Leto HI.
▼ Oelji, da* 26. april« L 1893.
DOMOVINA
lakaj« :.. in *n. dan »iwko»n nm*ra Dopisi mi ae iivolljo p.*i!iatl are i-i .«»1 in sirer frankiraif Kokopiai se ne vračajo - Za iaMrat* plačaj« vsakokrat j«. Iti kr .st p»rin..i..|-vrste VoJJa »a cel., let- i . ca pol leU 1 pi-i *;» četrt leta .« kr VaraCaiaa naj se p"»ilja UpravnUtvo .Domovine- v Csl^i
Učenost „nemške straže" ▼ Celji.
NVmfutflil, ki so /hnuii pri .nemftki straži" v Olji. že slišijo rasti nemško travo na Spodnjem >tajar»kem. Ni čuda. k<-r se v njihovih nekdaj slovanskih buticah v toliki meh spajata oholnat in nevednost' Revčki menijo, da se<le na konju n.-mSke m%-no»ti. pa se valjajo za njim v svoji prozni duSevni revftčini. Prevzetnost jih |>a vendar fte ne mine" Resnico te ostre olotodbe dokazuje uvodni članek .vahtarii v* od dne It! tega mesca. NVmčnrček N.. čigar im»* se najbrže končuje na ,ič". tolaži namreč v tem članku svojo renegatsko vest z veliko skledo nemške kulture in učenosti ter hoče dokazati, da imajo vsled tega Nemci na štajarskem pravico, krasti Slovencem narodnost. ali delati - kakor on pravi .Natio-nale 1'ebergrifTe*. Ali ni to skrajna predrznoat in več kakor samo .Hetze" V
Slovenci nimamo samo na t urne pravice, ampak tudi sveto dolžnost, da z zaničevanjem zavrnemo tujih ljudstev .l ebergriRe" na nafto narodnost. I »a. z zaničevanjem bodemo odslej takim krivičnežem odkazovali primerni prostor, kajti mi vstajamo, ker je -nera od nas prestani h krivic polna Tudi slovenari obrtniki se že zavedajo svojega prava in nič več se ne bodo dali uprezati nemškim liberalcem in nemftki kulturi, katera jih je že dovolj ponižala. Ravno to pa silno peče člankarja .vahtarice". Repenči se in napenja kakor žaba, da bi najprej s košem neslanih psovk, notem pa s pomočjo zgodovine izpodbil Slovencem pravico obstanka. Pač malo nas brigajo psovke, ki preizvrstno lotografujejo žalostno stanje nemčurske kulture. Po taki kulturi res nimamo uzroka hrepeneti Slovenci' Ne moremo pa molčati o zgodovini, katero kliče
nevedni čfetnkar na pomoč iMkriti h«»'-.-mo dan»-s puhlo učenost .m-iiiAk.- straže- <-oljski- s pomočjo netnftke zgodovine
.Zun.n-hst achUMet die W«lt inbe/un auf Coltur j.-n.-ti Slaven die «.nst hier ihre Schab-weiden lieiuten mul die. mi* K^lvn und sputer mit Ib-mern und Oernmnen vermischt. lie I r eltern des jetzigt-n. Slo vene n genanm-n V--Iker-iiberbleiliHels l.iklen. k»-in-n l»ank Stimipfsinnig und trage. ohn.- f!en»^insinn sind die einst hieher gesi-hlagenen alten Slaven in ihMB \V.-sen ge-\\eaen. und von d< n St.-dten die niichstens znm (>pfer fallen sollen. ist .l»-nn aueh keine von Slsven gegriindet Worden oder jenials slavisches K gentlimii ge\ve«en. I »as Anrecht der Ik-utschen auf diese Stfldte ist so klar wie ihr Kecht aur anderen Hesitz nnd auf F.influss in diesen Oe-genden."
To bedarijo si je upal napisati člankar .vahtarice". ko si je bil poklical v spomin zgodovino ('1 nafte ožje domovine, in to v I. 1HM3. prav v tistem letu. v katerem je slavni nemftki zgodovi.iar. fttajerski deželni arhivar Josip pl. Zahn v Oradcu. izdal .Ortsnamenbuch derStei. ermark im Mittelalter". Take vrste knjige so seveda neznane našim nemftkutarčkom. sicer bi ne bili t«, kar no. Slovencem sicer ne ravno naklonjeni deželni arhivar Zahn je ravnokar dognal zgodovinske resnice. ki uničijo vse modrovanje učenčkov iz .vahtaričine" zgodovinske ftole. Iz njegove kqjige podamo samo nekoliko stavkov iz predgovora, v katerih je govorenje o naselitvi Nemcev med Štajerske Slovence: ./V*« in /tirati tr jr natrljrral m miki ilrmrnl mrd Srmrrimjom in Krati,m. Tu to tla norali Ir starani. 1 .Hier gab es nur Slavengebietr) Sobtmgm dU.izu nimamo. ,la In Idi Kam/ Vrlili mnl Ia Urni domutki Trt /».«/«/ mam. ur milih
mttrljrnrrr. b /t.iimrzni Srmri m, ./iriramlrali' ''mlaj : mitijnmtrji in /mtujufimi trifnrri in t- ml-vlili :a m Ini Sami. I i. to r '."•'•«/". I" "• Mi Hararri >. !H>7. •jroZoritf, Ir/irni. I' r.rpm itrriln m, ur zafrli trlili Srmri ml Šlujrrtrm ■ II. •'•Jrlju in pntAmm ../ /. //.'.'. Ihimlao" 'Ia jrzikm r debli
/timrimuu. '»/ /irrulHr jrzilurm jrdinotli jr —hita
ir mrk,d: I rt t ji,, O. Ti jrdimu.1 jr hiti slovanska,
mlmrrr 1*1 OMrgti HO,■•Jo. ki jr r rmji nri;mrrni
rrtil;*ti <••/•>/ »«/ T-igliam, nta dn :»i/>«dn"ja in trn mrifii mor ti. Med tO jezikovno jtdlBOSt
so se počasi vrinile nemške naselbine, ki so bile sprva navezane na slovenske kraje in so še-le pozneje dobile samostojna nemška krajevna imena". Kar
pov.- Z»hn v predgovoru, to dokazuje fte bolj temeljito vsa njegova knjiga, oprta seveda, ne na zmedeno domiftljijo celjskih nemftkutaijev. ampak na izvirne listine V tej knjigi je nakopičenih brez fttevila prvotnih slovenskih krajevnih imen za mesta, trge in vasi po zgornjem in s|>odnjem štajerskem. To ni „sch\vindelhafte B.isis". kakor ona celjskega sanjača; to drži in govori za nafta stara prava, kakor bi bilo pribito. Na podlagi zgodovine krajevnih imen tedaj lahko zakličemo .vahtarici" besede Pravica Nemcev do Štajerskih mest. trgov in vasij je le pravica .privandranoeV. ki se ne more meriti z izvirno pravico prvotnih Slovencev'
1'opolnoma smešna je pa trditev celjskega člankarja. da se v slovenskih deželah iz zemlje kopljejo tisočeri spomeniki nemSkega izvira. Niti jedenkrat doslej fte ni trčila lopata v naftih krajih na kak tak starodavni nemftki spomenik' Ljubljanski Kudolfinum. na katerega se sklicuje .vahtarica*. ima pač krasne arheološke zbirke a zastonj iščeft med njimi sledu po nemškem izvirku. Tu vidiS le lepe ostanke kulture i lir-
LISTEK.
Deset milijonov.
Novela, spisal Mavrns Jokal. Poslovenil D. H l Dal je)
Itostikrat se je moral bor.-č se umakniti; večkrat jih celo v luko niso pustili in enkrat bi jih bili divjaki kinalo z ladij-, vred ujeli. Vže jih je bilo v malih čolničih vse črno okoli njih. Sreča jim je bila tudi sedaj mila in srečno »o jim uftli. po moiji je pa plavalo nekaj mrličev ktere sta Robertson m Vilijams poslala s puškami na oni svet.
Vsak dan so bili bližje obljubljeni deželi. Ib bertsor. je zračunil. da če jim bo veter ugoden, dospejo v dveh dneh na otok in vzdignejo nezmerni zaklad, za kterega se j*- ž.e tolikanj trudil in toliko krvi prelil'
. In vendar še živi eden. ki toče nezmerni zaklad deliti z njim. kar je pa Se huje. n- le ti-ga. temveč tudi src.- done T.-rezije N'.- t«-ga nol»-n Rol>ertMon n«- prenese' š? bi se bilo dalo morda napraviti drugače, ko bi »Iona Terezija ne bija rekla .Tistega Is-m kten mi bo vseh d-*set milijonov -l larjev prinesel In tega Ko-bertson ni nikcfctr več pozabil
Vilijams je dobro vedel da je tovariš njegov pripravljen vsak trenutek znebiti se ga. Zato se ga je pa tudi ogibal Skrbno se je varoval vsakega prepira z Robertsom-in. kteremu tudi ni odftlo. da sta se Vilijams in Thomson jela v ču ječnosti vrstiti. Kedar je Vilijams spal. budil je Thomson, ki se je redno Se le tedaj podal k počitku, kedar je ustal Vilijams Zinemla sta s»-in olia p:<z.la na Kols-rtsona.
Nekoč ponoči stal je Robertson pri krmilu: oba mornarja spala »ta ob strani vsak na eni klopi Vilijams je pa v mreži leže na krovu dremal Vročina je bila tolišnja. da ni bilo mogoče »trpeti pod krovom.
Uobertaon stal je /adej. Vilijams spal je .-»predaj, pomorščaka smrčala »ta pa ob straneh. Po krovu gori in doli hodil je pa kapitan Thomson I«..bertson videl je ondi pred sals-j spečega človeka, ki mu hoče ««lnes'i pe» mili>»nov in žensko »r«v. In le samo ena n«č j«- med njimi in otokom Sajganoin Ta 11111 mora jsmlednja biti* Malega kapitana se pa spanc- ven«lar le prav nič ne prime
Morje je čem dalj«- bolj nemirno, valovje vi s»»ko. tu pa tam se kopičij.. vže cele vod.-ne gore. Tako gor>. zapa/ilo je bistro Rois-rtsonovo oko vže c I daleč, kako se je bližala ladiji v črni n-^i. Po Is-b p^ni jo je »poznal
.Kapitan' pravi Robertsoa stopite, stopite k zemljevidu in poglejte, kje da smo prav za prav. Meni »e zdi. da smo zagazili v francozke plitvine".
