ne samo, da do sedaj ni še nič storjeno, kar bi odgovarjalo začetku spomladi,! najde se tudi vsepovsod druge nedostatke. Tako vprašamo ravnateljstvo realke, kako se strinja to z načeli tega učnega zavoda, da so ob pavzah vsipljejo vsi paglavci iz šole na - lo parku, kjer potem trosijo po livadah svojo oliko ten z asta vij v jo pasantom pot. Ali nima realka obsežnega dvorišča, kjer se smejo izprehajati njeni vzgoji podvrženi dijaki med pavzami lepo mirno, a pod nadzorstvom? V glavnem parku se dobi1 tudi, ob vsakem dnevnem in nočnem času šoliobvezno mladino, ki tam nrav po rokovnjaško gospodari in s huronskim vpitjem izraža svojo neotesanost. Klopi se prestavljajo v livade, travniki se porabljajo kot igrišča, psi ietajo po nasadih, otroci trgajo umetno nasajene rožice, študentke nosijo cele veje cvetja iz parka, ljudje delajo čez travnike nova pota, a nikdo se ne zmeni, da bi temu napravil konec. Žalostno izgleda naš park. Vprašamo naše za to odgovorne faktorje, ali nameravajo kaj ukreniti, da se ti nedostatki odstranijo, ali bodo nazadnje tudi park porabili za kake športne pri’ ■ reditve? f 1 h-% '-’J. . Pasja steklina v Mariboru in okolici. Dne 18. t. m. je stekel pes ugriznil svinje gospodarja Grgiča na Ruški cesti štev. 6 ter tudi gospodinjo samo. Steklega psa so ujeli. Mestni višji živinozdravnik gosp. Hinterlehner je poslal glavo steklega psa v svrho preiskovanja na bakteriološki zavod v Križevce na Hrvatsko. Zavod je ugotovil skrajno hudo steklino na imenovanem psu. Po mnenju političnih oblasti je ves mariborski okraj vsled pasje stekline okužen ter je vsled tega pričakovati v najkrajšem času najostrejših odredb zoper razširjenje pasje stekline. Mesečna zborovanje ; Slovenske Ljudske stranke J Mariboru se radi praznika ne vrši pondeljek, dne 5. ampak v pondeljek dne* 12. aprila. Sladkor za občino Krčevina se bo delil v četrtek in petek pri trgovcu g. Francu Starčič v Lutrovi ulici v Mariboru. Občni zbor športnega kluba „Maribor“ se vrši v četrtek zvečer ob 8. uri v zadnji sobi restavracije Maribor. Vozna pošta Sv. Lenart—Maribor. Kdor hoče prevzeti dnevno vozno pošto med Mariborom in Sv. Lenartom, naj se oglasi na belo nedeljo med 8. in 9. uro dopoldne v dvorani gostilne Arnuš. Natančnejša pojasnila se bodo dala priglašeneem v napovedanem času in prostoru. .