Thomson stopi k mizi. kjer ste bila pod svetilko zemljevid in kompas pritrjena in prične prav pazno iskati šiijavo in dolgost ob poludnev-nikih.
Roliertson je priložnost porabil in kolo nad krmilom nekolikokrati prav po tihem zavrtil. s čemur je ladijo takoj v stran zasukal. *ako. da se je valoviti gori bližej in bližej vršeči s stranico (»stavila, nasproti namesto, da bi se bila z ostjo vanjo zakadila
Kapitan je fte brskal na /emljovidu po južni Sirjavi. k« s* silni val v ladijo zažene, jo skoraj za HO stopinj okoli njene horizantalne osi zasnče. toliko <!a se niso jambore [«.vrftja vode dotikale - potem se pa čez nj" |-ožene in razprši.
Vse se je zgodilo tako hitro, kakor bi bil gori pogledal in »-• mornarji mokro kopelj Se le za|>azili. k<> je vže miaida.
.Kaj pa to- Vsklikne Thomson in se zgrabi za jambor.
.Nič. prav nič-, odgovori Roberta .n morje je nokaj nemirno
skega in rimskega naroda, katera ata nekdaj gospodovala v Evropi.
Da shranjujejo razne shrambe I udi pisma o bivših fevdskih pravicah, ki dokaziyejo v nemškem jeziku, kako ao .privandrani" grofje nekaj stoletij s tlako in deaetino do krvi sesali naJ narod, je Žal resnica. A minula je tudi ta dol« krivice. L 1848. smo zdrobili biče grajskim poganjačem in zahvalimo ae danes lahko jedenkrat za vaelej njihovim potomcem za to ljulieznivo kulturo. Odklenkalo je vam in vašemu gospodstvu! Danes napoka doba ravnopravnoati narodov in toraj f taHifrrnni< t :arrafnmo Slomtci rmk na fin I Injtij)! Ijmitfra mi Httin narodno*!.
Celjske novice.
t Pri zadnjem zasedanji porotnega sodišča
▼ Celji > bil je dne 10. t. m. zidar Luigi Girovalli iz Genove obsojen na 18 mesecev težke ječe. ker je svoji bivši ljubici v Konjicah, katera ga ni več marala, pri nekem prepiru palt na levi roki odgriznil Istega dne obsodilo je porotno sodišče 2-.'letno deklo Marijo Kreich iz Otiškega vrha zaradi hudodelstva detouraora. ker je namreč svojega novorojenca v vodo potopila in |K>tem. ker še ni bil mrtev, zadavila. Nesrečna nezakonska mati dobila je za svoje brezsrčno dejanj«' 4 leta težje ječe. — Dne II t. m. bila sta k"Vač Franc < "gorevc in črevljar Franc Pblovič iz Obreze obsojena zaradi hnd.Hlel.stva uboja oziroma težke telesne pošk< dbe in sicer prvi na 6 let. drutn na * mesecev /apora. — Dne 14. t. m. j»a je «blodilo porotno sodišče kletno deklo Marijo Rozencvet na 5let teSke ječe zaradi deto-umora. Neusmiljena mati hotela se je namreč svojega novorojenega otroka na ta način znebiti, da ga je vrgla na stranišče, vsled č.sar je bilo dete nevarno poškodovano in je vsi«d tega tuli umrlo. Dne 15. t. m. obsodilo je |>orotno so diŠČe I Si letnega lan t a Vincenca Geršaka iz Ro-gOzn:ce zaradi uboja na .'I leta težke ječe. — Tistega dne bila sta na zatožni klopi pred p«> rotniki udova Marija Belak zaradi hudodelstva umota in poskuk-nega umora in Alojzij Nemec kot sokrivec, lzpridena ženska )- namreč že I. 1884. zastrupila svojega moža na prigovarjanje Alojzija Nemeca. s katerim je živela v piese.-tvu ter je pozneje iz bojazni, da bi jo izdal njen sin. ki je vedel za ta zločin, tudi i\jega hotela zastrupiti, kar se jej pa ni posrečilo. Obravnava se je preložila, ker se cela zadeva ni natanko pojasnjena.
iNov nos sa celjski meatni urad i Ko ae
je lansko leto dne 14. avgusta vršila pevska in sokolska slavnost v Šoštanju, je celjski mestni urad našemu .Sokolu" prepovedal nastopiti v mestu kot društvo. Ker je .Sokol" ob jednem prosil s-'- slovensko prošnjo naj se skrbi za policijsko varstvo gostov, je mestni urad tudi ražaljivo pristavil .da če hiti odvisne od vedenja
gostov, ho-li sploh potrebno tako re«larako varstvo, kar gotovo ne bode, ako ne bodo pozabili, da celjsko mesto ni prostor za slovansko demonstracijo". Slovenska prošnja se je ob jednein nemško rešila. Zoper ta odlok mestnega urada ae je društvo .Sokol" pritožilo na nameatništvo. C. kr. nameatništvo pa je spoznalo, da je pritožba društva opravičena in je zaukazalo. da bi ae morala slovenska prošnja tudi sč alovenakim odlokom rešiti, ker je slovenski jezik v Celji toliko običajen, kakor nemški. Tako se upira oeljaki meatni urad jasnim miniaterskim ukazom in se ne zmeni, če prav dobiva nos za nosom. Kam bo ta trmoglavost privedla celjske mogočnike. uvidi se že zdaj lahko, če ae pomisli na usodo tržaškega in libeiškega mestnega zbora, katere je morala*vlada razpustiti
(OMni zbori .Katol. podpornega društva v Celji" vršil se je v nedeljo dne 16. t. m. Mil. gosp. opat Fran Ogradi razjaani v lepem govoru namen društva in koristi dobre šole. S|>ominja se tudi s toplimi besedami VHetnice škofovanja svetega očeta Leona XIII.. dalje preav. cesarja Franca Jožefa in prezvišenega knezoškofa Mihaela. I.judatvo je pazno poslušalo podučne besede in z navdušenostjo pritrdilo konc«-m govora s krepkim trikratnim živioklicem. Na to poročal je gosp. blagajnik o društvenem stanji, katero ni tako ugodno, kakor | ■rejšnja leta. kajti stroški rastejo leto za letom, a dohodki so primer« ina manjši. Volil se je potem ««dlx>r in so bili i/v« Ijeni gorpodj-. Franc Ogradi, opat. profesor Ivan Krušič. Franc Irgl. Anton Rančigaj. .1 Kmecl, Franc Lipovšek. A. šah. Franc HmSovec. «Ir Josip Vrečko, dvor. svet J. Vašič in Dragotin ; Hribar. — Po volitvi sledila je tombolo, katera je provzvročila mnogo veselja in zabave ter tudi v gmotnem ozira povoljno izpala.
i Učit. društvo za celjski in laiki okraji imelo je na velikonočni torek t. I. v Celji avoj navadni meaečni zbor. katerega se je udeležilo 17 udov. Predsednik g. A. Brezovnik pozdravi I v prijaznih besedah došle ter predstavi drašt-venikom dva na novo pristopla uda gosp. Fr. ' Zidar ja, učitelj na slov. šoli na Laškem in g. Hugona IMhak a. uč.telja v Prožinu in dva prosta g. Fr. Kocbeka, nadučitelja v Gornjem-gradu in g. J. Brina rja. učit. kandidata v Mariboru. Na to zapeli so g. pevci pod vodstvom g. K. Jeranka dva krepka zbora Po obravnavi nekaterih drugih društvenega delovanja se tičočih rečij. čita g. A. Brezovnik od vis. c. kr. dež. šol. sveta štajerskega mu poslani zapisnik konferenc-* štajerskih c. kr. okr. Sol. nadzornikov vršeče se v Gradci dne 22. sept. m. 1 Iz tega , zapisnika bilo je posebno posneti, kakov duh . vejy pri vodstvu štajerskega ljudskega šolstva , odkar je prevzel njegovo krmilo g. dr. K. Jarc 1 v svoje krepke roke posebno glede na pouk v jezikoslovji, re&lijah in risanji. Navzoči so to poročilo pazljivo poslušati in konečno vnel sel 1
je o tem prav živahen razgovor, pri katerem je Se g poročevalec marsikaj pojasnil in doda lavoje utise, katere je dobil lansko leto kot odposlanec celjskega okraja pri ileželni učit. konferenci v Gradci. Konečno predlaga g. II Kregar, da naj napravi naše društvo na binkoitni torek majnikov izlet v d robe I no pri St. Jurju, kjer zboruje istega dne šmarijako rogaiko učit. druAtvo Ker je bil ta predlog skoro enoglasno sprejet zahteva toraj čast društva, da ae ga udi obilno udeleže.	0—r.
(Vendar enkrat!) Volitev odposlancev okr bolnišne blagajne v Celji je vendar razpisana. Volilo se bo«le dne 4 . 8. in I H. maja v volilnih okrajih Ljubno. Mozirje. Vranako, Braalovče, Vojnik Petrovče in Celje. — Ker do danea meatni urad še ni poaamnim občinam razposlal volilnega imenika, nam ni moč natanjčno poročati, kako in kaj se bo volilo. Opozarjamo le našo somišljenike, da se organizujejo in dogovore o edinosti kandidatov, da bode rezultat čast« u za našo stranko. — Pozor tedaj:
i dele posor!) Strašna šiba kmetu so hrošči. Na Č«skein in M«.ravskem napravili so postav., za pokončavanje tega ujeda Pri nas storiti moramo sami. da ae ubranimo, kar moč tega mrčesa. Priporočali bi krojnim šolskim svetom, da ilajo gg. učiteljem male svoie novcev na raz pola^o. kateri bi učencem, recimo, za 100 h' <fc*v .lajali |>o par krajcarjev. <lu bi ti o prostih uril. posebno v jutru, ko Se ro»a /a«lršuje mrčes, da n«- more frčali in se jih lahko na stotine dobi /. jed nega drevesa, |M.birali in «• i/kazali v šoli Dobro bi bilo na dve strani. Hrošči bi bili |«o-kom'ani in kure bi imele dobro pičo.
(Baron Untsrriehter contra dr. Šuc.i Naši čitat- Iji ae izve>tno še spominjalo na ime gosp okrajnega komisaija Unterrichterja. ki je pred par meseci igral v Ljutomeru jako čudao ulogo. Danes pa nam je zabeležiti zopet novo blaiuažo tega gospoda Gosp. župnik dr. šuc v Slovenjem Gradcu uložil je bil Z0|«er neko odloči*« g. barona precej ojster rekurz. v»led katerega se je vršila zoper g. dra. .Šuca preiskava zara«h hu«Io«lelstva obrekovanja po g 200 k. z. Ta preiskava »e je potem ustavila in vsled tega je tožil g baron pri c kr. okrajnemu sodišču v Slovenjem Gradcu zaradi prestopka zoper varnost časti po J5 4M7 k. z A tudi tu je imel smolo, kajti sodišče je gosp župnika obtožite popolnoma oprostilo in 17. t. m. je tu«li prizivna instanca v Celju to so«lbo potrdila. Gosp. baron bo moral seveda tudi »se stroške trpeti. — Pač slaba aatisfakcija za rahločutnega aristokraiičnega slovenoloba
i Čudne rasmere.i Ko je lansko leto ne-izprosljiva kolera jela zahtevati svojih žrtev, storila je vlada vse, da zapreči razširjanje te bolezni; kar se ji je tudi kolikor toliko posrečilo. četi je. da ta nenasitljivka zopet letoe pričenja svoje delovanje. A to ne plaši gotovih judi v Celji, da bi svojih stranišč ne izpraznjeval
Mesto, kjer je še nekoliko poprej spal Vilijams. je bilo — prazno. Od daleč slišalo se je izmed valovja pojemajoče obupno klicanje umirajočega, potem so pa valovi dalje šumeli. Še enkrat prineael je veter poslednje vsklike na pomagaj, toda še slabeje. še iz večje daljave; potem je bilo pa konec vsega. Ko je Vilijams v tretjič in poslednjič klical na pomoč boreč se s smrtjo v divjih valovih, ga na ladiji že živa duša ni slišala več. kajti veter jo je po bliakovo hitro podil dalje.
.Pet milijonov dolarjev", miali si Robertson in išče — med zvezdami oči done Terezije.
Drago jutro so dospeli na višavo otoka Tinijan. Ondi jih je vstavila španjolska trgovska ladija in jih je vprašala: od kod in kam da gredo in kaj da delajo.
Thomson je rekel, da iščejo biserjev in se peljejo v naselbin«-, na kar jih je španjaki kapitan pustil dalje. Sedaj so se oddahnili, kjer bo konec vožnje.
Mali debeli kapitanček naslonil se je a pomenljivim smehljanjem |>oleg Robertsona blizo krmilnika
.Prijatelj moj mladi, kmalo smo na mestu. Ali mislite, da bo naša lailjica prenesla težo petdesetih sodoevV
.Kako pa da!
Ali veste, da je petdeset sodcev srebra jako zdatna težav"
.Res so težki."
.če je |>a zlato v njih. so pa še težji".
Robertson se je ustrašil. Vilijams je izdal skrivnost.
„Ali Vam je morda Vilijams kaj zaupal?"
Seveda mi je. dragi moj gospod. Saj veate, kako hitro da človek umrje in nihče ne ve. kje ga čaka smrt. Dobri gospod mi je povedal, kako da ate si pridobili velikanski zaklad, pač pa mi ni povedal, kje da ate ga akrili. Ko je blagi gospod pomislil še nadalje, kako da je ravno človek slaba stvar, ki vaako minuto lahko umrje, izročil mi je piaano črno na belem, da če bi on morda danes ali jutri umrl nagle amrti dobim jaz njegov dele! Postavil me je za avojega de-! diča. Saj veate. kako hitro da človeka včaaih l kaj pobaše".
Kobertsonu se je kar črno delati jek) pred ' očmi. Ko je mali lovec morskih peov v tretjič povdarjal, kako hitro. «ia včasih človeka vzame I slana, zgrabil ga jo Kobertson za vrat in za prsi ob enem. dvignil ga je kvišku, kakor mačka ter ga je vrgel v morje, da tudi on ne bo bolj neumrljiv, kakor dragi. Na to je vzel >-amokrea I v roke napel petelina in jel pomorščakoma zapo-
vedati vse jadra razpeti. «la mora kapitan poginiti — zapuščen na širnem inorji.
Kmalo na to stopil je Kobertson sam na otoku Sajgan na »uho. kjer je ležal njegov prokleti zaklad. Sedaj mu je bil sam lastnik: kajti ni ga bilo več človeka ki bi se bil tudi le krajcar od vse bogatije usojal prisvojevati. Dvigniti ga bode toraj treba in ukrcati. Bati se mu pač ne bo žive duše. ker so vsi mrtvi, kterim je bila znana, zgodovina njegova.
Ni se inn še dobro noga ogrela na otoku. : kar zapazi daleč na morji jadro, ki je bila namenjena naravnost proti otoku. Bistro oko Robe rt sonovo apoznak) je takoj španjako ladijo. bila je prav tista, ki jih je prašala za potne liste. Zakaj-li se vrača-Za njim!
Mali kapitan ni poginil v moiji. kamor ga je bil vrgel Roberteon. liki mla«lo mačko Ker je bil spreten plavač. priplaval je arečno do otoka Tinijan. kjer je še našel Španjolca Temu je razo<lel vae
Po bliakovo hitro obrnil se je španjolec nazaj, od koder je prišel, malega kapitana je pa viel s saboj Robertsona ia njegovih deset mili joaov sta si oba želela prav iz srca
dne 10. svečana. — I)a»i prvo leto ni dosti veliko opraviti s cepljenjem, vendar je le glavno delo: 1) prerezovanje vezi, 2) odstranjevanje stranskih poganjk na divjakovem deblu in 3> pletva z okopavanjetn. To delo meri na to, da se vzgoji žlahtna Sibica ali pogsnjk v lepi močni podobi, da postane v drugem letu ravno in čvrsto deblo.
Drugo leto se mora ravnati edino le po vzgoji debla. Ima li žlahtno debelce že poganjke, prikrajšujejo se mu taisti in sicer najnižji najprej, nato še le višji. Potem, ko se je deblo malo odebelilo, se vsak teden eden stranski, nepotrebni poganjk odreže. Pri tem se inora pa dobro gledati na lepo |>odobo drevesa Te pri odrezavanji prov/.ročene rane v pomladnem in poletnem času se ka) hitro celijo ter jih ni treba zamazati
Nsda|jni 1',, m od tal visoki poganjki se naj začenjajo puščati za krono bodočega drevesa Si-daj je treba veliko gledati drevesce in pazljivo delovati, da se naredi lepa krona, z njo lepa po doba bodočega drevesa. Ta vzgoja vrsti se Se le t tretjem ali četrtem letn. Prihodnje leto
Končaje dana An ji dopis, kateri je prvi od natega druStva v .Domovini" zagledal beli dan. omenimo Se ob kratkem, da dosedaj čitamo .Domovino". .Slov. Gospodarja", .Domoljuba", .Mir", .Slovenca", in .Štajerski kmetijski glasnik". Tndi razne kqjige večjidel Moborske družbe. Vendar nam pa še mnogo pončljivega in zanimivega primanjkuje. Zatoraj prosimo domoljubne dobrotnike, da se nas kdo usmili in nam daruje kaj berila Vsakemu, ki bi nas (»odpiral izrečemo že naprej presrčno zahvalo in Bog plati'
MalansdsUa. Pralno društvo priredilo je dne 5. svečana v Šolskem poslopji prosto veselico z gledaliSčno igro .Županova Micika" in s petjem. Vdeležilo se je prav veliko ljudstva iz naSe domače fare in vrh tega so le nas bili svojim pohodom počastili rodoljubi iz sosednih far NaS nov pevski zbor nam je pok s zal pod vodstvom č. g. P. Zacherla ila hvalevredno napreduje v petju, ker so nam bili tako mično zapeli več pesmij kakor n. pr. Slavjansko Slovo nec sem. Mladini. Mili kraj. Domovina. Bratje Slovenci smo in t. n. da je bilo gotovo vsakemu
odstranijo Se vse oSčinane mladike, ki so kroni rodoljubu v«eč in veselje poslušati.
nepotrebne, da ta biyneje razSirja svoje veje
Temu predavnnju j- sleddo naštevanje naj boljših vrst jablan, kakor zlata zimska partnena. v.-liko-kaselska r-jueta. kanadska r.jneta. šampanjska rejneta. dauio»onovn lejneta. daucitki i i -Ikič, rdeči jesenski kalvil in pa beli astrakanec * j
Zlata pnrinena je kaj rada polna ter ima prav lep prikupljiv obraz; pr.sla se zato pa tudi prav lahko, posebno okolu liožiča se dobi za 1 k<j 2.i—30 kr za njo. Danciški robač ima velik sad in kaj močno rodi. Te dve vrsti so se v našem , k aju že precej udomsč.Je, pa vendar toliko Se 1 ne. kakor dobro jiin pa ta gorski zrak ustreza.
Ker je Se v«:č sadnih vrst. treba je tudi omeniti nekatere teh, kakor dobrih hruSek, čeri v no teh nimamo veliko na izbiro in sicer: dobi h I.ujza, Napoleonova inaslenka, zimska maslenka. zimska tehantovka. domača in ko-roSka tepka, katere nam dajo izvrstno pijačo, pa tudi posuSene otrokom kaj dobro difte. posebno v pozimskem času.
Koncem se je Se nazorno poučevalo o sa-j.-nju dreves po vrstah ali v tri- ali v Stirikotn. Trikoti naj se rabijo v Ijolj na hribovitih, štiri-koti pa v ravnih kraji!- • povsod se pa mora ravnati po krajevnih razmere h.
Po dolgem poučljiven. govoru so se Se odgovarjala od nekaterih poslušalcev stavljena vprašanja, kar ae je aeve, prav zanimivo razložilo in ustreglo.
Na splošno prošnjo pridnih poslušalcev se je Se poučevalo o ameriški trti, nje zasajanji, raznem cepljenji in rodovitnosti. Več o tem se bode pa Se tekom tega leta zamoglo nazorno po učevati. ker že ima tukajSna šola lepo trsnico treh najboljših vrst ameriških trsov.
Konečno se verni poslušalci lepo zahvalijo za izvrstno poučevanje proseč ob jednem na kmalno svidenje.
Za Solit«. Tndi v našem mrzlem kotičn ogrela se je narodna zavest. Osnovali smo za naSe prosto ljudstvo že zdavnaj potrebno bralno društvo. Po načrtu pravil vitanjskega bralnega društva smo sestavili naše, katere je c. kr. dež. namestnija brez spodtike potrdila. Tako imajo naši možje in mladeniči lepo zavetje. Ob nedeljah in praznikih no cerkvenem opravilu čitajo in se po Steno kratkočasijo. Med letom pa mislimo prirediti tudi primerno veselico. Kajti narodna veselica bolj ogreje in poživi narodni čut Izvrstne pevce, igralce in tamburaše, te želimo enkrat čuti pri naa. kamor jih bomo povabili. Žal Bog le, da nimamo še železnice čez Hudoluknjo v Dolič in dalje. Zatoraj se pa veselimo, da pridejo, kakor je rečeno, v Velenje in naše bralno društvo vdeležilo se bode j>olnoStevilno (do danes 3«) v Velenji te veselice. Vrle narodnjake šaleške doline pa prosimo. naj *-> potrudijo sebi in svojim okoličanom na čast. preskrbeti primerne prostore in povabiti si. igralce, pevce in tamburaše. kateri so v Žaka dna 2-V marca t, I tako sijajno veselico priredili.
• Večina teh navedenih vr»t jablan js v »»laki in župnijski drevesni.! lepo doraslih in skoro vsako let., jako plodonosnih. kater* je rsnjki sHvniUi učitelj JoSef črt in« posadil uže I IBSN Slava mu« - .Opomba do-pisateljeva
Izrekati nam je toraj dolžnost, prvo zahvalo č. g. K. Zicherlu za stoteren trud. kakor tudi ce- I leinu zboru in drugič pa igralcem, ki ao hvale j vredno izpeljali svojo težko nalogo. I m vsi rajno naprej'
Še nekaj imam omeniti. Pred nekterimi j dnevi sem imel priložnost popotovatl skozi Ka- | menščak pri Malinedelji »rr sein se močno za- ( čudil, ko pridetn do neke navadne h šice. ki od zunaj visi tabla ali napi« le samo v nemškem jeziku .Stechviehhandlei" Ali bi ne bilo lepo. ako bi ta g. Trof.-nik dal si svojo tablo aii na pis v slov. jeziku narediti, ker j« ta le samo je-dina v c.-li Malonedeljski fari v ne
par nemških črkic. kakor tudi njegov ».prijatelj J. Stuhec ne. ki mu jo je bil fabriciral.
Zakaj bi U dva g. ne spoštovala svojega materinega jezika, ker je oba slov. inati na slov. zemlji rodila V Svoji k svojim' K-rlinovjaiki.
Izkaz
V Celji'*
Konjicah .» gld.. g. V. Kol*ek. t gori 2 gld. gosp. Norb. Zanicr, t
davi' d r n It * u ..Dijaikc knhinje
AoUko leto 1SM IM*3 darovanih od sledečih j p. n. gospodov: R č u<ieležej<>či duhovniki p-grel-a rajnega oosp. kanonika Ivanca v Šmarji 70 gld . pre.' gonp. ... J.-ip I Pajek. dnh. »vetov. poAlje pri |H.grebu rajnega g župnika Sevoika nabranih fe gld. 60 kr.. g. .Ir Ivan lt'idolf v I '	~ "-"-■* - kr. n-.tar v Kranjski |
........... „j»vec in v.-lep«acatnik
. St. Pavlu "i gld . gosp. F.-rdinand Kož, župan in uM. ' predstojnik v Hrastniku :i gld., gosp T Cajnkar, c. kr. h.Min. pristav v I-aikem 2 gld.. gosp. Jo-ipina 1'ru*. po- i »estnica v Konjicah i> gld. C. g Anion Kolar kapan v 1 Marenl-rgu 2 gld.. g I,. Schwentner, trgovec v i:iežic..li i 1 gld . p .si-HiiCna Ema Uaalag. učiteljica v Ljutomeru
1	gld. g J. Janežič v Orižah 2 gld . gosp. Ivan Vilhar v l.jubljani gld.. č. p Franc ttojko, župnik v Zavodni
2	gld. nO nov., č. g. Ant Fis. hcr. župnik v IMu 2 gld
g. MiloS l^vstik. učitelj v St Andražu SO kr. č. gosp : .lakoli Kruftie, Župnik v St Andražu 2 gld., p. č gosp . Valentin Par, župnik in duhov, svetov v llotovliah S gld. slavna posojilnica v Žalcu IS gld., g. Franc Kolar. posestnik v Trbovljah 2 gld . e. gosp. Mihael Stra-ek. župnik v St .laniu na peči 2 gld.. e. gosp. Kadoriav | Marsidoviek. c. kr vojni duhovnik II. r. v Gorici 5 gld. I p. g. Josip Žehelj. duhov, svetov in župnik v Mozirii S gld. č. g. Andrej ZdoUel. župnik v sv Štefan 5 gld., • goep. Tomaž Holbauer. p»»esUiik v Mosirji S gld . g dr. 1'osnik v Uudolf-.vem 1 gl.l. 2» nov., g. Anton Tun.žek. \ posestnik v Nazaretu S gld . g Janez Zupane. |*>sestnik | v (ial«rji pri Olji 2 gld. č g Valentin Miku*, kaplan v St .lorji 5 gld, p. č. g. Is.renc Voinak. duh. svetov, in župnik v St. .lurji 5 gld. p. č. g Anton Fr.hli.h, duhov svetov, in nadžupnik v Slatini h gld, slavna tNHU.jilnk-a v Slatini S gld. č. g. Anton Vetermk, kaplan v Trl-.vljah H gld . i. g Matija Stoklas. kooperator v St. Vid S gld., g Neža Kralj, pnsestnica v Trl-vljah :» gld. gosp dr. I.udovik Filipi« .Mlvetmk. v '"elji o gld, f g-M»p. Ivan Kosi ne. župnik v Slivnici 2 gld. g. Franc K rajne, nadufitelj v Slivnici 2 gld, g.«p (iaSpar Sorn. p<.M«tnik in iii(«n v Grajski vari 2 gtd. goap. Franc Skubic. sdravnik v Velenji h gld , g dr. Dečko, .slvetmk v Celji ."» gld. g. U.vro Ba». c. kr notar v Celji S gld. p. C. e\cereitanji v Slatini lo gld., č. g l!la» K<.tnik, župnik v pokoju v Vojniku 2 gld, g. Kasimir Hratkovič c. kr notar v R..ga«u 10 gl.l, dar is Kajhenl.urga 5 gld, g M VoAnjak, dri. in det. p.«lanec v Celji 10 gld.. g. Marija Pot.<in |«.«wtnica v Zidanemmostu a gld . Klavni okrajni odlx.r v S.4tanji 10 gl.l., gosp M. ngorevc v Konjieah 5 gld. C it Ivan liovedič. župnik v SoManji S gld. e. g. Matej Vrečko, župnik na Ponkvi S gld, č g. Franc Sinrečnik. župnik v St. Ilju pri Velenji * gld. č. g Ferdinand Jan. župnik v sv. Petru ob Savinji 5 gld., g. Jožef Herlih v 8t Petru Savinji I gld , č. g<«p. Anton Hibar. župnik pri »v Vidu na Planini 4 gld.. slavna občina Vran-ko S gld.. č p«p Mihael Kor.Aec. župnik v I ."ki pri Zidanenim.«tu :» gld. g. M V.sluAek. geometer v Pluji 2 gld . g Franc Matjsfti« cm v lOaji I gld. g. Franc Ver* .. c. kr n-.lar v Sevnici :i gld. g Franc (iutnst. -.-tilničar v Ornioži I gld. g. Valentin Južna v St Jurn pn Tal.ru I gld . g llrobruč. trgovec v I jAkem 2 gld . p č. g J'*ip	duh »vcu.v dekan
v Jarenini .1 gld. g Anton TljJU-r, p.»«stnik v E*>d< Tunnel i gld.. č g. Anton iistrolnik. župnik v Pamečah
g gld.. č. a. Jožef Kočevar. župnik v Trls.njah 2 gld č g Milo* Solčavski 2 gld č. g l'ewr F.rjavec. župnik v Trlsivljsli S gld . č gosp Vilibald Venedi/. župnik v SrediKu S gld., p č. g M Stoklas, duh sveU,v in .Wcan v Hraslovčan 2 gld, dar od neimenovanega v Jarfttor an I gld. 70 kr., č g-*p Jakob Ko*ar, župnik v i.omji pdakavi 2 gld , »lavni okrajni odl-.r na Vranskem 10 gw . č gosp Iv Nep Kunej župnik v Smarjeti 4 gld, gosp Venosslav Wai4 v liadgoni S gld , č g Malija Frece. župnik v l>lih »fslah 6 gld , g. J Janežič v 'irižah 2 gld. č g Anton Sil«! župnik in duh svetov na Teharjih i gld. č. g<*p Jakob Planinkek, duhovnik v Algersdorf I gld. č g.	Presečnik, župnik v 1'odgorji 2 gld.
g I ftepi. v Koiijii-ah 6 gld. č. g. M liodina. žu|mlk 2 gld. g. Sovič » gld. e. g JoSaf Kolsrtč, župnik v 81. Martin na Taki b gld.. t g. Martin Melko. župnik v Kapelah A gld. gosp I/.vro Zalilsčan, gostilničar na Trati na Kor<*kem I gld . blsgorodna gr«pa Hosa Spindler, c kr. semljeknj knjigov.slnia ».proga v Brežicah je p.«Jala .«1 naale.lnjih gg naf-rans sne-ke: p. g. Feren&k. dekan S gld. g dr Frane Firbas. c kr notar » gM.. dr. VouHek. c kr so.tnik .1 gld. dr Schmirmaul. okrs|r.i s.lravnik a gld, č g Josip Mesič-k. kaplan 2 gld Ivan Mtmda c kr. živlnozdravnik 2 gld J.-hp Šetinc, .-tvetnižki konc 2 gld, Leopold 8chwentner, trgov«. 2 gld., Josip Agre«. uradnik 2 gld., Josip 8tanič. not konc. I gM.. Anton Spindler. c. kr semli. knjigovodnjs I gld. J<mj> Zevnik. trgovec I gld, Andrej I*vak. mestjan I rfd. Matkovič. potovale.- I gtd., Ivan Hrol-^ak inestj. M»kr. Prsne lUvtar. učitelj jo kr.. Franc lonček. velep.s»estnUi v Rlinci » gld . Fran.- Vertec. e kr notar v S. vnk-1 2 gld . Rud nslorreicher na llimaji I gl.l. skiipaj tedaj M fld »lavni okrajni odbor v K.-/.jem lo gld . slavna občma trg Mosirje lo gld. č g Martin lireaovček. župnik pri sv Msrtimi na l'..lK.rJi h gtd g Franc Kler. učitelj na »li I gld slavni -krajni odl*.r v S- vniei lo gld , alsvni okrajni .slls.r v i iornjemgrsdu Ju gld. č g Iv F.f Koftar župnik v Haliriji 2 gld p č p K ar..I <iaj»ek. .l'.bov svrtov in dekan v h"t.rnt :• gld č v Valentin Stipl- v»ek. župnik t ti »v. I talin v ls-'ah .'» gl.' g Mih Novak < kr -kr. ..slnik v K<«tsaje-/iri h gld. slavna |-..».|ilnics v Makolai. m gld. v:.*p .Ir J-.si p Vrečk... . ivetmk v Celji :i gld, goapa Itai.ka Zžek. .t..kl..rje»a ~.pr. ga m p..*e-tni. a v Celji 2 gtd g Junj Hetiček ■ kr notar v i '*elji S gld. g Fran. I, nčar. tajt. k p—jilni.e v <Xj. 1 :l gld, iiii'.«tl ii Frane <*ra.|i. ml . pal v «VI»i 2 gtd. I f g Fran. .Irgt vikar v »Vlji » gM f g Ant-.n lUnčlgsj m kaplan v Olji 2 gtd . g dr Kri<lerik l'.al.nik <slv.-tmk v i p1 i • gM / M /avadtal. . kr gin. p* ' v «>lh I 2 gld.. p lirag. nr. HriUr. tiskar \ Olji 2 gid. č g J Atenmler. kalehet v Olji I gld . č g.-p J Krančič. m kaplan v <*e'ji I gld. g. dr Koritu, .rivrtiuk k.md. v < Vlj« I g'd. g. dr Kari Tre... odvel. kand v Olji I gld. . g Milan ll..čevar. trgov.* v Olji I gl l. g Kari Vanič.
*'.-lji I gld. Jan V ■. Vavken. l-.jnik Juž. itaj Ivan Jerman, urad jilni-e v Murftec, c kr pr..f.--or v |<-k loj« ftiiaiiee. žilpli.k V Xe«.iVi
.-k. v Trl-vlial. I gld. č g.»p
_______Itiliar. župnik v St. Vidu na IManmi h gld. g.«p
M Hvale. , posestnik v Jurijkl *tni 2 itld.. p. č gosp ! .1 Voh. nadžnpnik in .lekan v Konjicah gtd. siavi.a . |~Mojiluica v Slatini lo gld . slavni farni urad St llu|«rt i nad laškem ;> gld. p Mak» 1'Vterimk prof v l.jubfjani , gld . g Ivan Snl.er. fuž inojuter v Ferdm.in.lsl.en/1 . i č g.-p. Andrej 1'irihostmk. župnik v Dramljah 7 gl.l. '. slavna posojilnica v Konjicah *■> gld. slavna pow.jilni.-a v Vitanji 10 gld., -lavna p..i«.jiliiiea v S.Hanji 10 gld. ! p dr. Fran Olestin. pr .f v Zagrebu b gid. »lrelj«-i v : Smarji po g. \Vuttu U gld slavna |«.iK.jilniea v OH »KI gld.. slavni ..kraini odls-r celj»ki im gld., č g<«p I Jakob Koiar. župnik v Gornji I'.-lakavi 2 gld. slavna
K gojilnica na Vranskem 10 gid. g M Kavčič, vslej--trgovec v St. .lurji 6 gld.. g Kupljen, c kr notar v ' črnoml ji S gld.
Vsem blagim darovateljem isrekamo a tem najtoplejšo sshvslot
Celje, dne 10 aprila I*« Mihael V.Anjak. preilsednik. Frane I« nčar. blagajnik
ta le samo je- i	y (V|J,	,, ,,
■mšk.-m jeziku. I »Vlji I gld.. <tr Josip
teta pa brž ko ne sam ne razume teh J ^""Vrnci'jLSi,.^ f^SStfiTtd
Loterijske številke
issrečkane dne 21 a|.rila IrtM.
Gradec: Dunaj:
43. tfl. 73. lo, 8.'i liO. 23. «0. 70. ti.
I CAVTI kot blagajnik ali računovodja pri kaki
službo
1'osedojem priporočna spričevala
Naslov: I', rt p<«t restanto Kaileče (Dolenjsko). II« 2-2
y Zaopnimoitisakifiri.^
isvanmlno zaupanj.- i
2» mi1ij.«oi	—B--------— , -
koje je cesarsko kraljevo privilegirano ter je p. A vrhov nim na.laoratvom viw.ke c kr. državne vla<le in čegar vsestransko priznano blagon. »no -letovanje se razteza po vseh pokrajinah nate avstrijske domovine. p.-.blaMa v vsak.-j tart po jednepa aanpnega moža z nalogo, po-»i^Sevati večje razširjenje tega i-sijetja v .lotičnem krajo.
Ilazumne. čislane in v denarstvenem obziru pt>-polno zaupanje vtivajoče .«ebe. koje si želijo pridobiti vedno rast<-čl postranski saalužek sa mnogo let. blag«" volijo naj p-l znamko .JM.I9L Brar portlagand** več poisvedeti	W»-l
Za izlete! — Za prvi majnik.!
Priponka
trjMi« papirja itd. Dn^fin Hribarja t Celji ■rakšplaivs - M amaja ttn
(Liillballon«)	il>ra.li.-ni
po bo, m. t so. t . a jfc po IO. is, 20. :m, *) kr
7" polo-vnjaJco-v
iivritntr* Tina
ju botellce te leta IN« P™1»
Anton Gr»grorie „ M	» Ptnll iPttUn).
If Zaloga špecerijskega bliga BULA* HOČEVAR
Oljf, Gnila c«U, S
Iavratna zaloga vaakovratne kavo, aladkorja, rtfa, finega olja, južnega sadjo, maala, svinjake maati, ru-: mi. taja, rina v bntiljkah, arem-
•	ske alivovke. kranjskega brinovca,
\ _it 1 itd._
•	Banatska pienična moka.
Polj-k» semena
j kak. r .letel inega »tajerake In lu-n>>kre in suhe njive, raketnega
lorni« ia otm
najniiji coni na drobn

skeni poslan, ako se naročnik skliče na ta Časnik, stane pri meni en m.slr»e na |>eroslh iPedor-matrmtae) Ti modrocl ao aoll.lno ia najboljše tva-rine narejeni, imajo p.. .'tO dobro vezanih, močnih l*rea ia najboljftcga bakrenega drata, a«, a finim alrikoin tapecirani in močnim platnenim cvilhoin preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 2» let nobenih poprav nn aahtevajo. Pri naročilih a dojele naznani naj so vsolej natančna mera postelje v notranji luči. Ako o torej dobi aa II gld. doher, Iranko dopt.slan, tapeciran m.»trie na pereaih. je pač neumestno kupovati malo-vredno nadomestke, kakor tičaste timnlce, slani niče itd, katon piaveimi nainenu, imeti dobro
posteljo ne vstrezajo.
AJTTCN OBBSU,
Upeclrar t IJiblJul. Stltilmrgort ulice 4.
Ta domača, cdma narodna tvrdka te atroko na Slovenskem l»>di slav. občinstvu najin,Ije priporočena aa naku|H.vanje limai«, salonskih garni- [ tmr, divanov. atolov, preprog, aagrinjal in vsega [ v tapetniško obrt spad:ii..čega dela MPT" s podol.ami zastonj in franko. Ilura in |«.
[••stretba. niake ceiwr.ossl.no pri lialiMih in ob- I in.eiih naročilih	1
Otročji vozički
,ako elegantni fini. In močni I il.d ivajo *e pri meni akozt j leto in dan In sicer v vsoh barvah, kak. r rndečo, niodr«.. ■ in olivno pu qm 5 40 , 7*—, 8 , * . lO in vi*)e po vaaki ceni d«, tft gld.
_ __Pri meal j« aajcecej.-i |
kraj »kupovanje otročjih roilčkor. Mt 2.VII
Bilanca posojilnic* na Vranskem
M leto 1802.
Inventar po odpisu 10°, . . . .
Posojila 133 strankam.....
Zaostale obresti o<l posojil . . . Naloženi denar pri drugih denarnih zavodih, kapital . gld. 34847 87 od istega obresti . » 380-38
100 86 45262 71 30
Predplačana najemnina . . Vrednost knjig in tiskovin l loto vina 31. derembra 1802
Hranilne vloge »d 170 vlagateljev, kapital .... gld. 67298 87 Kapitalizovnne obresti
/a leto !b02 . .	1609-72
Deleži od 113 udov.....
Predplatane obresti od posojil . . Neizplačana dividenda leta 1801 Splošna rezerva I. 1801 gld. 243 26 Vstopnina leta 1802 . » 220 — Posebna rezerva 1. 1801 gld. 177 00 Doneski leta 1892 . . ■ 338 11
dobiček leta 1892
68908	39
2880	—
586	72
24	07
463	26
316	10
848	40
Posojilnica v Celji,
registrovana zadruga /. neomejeno zavezo.
Bilanca za 12. upravno leto. p«^.:
Inventar po odbitku 10* , ... Posojila 2140 zadružnikom . . . Naložen denar v raznih denarnih zavodih tkapital1 ......
Naložen denar v poštni hraniln. kap.1 Vredn. listine po kurzu dne 31. dec. 1892 Zaostale obresti od posojil . . . Nevzdignenc obresti od v raznih denarnih zavodih naloženega denarja Ncvidigncnc obresti «d v postni hranilnici naloženega denarja . . . Ncvzdignenc obresti od vredn. listin
Tekoči račun: Prcdplačani eksj.ensari . gld. 470-77 Prolplačanc zavarovalnine 8610
700733 31 90417 07
Deleži od 2371 zadružnikov:
glavni .... gld. 11000 opravilni . . . » 21216 liranilncvloge od 1678
vlagateljev . . . gld. 867179-75 Knpitalizovanc obresti od hranilnih vlog leta 1892 . . . ■ 2880408
1'redplacanc obresti od |Hisojil Nevzdigncna dividenda od deleže
prejšnih let.......
V knjižen dolg na hiši .... Splošna rezerva, naložena na lastno hranilno knjižico število 3696	6000"
4 ^1'if Dobro blago MM
Tkalec v Vojniku
pri Celji
so naznanja in priporoča viaok. čast du-hovMinl in slav občinstvu. da izdeluje iz doposlane domače prejo nainlan« prte v vsaki poljubni barvi v eni Mrokostj, daljo prtiče in brisače po najnižji coni.
Kdor bi svoje preje ne Imel, naroči si omenjen., tudi lahko pri meni
Zagotavljajoč dobre in aveato postrežbe ii.laiii
(W)	fttafan čefiko.
IDobro delo	»»
Itefta Boncon,
stolar g&ž-
Oraika cesta *tev. 23, Calj«
se priporoča sa naprav.. vaak»vratnega v njegovo stroko s padajočega dela 1'rcvaema tudi v poprav«, n slamo »ico pletene in druge stole One make. del« -in trajno ter hitra po-tn-M«
aeataaaeieietaae«
Franc ČJ\ad.eix
(preja Jo* Cr-lm ■ t ▼ Ljubljani
Slonov« ulice ftt II pripon >ča slav občinstvu in i*.sebn« preč.int duhovščini. svoj., l-gat. največjo zalogo
ivicarskih iepnih ur, po najnižjih cenah, ■latih, arebernih, ni-kelnastih in atenskih ur z nihalom (Pendel-uhr), budilnic verižic vsake vrste,prstanov, uhanov

> in c
Popravila naredim dobro, hitro natačno PoStna naročila izvr&njej.. ae precej. Ceniki brezplačno in po po»ti. V cenikih je natančneje p..pisano, kolik« časa jamlim (garantiram) aa katero stvar in kako menjam.
Josip Salrakortok,
I IcrojauUd mojater -v Celji
|	Glavni trg St. 18
Priporočs ae za izdelovanja vsakorftne oblek-za gospode in dečke Velika zaloga vaakorSnoga blaga, kakor tudi atorjene obleke za kmete, gospode in dečke. Velik iabor vsakorlnegs p-1 -"- in a|Kidnje obleke.
(25 20
V Rogatci pri Slatini W,h ,„-*d,
— —---tudi takoj v najem
proti zmerni najraovini jednonad>tropna hiša sredi trga s 4 sobami, kuhinjo, veliko |si polnem opravljeno prodajalntco. iniig»zin<>m in hlevom; zraven blizu dva vinograda v dobri legi z lep.. hišo, kletjo in stiskalnico, dalj- nekaj njiv, travnikov iti gozda. Tik mimo pojde fteleznica.
Veft pove iz prijaznosti tega časopisa uprav-nlfttvo.	(50. 2-2

Krojaški mojster
803983 83 3431 46
I osip Hočevar
Celje, Graika ulica.
zalego
štetjema ableli n gospode in dečke
Velik izbor sukna
: vnanjih kak .r tudi domačih svM.-vno priznanih tvnlk. | Vsak., nap .čilo se hitro ;«. :,{,< terjie aagolovlja 6-^'mi i-
Izdajntolj in urednik Dragotin Hribar Tisk IlniStveno tiskarno D. Hribar v Celji.
Priloga »Domovini« SI. 12.. dne 25. april«! 1893.
in vozili po mestu fekalij ravno opoludne Skoro sam **hi ni«*m mogel verjeti, ko nem M v petek popoladne |>n Rotovški nlici mimo .1. Hnminer ja. da j« Umu možu dovoljeno pri l>elem dn-vu .dražiti" h korcem nesnago, in tako učinjati smrad, ki je celo popoludne okužil vse obližj.-Kam pridemo in kaj pomagajo vse sanitarne naprave ako mestni fizikat ne bode gledal na taka počenjanja in dopustil svojim pristalem to kar bi vsako županstvo v vasi prepovedalo Drug posebno zanimiv slučaj, ki gotovo služi k olepianji mesta pa je. da je dovoljeno Žandl llerzmannu da sme v Oraftki ulici metati izpri deno čreslo skozi okno na ulico in ga ondu pusti ležati No. tudi gotovo poseben pripomoček "roti koleri, drugače skoro ni mialiti mogoče Da bi si. meatm zdravstveni urad le radi tega trpel, ker sta imenovana, priataša sedaj vladajoče stranke, se nam ne vidi verojetno. vsaj ima nazadnje tndi Se slavno c. kr okrajno gla-varatvo kaj govoriti. Morda pa je I" val« za tujce, ki ei lahko privoščijo bivanje v mestu, poleg t< ga pa imajo vse. kar jim podaja idilična narava na kmetih.
lOMsslovsnsko obrtno dmštvo v Celji je pravi t-a v peti celjskim Uskokom in nemčur-';i stranki 1/. vjaega se vidi. kako se boje da bi se si vem k i obrtnik ne zavedel svojih piavic *n svoje narrs.notsi ter otresel jarem neznosnih ren«-gat' ' " .vabti" zaletavajo se v predsednika d- oŠ v na način, ki so ga vajeni le pristaSi
♦	tkii. listov. Gorak posebno jim je tndi krojaški
•	.ojster .losip Hočevsr. kateri jim je pokazal hrbet in se zaveda, da je slovenske matere sin ter da a tem. če kdo pusti napraviti pri njem obleko plača delo iste, ne pa njegovega prepričanja (V takih slučajih naj store narodnjaki svojo dolžnost.) Tudi .nemSko" obrtno druitvo <Cillier Gfc\verbebundi se je spominjalo pri svojem zborovanji naSega druStva na način, ki ae spo-
kateri se je izročil za ponesrečene Odltor čital niSki s». je v resnici trudil in vredil vse tako. ila je hila sploSna zadovoljnost Tudi postrežba gostilne Šentakove zasluži vso pohvalo.
(Is Gornjsgagrada.) Dne 15. t. m umrl je tukajSnji <■ kr. notar Ivan Fischer. začasni predsednik pevskega društva v Gornjemgradu. jako značajrn človek in iskren domoljuTi Hodi mu žemljica lahka'
Prsmembe pri učitsljstvu i G Fr Šorn. nadučitelj v št. Jurji po«l Taborom, gre na enak« službo k sv. l/ivrencu na Dr p. na njegov«
slovenske meščanske Sole> 1-etosV Prihodnje letov Najbrže o sv. Nikoli —
i Posojilnicam, i zlasti novim in malim za vodom po načrtu Kaifleisena. bode po nasvetu deželnega odbora dovolil deželni zbor 100.000 gld podpore Iz t« avot* se bode za ustanovitev dajalo od .'*> do 250 gld. brezobrestne podpore na posodo in <lo 20110 gld pa »•'„ posojila Od t* dobrote bode Slovencem na spodnjem Štajerskem kaj malo »ioletelo. Sicer dosti te milosti ne po-trebujemo kajti imamo že v vsakem okraju posojilnico ali hranilnico, in za en sodnijski okraj
mesto pride g Kr Šijsnec nadučitelj pri sv 1 zadostuje en tak denarni zavod Dobro bi vendar . , » ....	J .1 ___I kiln .V,, ki U KiiliB in nnvtm iviMniilnicani
bilo. ako bi se malim in novim posojilnicam nekaj naklonilo, n pr oni v Pišecah in na Sla-„. I tini in da bi se vsled te spodbude ustanovile I/ivrencu na Dr. p je j slovenske |x.sojilnice v takih krajih, kjer jih Je ni. n pr. v Brežicah, v liogatci. laškem trgu itd BaaMrils ss hsde Ms) in sicer šola pri sv. Florijanu v Doliču na dva razreda, pri sv Jakoba v Slov. goricah na pet. pri Kapeli blizu Itadgone na štiri, v Globokem na tri razrede v Zagorji in v O Ponikvi na dva razreda.
rHevo Mske k top je izumil g. Vajkselj i\Veixli. nsdučitelj v Kuna pri Mariboru. Stro kovnjaki jo hvalijo brez izjeme Tudi zbor kranj skih šolskih nadzornikov se je na predlog gnep (iaberšrka pohvalno o njej izrazil
Ptnjsks posojilnica je -lovrtila svojo hišo. ki lepo krasi ptujsko mesto.
(Gasilno drnttve an Cvsmi priredi dne 4 maja t I. slavnost blagoslovijenja zastave pri kapeli sv. Florijana v Ljutomeru.
Slovsnjegraftki sednik,' g Al Rotschedl je premeščen v Železno Kaplo na Koroškem, od k<sler pride na njegovo mesto g sodnik Aleks Globočnik.
i Savinja i se bode začela urejevati, namreč od Mozirja do Celja, kajti c kr. namestnija je
i/ovrencu v Slov goricah. G. Sv šnuderl pod učitelj pri sv (.ovrencu na Dr. p. je dobil enako službo v šmartnem pri Slov (Iradci Vrabl nadučitelj v Št stopil v pokoj. Učiteljica ročnih del v Pišecah goepica bok. Kost reve dobila je službo v Mo zirji in t »od* oskrbovala tndi šolo v Rečicah.
(Slovenci, zahtevajte v javnih prostorih slovenske Usta.) Kako energični so Hrvati kako zaspani pa Slovenci, kaže to - tako nam piše popotnik <la n pr v kavarni v Brežicah, v mestecu sredi Slovencev, imajo poleg nemških listov tndi jeden hrvatski list slovenskega pa nobenega.
(Podružnica sv Cirila ia Metoda aa Tr bovlje ia okolieoi zliorovaln iksi* v nedeljo, dne .'10. aprila ob 3 uri popoimlne na Doln v gostilni gospoda žnpana Peklarja. Vabljeni so člani, kakor tudi gostje k obilni vdeležbi
iZibika pri Šmarji.i Dne 1» aprila imel je na prošnjo tamošnjega občinskega predstojnika, učitelj Simon Strenkel. domači rojak, učitelj v Središči, nauk o koristi in kako se vspešno vinogradi proti smodi škropijo. Po svoji butni triletni skušnji in kako jih v ljutomerskih goricah škropijo. Razložil ie temeljito vse. kaVo se ta ma
dobi bolj v kako .Spelunko". kakor pa k javnemu i škropi. Takega nauka nam je bilo pač potrelm. zborovanju, koder je navzoč vladni zastopnik : ker smo zdaj prepričani, da to pomaga. A do-No, nas ne plaši to in vršili liodemo svojo dolžnost j zdaj pa nismo vedeli in znali kako se brez pomisleka naprej. Gospodje tega društva naprav> za Škropljenje
uživali pa bodo sami sad takega izzivanja. Saj imamo dovelj obrtnikov, ki so poleg tega. da so dobri delavci tudi znafajri možje
Spodnje-štajerske novice.
(Štajerski deželni sbori je do zdaj raz pravljal zadeve manjše važnosti, občinske, cestne in železniške predmete Več važnih stvarij je sprožil naS poslanec Jerman. Nove železniška proge od Sp. Dravberga na Velenje in od Gro-
terijal napravi in pokazal s škropilnico, kako se ! '»lata naredbo. kako je izvrševati že akkmjeni
zakon o regulaciji te reke.
iSloveajegraškii živinozdravnik gosp. BI. Bonča je premeščen v Ljutomer; na njegovo mesto je prišel g. V. Rotter Na mesto obolelega zdravnika dr Sch-.naueija je prišel v Slovenji Gradec g. dr. K. Friedrich.
Iz Brežic se nam poroča V Pir-
belnega na Slatino se utegnejo zidati že v bo- I društva, ter s prav lepimi besedami navdušuje
Občni zbor kat pol društva Jtdinost"
v Vojniku. ki se je vrSil v nedeljo dne 23. t. m. bil je res lep dokaz narodne probuje. Bilo je gotovo nad 400 udeležencev navzočih Ob -i. uri po- J Senbregu pri Globokem pogorel^ je ^metu Mo zdravi g. podpredsednik F Vratarič zbrane gosto " *"**"	*	' ~
in odda besedo gosp. drn. L. Oregorcu Ta je z le njemu dano ostro pa pravično besedo razjasnil politični položaj Slovencev sploh in položaj državnih poslancev slovenskih posebej. O tem govorili lxdemo prihodnjič natančneje — Na to nastopi gosp. kaplan P f*ekše. bivši predsednik
dočein letu. — Nemški poslanec je terjal, da se ustanovi postavni vozni red za kolesarje. Dalje se je posvetoval o ustanovitvi gospodarskega poskušališča na vinorejski šoli v Mariboru. NaS poslanec Jerman je predlagal, da bi se izdala postava, kako razdeliti dedščino na gospodarskih posestvih srednje velikosti.
i Darila, i Svitli cesar so zlatoporočencema Matiji in Jožefi Kač v Gotovljah. kot podporo v izvršitev zlate poroke 20 gld podarili
i Okrajni sodnik v Radečah i gosp Anton Raab pl Rabenan je stopil v pokoj in dobil naslov svetovalca. Premeščena sta okr. sodnik v Brežicah gosp. dr. Franc Voušek v Maribor desni breg in okr. sodnik v Mariboru desni breg gosp. dr. Alojzij Fohn na levi breg.
t Novo sejmišče) napravita je občina Žavska. Človeka mora res veseliti ako opazuje, kako vrlo napreduje ta krasni trg pod spretnim vodstvom gospoda župana Janeza Hausenbichleija.
lOtvorjenje nove Kukec-ove restavracije' pri žavhkem kolodvoru vršilo se bode v mdeljo dne 30. aprila Prav hvaležni smo podjetnemu gospodu pivovarju Simonu Kukecu za to preko-ristno napiavo. ki bode zadovoljita gotovo potujoče občinstvo v vsakem oziru. Pa tndi trgu služi to lepo poslopje k olepšanju.
(Pasji kontamaci za čas od 20. marca do junija t I. preklican je za občine Stranice. Fran-kolovo. Višnjavas. Novacerkev in Vojnik
(Čitalnica na Vranakem> priredila je dne 10. t m. veselico na korist pogorelcein Sentru pertakim Vdeležba je bita precej živahna in je donesla nad sto goldinarjev čistega dohodka.
navzoče člane in goste. Godci šmarijske godbe zaigrajo po govoru ,Naprej zastava slave'" Precej za tem oglasi s* gosp Dragotin Hribar, kateri razlaga pomen ravno oddonelih glasov in opisuje. ! kako so Slovenci zgubili svoje nad tisoč let stare postojanke po mestih in trgih in kako jih je možno zopet pridobiti Za tem volil ae je novi odbor Izvoljeni so bili gg Jakob Mer«-župnik predsednikom; Franc Vratarič. Miliael Ptevnik. Franc Rrinar. Anton Brezovnik. Mihael Bikovšek. Jožef Lipuš. Franc Žgajnar in Ignac Samec, odbornikom. Pohvalno nam je tudi omeniti vojniških pevcev, posebo ženskega zbora in res izborne igre .Župan", katero so predstavljali domačinci. Tudi Smarijska godba je žeta obilo zaslužene pohvale. H koncu govorita sta Se novi g. predsednik župnik Jakob Mere in g. župnik A. Kos. — Natančneje poročilo prinesemo prihodnjič.
i lajhenburška čitalnica i priredi I maja t I izlet
• Čitalnica v Brežicah i priredi 30. aprila 1893 v korist šentrupertskim pogorelcem veselico z gledališko predstavo .Svoji k svojim", tombolo s petjem in prosto zabavo
i Veliko uvažanje titn.) Z Vidma se nam poroča, da pripeljavajo tovorni vlaki dan na tlan veliko žita. osobito koruze iz Siska in drugih južnih krajev, kajti ljudje v naših krajih, prisebno na Dolenjskem so brez ži veža tudi ni upanja pri tej suSi. da bi kmalu kaj zrastlo Kmetom primanjkuje krme. in živina nima cene. Slabi časi' Novo meščansko Moi za deklice dobi Biuk na Muri Kaj pa mi Slovenci? K«laj bode kranjski ileželni zbor nasvetoval ustanovitev
lana hiša Škoda bita je na 202 gld cenjena, siromaku je pogorelo tudi vse pohištvo, človeški in »ivinski živež, ki ni bil zavarovan. Ogenj ao provzročili otroci. — V Brezjem pri Globokem zgorelo je poslopje kmetu Zidaniču. V nedeljo dne t. m. začel je ceaarski gozd goreti, ki leži blizo Cirkelj proti Stojdragi v Gorjancih Gorelo je kacih 14 dni. Ogenj je menda provzročil kak potepuh.
(PoAnrii Pred 14 dnevi je vas Sevce pri
Ponikvah skoro popolnoma pogorela Sedemnajst poslopij je do tal uničenih. Dan pred to nesrečo pasta je v košniškem gozdu pri Celju neka stara ženita koze. Ker jo je zeblo, zanetita je ogenj, kateri je veter raznesel po vsem gozdu. Požar je uničil 27 oral gozda in prouzročil nad 1300 gld. škode Ženica, katera je zanetita ogenj, je bila tako hudo opečena, da so jo morali odnesti v ccljsko bolnico.
• Poinr.i V nedeljo 10. aprila bil je strahovit požar v Bukovcih niže Ituja. 50—80 poslopij je pogorelo. Trije otroci in več živali in svinj je zgorelo. Okoli 200 ljudi je brez strehe in živeža Prihodnjič poročamo natsnjko
Druge slovenske novice.
iDsAshu zbori kranjski se je 20. t. m zopet sešel. Izrekel je zahvalo bivšemu predaed-riku baronu \Vinklerju. Novi pr*lsednik baron Hein je pozdravil poslance tudi v slovenskem jeziku in zagotovil pravično in objektivno postopanje. Zbor bode obravnaval razen od nas že navedenih premetov, še druge gospodarske zadeve, n. pr o urejanji potokov, o trtni uši itd.
Slovsasks pseujtlaina L 1802.1 Kako po trebne so posojilnice, kaže n pr posojilnica v Radovljici, ki je imela že v svojem drugem upravnem letu čez 204000 gld. prometa. 42« gld čistega dobička in 562 gkl. rezervnega fonda, čeravno ima omejeno zavezo. Dober tetnelj si je postavita nova posojilnica ob nemški meji
v Gornji Radgcni. kjer je bila posebno potrebna že radi tega tudi. ker je v tem okraju nuni kmeti mnogo nemškutarjev Ta posojilnica je imela že v svojem 1 upravnem letu (12758 gld. prometa. »»7 gld čistega dobička in 508 gld. rezervnega fonda. — Ob laški meji in med Ijihi se 9. leto l>ori posojilnica v Kopru, ki je imela lani 2087« gld. prometa. 200 gld čistega dobička. Zadružni zaklad se je pomnožil 418 gld. in znaša 4401 gld - Pokler ne doseže ta zaklad 10000 gld. morajo odltorniki tega zavoda vsled pravil brezplačno delati. Živahna je posojilnica v Vitanji. Imela je v svojem :i. upravnem letu 142808 gld. prometa. 459 gld. čistega dobička in 77« gld. rezerve. To je v prvi vrsti zasluga vrlega načelnika. č. g župnika Žičkarja Z neprilikami se imajo boriti koroške posojilnice navadno tudi radi tega. ker imajo v svojih upravnih odborih • .vraalo izobraženih moči. Kakor smo čuli. so gxli tako posojilnicam v Sp-vinjein Dravbergu. Kljubu temu dela ta zavod dobre kupčije, kakor kaže njegov za 5 leto izdani račun, ki nam ka.V 72000 gld. prometa. 471 gld. Čistega dobička, ki se je dejal ves v rozerni fond. v katerem je bilo že prej ltH>7 gld torej dovelj lepe podlage Posojilnica v Slov. Plajbergu na Koroškem je nam blagovolila poslati svoj pisani račun za 7. upravno |.;?o. Ne more s«- ona še prav razviti, toda v •ežavnih razmerah njenih je že to dosta. da se že toliko let vzdrži Prometa je imela le 31*2 gld dobička 7« • gld. in rezerve |>n 254 gld " ko bi imeli Slovenci živnostensko l>anko. kakor Čehi. t. j posebni centralni denarni zavod, ložje bi bilo koroškim posojilnicam pomagati
i Za dolenjsko železnico, stavijo v Ljubljani železni most čez Gruberjev kanal Govori se. da bodo že letos proti jeseni i avgust ali sepu-m beri otvorili progo na Kočevje.
lAmerikanskih trti reznikov je kupila kmetijska podružnica krška 50000. ki se bodo vložili. da sv vkoreničijo. Drugo leto lx«de brezplačno delila vkoreninjene in cepljene trte. ako bode sama dovolj podpore dobivala. — Dne 7. maja ima občni zbor v poduk vinorejcev zastran novodobne vinoreje in glede podpor, katere bodo delili kranjsk*. deželni odbor in — [(država. .??• i]. V šolski vinograd v Krškem se je vložilo letos 15.00U cepljenih trt.
V	Ljubljani, so bile dopolnilne volitve v mestni zbor; izvoljeni so bili večinoma prejšnji domoljubi.
Suša je v naših krajih še vedno občutljiva in utegne silno škodljiva biti. zlasti, ker bodo •rava in žita v rasti popolnoma zaostala. Kmetom je krma popolnoma pošla — vsaj se je pa tudi seno bilo silno podražilo: zunaj pa živina še .'.sto nič ne najde. Drevje res lepo odcvita. tudi mrazovi nam prizanašajo — ali ipak nas je pred — bodočnostjo strah.
i Ribnica- na Dolenjskem dobi lekarno. Toda ta obrt se je izročil — Nemcu. Čudno' Nastanil seje v tem trgu nov zdravnik dr. Šifrer. Ustanov-lja se -amburaški zbor. kojega podpira ondotna dobro se razvijajoča posojilnica.
< Na razstavo v Chicago (Čikaga)>. ki obeta velikanska biti. pripravlja se tudi več Slovencev. Z Dolenjskega se bosta baje med drugimi podala župnika č. gg. dr. Strbenec iLeskoveci in Do- | linar 'Raka. V ta namen je treba v žep utak-niti od 50"-1000 gld.
■ Od Rake. na Dolenjskem se nam poroča, da so začeli naši vinogradniki marljivo na novo | zasaj&ti svoje uničene vinograde z araerikansko trto. zlasti na Straži sv Valentina. lyer se kme tovalec Šribar v tej zadevi posebno odlikuje. | Le to delajo napačno, ko so se lotil zasajar ja iza- 1 bele. trte. katero drago kupujejo zlasti v Mimi- i peči v nekem vinogradu. Toda ta trta se ne 1 upira trtni uši: ona jo uniči, kakor naše. Zato je denar in trud zaman.
V	Rudolfovo na Dolenjskem. dospel je bil dne 5. m. •• kr. dvorni svetnik in vodja dež. vlade kranjske gosp. baron Hein. Ugledal si j« c. kr. višjo gimnazijo, deželno vinarsko, sadjarsko in poljedeljsko šolo na Grmu deško in dekliško ljudsko šolo v Kudolfovetn in državno cesto čez Gorjance, ter se sploh osebno informiral v dejanskih potrebah novomeškega okraja in Dolenjske v obče — S tem inšpiciranjem zvezano bode najbrže več za Rudolfovo in Dolenjsko po-
trebnih naprav, da se našemu kraju pripomore do zboljšanja materijalnuga stanja.
.Kranjska deželna vinarska, sadjarska in
poljedeljska šola na Grmu pri Rudolfovsmi je
praznovala dne 1 aprila 1893 dvajsetletnico svojega obstanka. Dne I aprila 1873 otvoril se , je ta za povzdigo vinarstva, sadjarstva in poljedelstva prepotrebni deželni zavod, s slo venskim podučnim jezikom, na Slapu pri Vipavi, od koder se je v jeseni 188« preselil na sedanje mesto O tem zavodu pisale so zadnje .Dolenjske Novice" jako laskavo kar tudi zasluži. — Dolenjsko prebivalstvo bolj in bolj priznava ko-ristonosno delovanje te šole. ki je glede učnih močij na najboljšem glasu. od>ačetka šole do danes je vodja tega zavoda velvčislani gospod Rihard Dolenc, poznat tudi kot izredno marljiv slovenski pisatelj, ki vedno mnogo za vinarstvo, sadjarstvo in poljedeljstvo važnih strokovnih spisov, člankov in knjig pošilja med svet.
i Nemščina in veronauk.) To nesrečno nemščino bi morebiti radi na Koroškem še pri krščanskem nauku vpeljali, kajti šolska vodstva so bila na slovenskem Koroškem vprašana, če se katehetje pri pouku ozirajo tudi na nemške otroke in na to. če ne bi se dal krščanski nauk na višji stopinji pri slovenskih otro-i clh že v nemščini učiti. Nesrečna, grda germanizacija'
Za volitve v tržaški zbor* se je vendar začela vlada zanimati, ker je odredila, da bode c kr namestnija reševala pritožbe volilcev. ki niso bili sprejeti v volini zapisnik, in ne gospoda sama pri magistratu, kakor je bilo to do zdaj.
V	Istri opušča zoper voljo naroda duhovščina staroslovensko petje v cerkvah.
.Tiskovna pravda, prof. Babecha proti .Novi Soči' začela se je 21. aprila. Babscha zastopa dr Graziadio Luzzatto. uredenika pa dr. M. Laginja. odvetnik in državni poslanec v Pulju — Urednik je zatožen, da je prof. Babscha v .Novi Soči" od 17. junija 1892 dolžil zanič-Ijivih lastnostij.
(Ovržene volitve.) Nameetništvo je ovrglo občinsko volitev tretjega razreda v Ločniku in ono prvega razreda v Solkanu. — Goriški .Legovci" in .('orrierovci' se bodo s podvojeno silo pripravljali za novo volitev v Ločniku.
Drage avstrijske novice.
i Odbor avstrijskih škofovi je dognal svoje
posvetovanje o katekizmu.
iKronsi po 100 vinarjev (50 kr.i bodo začele davkarije izplačevati že 1. inaja. kakor časr.ki poročajo. Ker bodo do 1. junija krožile še goldinarske četrtinke. katerih od tega dne davkarije ne bodo več sprejemale, treba bode paziti, da se ne bodo krone zamenjavale 8 temi 25icami. ki so kronam jako shčne.
>Od starega denarja) sprejemale bodo davkarije četrtgoldinarje in dvagoldinarje samo do 31. julija
i Kolke i nove dobimo 1. junija. Stari l>odo potlej v rabi samo še do 31. julija.
(Na Dunaji. so pri volitvah v mestni zbor izgubili liberalci nekaj sedežev.
'V češkem deželnem zborni se češke narodne stranke nekoliko približujejo, vendar le težko. Narodni poslanci terjajo zakon, po katerem naj bi vsi javni uradi v obeh jezikih uradovali. ne pa uradi v nemških krajih samo po nemško, uradi v čeških krajih pa nemško in češko.
V	Galiciji) so v neki vasi ob ruski meji nekateri slučaji kolere.
i V Zagreba) so volili poslanca v deželni zbor. Po velikem trudu je zmagala prava narodna. sedanji vladi neprijazna stranka, z jako priljubljenim kandidatom dr. Amrnšem. bivšim županom
.Ogerski državni zbori je dokončal po dolgi Is.rbi proračunski razgovor v katerem se je žalibog čulo toliko sovražnih napadov na celokupnost Avstrije
Ogled po dirokem svetu.
'Nemški državni zbori se ne more zjedi-niti o vladni vojaški predlogi in I »ode najbrže radi tega razpuščen.
<V Srbiji) je dosedanjim zmešnjavam v na rodni skupščini inladi. I7letni kralj Aleksander s tem konec wtoril. da se je polnoletnim progi«*"' Odpustil in odstavil je njegove dosedanje varuhe in vladarje ter ministre in imenoval novo minstre. Ukazal je tudi sedanjo nnrodno skupščino raz pustiti in nove volitve razpisati. Ves svet se čudi odločnosti tako mladega kralja, ki je bil naj brže podučen od svojih starišev tako nati hoina in brez prelivanja krvi izpeljati tako imeniten državni prevrat. Bog daj sorodnemu narodu. ki ima vedno notranje politične borbe, ka teri ga močno slabe, da bi ga mladi kralj s svo jimi svetovalci dobro vodil sicer ntegne zgubiti vso veljavo pred svetom
i V Belgiji' so tako veliki nemiri, da se je bati najhujšega. Najnižje ljudstvo terja namreč volilno pravico in razgraja po meslih. da je groza.
iV Kimal so bili slovenski romarji z dru gimi avstrijskimi in nemškimi sprejeti 14. t. in. od sv. očeta papeža.
(Grško mesto Zaato< na otoku istega imenn je potres razdjal
.Svetovna razstava' v Chi.-agi se Is h le 1 maja otvorila.
Dopisi
Is OonOaanviaJaks dolino. Gospe«' urednik' Gotovo boste veseli da smo začeli pr<-8*i kmetje pisariti v Vaš., nam tako ljuls-.Domovino" Popravljati Vam je treba. poprav Ijati. ker nam ne gre tako gtadk<> izpod peresa, kakor čutimo v srci. Pa Vi bon te že potrpeli, ker Vas poznamo, da imate nad tein največje veselje, če se mi gibljemo. No. pa Vas tudi lahko veseli. Povem Vam. da jaz poprej ni vin nikdar čital listov, a sedaj komij čakam, da dobim .Domovino" v roke. in nisem sam tak gotovo jih je na stotine.
Mi gornjesavinjski Slovenci smo precej od daljeni od Celja in težko nam je vedeti, katere hiše so v Celju nemškutareke in katere slovenske Zato pa smo prav od srca hvaležni puščavniku na starem gradu, da nam jih je začel kazati Povejte mu. prosimo Vas. da se mu prav toplo priporečamo. Kako smo se veselili, ko je v H». številki .Domovine" povedal o debelotrebuščnein Lojzeku. kak petelin tla je in kakšno |iesem poje. No. I/Ojzek. le počakaj, če so ti Slovenci zoprni, ti bomo lahko pomagali, dobro da veiuo. Mene gobovo ne bodeš videl več v svoji prodajal-nici in tudi pri drugih sosedih bom spregovoril besedo o tebi. Ti grduša ti' Tam na Kranjskem v Žužemperku si se porodil, pa praviš seveda ne narn. temveč nemčurjem — da si Nemec. Slovenci s teboj sicer niso veliko zgubili: pa le to nas jezi. da si se proti nam delal Slovenca. Precej dolgo je trpelo predno smo zvedeli, kako je s teboj in mnogo imamo (»opraviti. <la ti ne bodo slovenski groši težili žepa tvojega, pa vse pride ob svojem času.
Še eno željo imam. gospod urednik! Bi li ne mogli Vi posredovati, da bi jaz prihodnji teden, ko pridem v Celje, obiskal Vašega puš-čavnika. On sam pravi, kako se lepo vidi iz njegove votline v mesto Celje. Tam bi mi lahko koj pokazal, vse nemčurske hiše. trgovine in gostilne. Jaz imam še precej dobre oči. in on ima pa .rešpetlin*. Zapomnil bi si vse dobro in se ogibal, potem pa tudi drugim svetoval, kako imajo ravnati, da bode res: .Svoji k svojim" No. če bodemo mi začeli resno tako ravnati, potem si naj le hitro celjski nemčurji naroče hlapce in dekle z Nemškega, ker tako vsi skup ne bodo imeli kaj jesti. Povedal bi puščavniku tudi marsikaj in še posebno to da. če bi gh kdaj nemški Celjani nadlegovali in ga preganjali, naj kar nam brzojavi. prihiteli l>orao vsi na pomoč. Napravili bomo take splove. kakoršnih Celje še ni videlo in pripeljali se doli k vam ter potegnili za njegove pravice. Puščavniku pa tudi želimo — čeravno je star. kakor pravi da bi mu dal Bog mnogo let živeti. Naj pogleda s svojim dobrim daljnogledom tudi kdaj proti nam gori v Savinjsko dolino, da bode videl kako Slovenci tukaj gospodarimo.
Mlad puščavnik sredi Soteske
Slivnica pri Cel)*- Hodi zabeležen še konoc poučljivega govora o sadjereji g.«sp. Bele ja