Poitnlna plačana v gotovini. Leto XXII. Posamezna Številka Din t*« štev. 9 Izhaja vsak četrtek Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, Knafljeva ul. št. 5 II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 Račun poštne hranilnice oodruž v liubliani št 10.711 Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 polletno Ib, celo« letno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno polletno 24, celoletno 48 din. — Ameriko letno 1 dolar* Novi zakon o strankah in društvih obeta več svobode Zakon o volitvah narodnih poslancev je podpisan in bo po vesteh iz Beograda objavljen istočasno z novim zakonom o političnih strankah in društvih Načrt tega zakona je že gotov in ga je pretekli teden obravnaval politični odbor ministrov Vsebina načrtov je v slavnem tale: Prvi del zakona obravnava politična zborovanja. ki jih deli v javna in zasebna Po novem zakonu je smatrati za zasebne shode vse posvete in zaupne sestanke Javni shodi in zbori so tisti, ki se vrše v javnih prostorih ali pod milim nebom :n so splošno dostopni. Zasebni shodi so tisti, ki se vrše v zaprtih prostorih in za katere so bila izdana posebna vabila. Javne shode bo treba po novem zakonu prijaviti upravnemu oblastvu prve stopnje, ki pa nima pri tem drugega opravka, kakor da potrdi sprejem prijave shoda Zaradi tega se lahko vsak prijavljeni shod vrši in ga upravna oblastva ne morejo v naprej prepovedati. Za zasebne shode ali sestanke ni potrebna nikaka prijava več Priiavo javnega shoda morajo podpisati vsai triie sklicatelji. ki morajo navesti samo namen shoda. ne pa tudi imen govoroikov. kakor je to notrebno zdaj Po novem zakonu vodi javne shode predsedstvo vsaj treh oseb Dokler ni izvolieno predsedstvo, oa vodi shod sklicatelj Dolžnost predsedstva ie vzdrževati red. paziti, da se ne krši zakon da se zborovanie vrši v okviru oriiavlienega namena in da ni govorov ki bi odražali javni red in mir Predsedstvo je dolžno oreorečiti vse govore, ki b: nozivali k izvršitvi kaznivih dejanj ">0 določilih novega zakona tudi iavnim zborovanjem ne moreio uradno prisostvovati predstavniki oblastev Pa? na so oblastva dolžna nastopiti takrat, kadar predsedstvo zbora samo ne more vzdrževati red 'n mir ali nreprečiti deianja, ki nomenjajo kršitev zakona Predstavnik oblastev sme razpustiti javno zborovanie šele potem ko ie trikrat opozoril zborovalce, da bo zborovanie razpustil Po določilih novega zakona morejo biti sklicatelji zborovanj samo nolnoletni jugo-sloven^ki državljani. Na shodih Pa se ne bodo smele obravnavati reči, ki imajo zasebni značaj ali ki so državna tainost. Glede ustanavljanja političnih društev določa novi zakon načelo popoln^ svobode združevania. Delo in pravni značaj političnega društva sta vezana samo na dve re*i: treba je društvo prijaviti oblastvom ter objaviti pravila združenja in sestavo njegovega odbora. Zakon razlijcuje med političnimi društvi (združenji) in političnimi strankami, ki jih smatra za posebno vrsto političnih društev. Prijava za osnovanje političnega društva se -vlaga pri upravnem oblastvu prve stopnje, prijava za ustanovitev stranke pa pri ministrstvu za notranja dela. - Zakon podrobno določa, kdaj se sme politična stranka ali politično združenje razpustiti. Ti primeri so: če polit;čno /^nrienie javno ali tajno razglaša nasilno spremembo ustave in ustavnega stanja, če rovari pro- ti ozemeljski nedotakljivosti države ali proti njenemu političnemu edinstvu. Stranko lahko razpusti samo notranji minister, politično društvo pa ono upravno oblastvo, pri katerem je bilo društvo prijavilo svojo ustanovitev Odlok o razpustu stranke ali političnega društva mora jasno navesti dejstva ter mora biti pravno utemeljen. Proti razpustu se lahko pritoži politično društvo na upravno sodišče, politična stranka pa na državni svet. Zakon ima naposled dolgo vrsto ostrih ukrepov, ki naj zajamčijo, da ne bodo mogle vplivati na delovanje posameznih političnih društev aH strank sile, ki stoje izven okvira delovanja teh društev. Med drugim bodo morale v bodoče objavljati vse stranke in vsa politična društva letne obračune svojih denarnih prejemkov in izdatkov. Isto velja tudi za prejemke in izdatke vseh političnih, združenj. Predsednik bolgarske vlade o prijateljstvu z Jugoslavijo , V nedeljo opoldne je predsednik bolgarske 1 vlade in prosvetni minister g Bogdan Filov v Sofiji sprejel predstavnike jugoslovenske-ga tiska. Dr. Filov je odgovarjal na vsa postavljena vprašanja in je ostal v razgovoru z jugoslovenskimi novinarji okrog pol ure. »Hočem vam izraziti svoje veselje, da vas vidim v Sofiji,« je dejal dr. Filov med drugim, »in da se vam je nudila priložnost, spoznati se z našo državo, kar je najboljši način da se bratski in sosedni narodi bolje razumejo in bolje občutijo važnost svojih koristi. Razgovarjal sem se z vašim ministrom za trgovino in industrijo dr. Ivom Andresom in z njim izmenjal misli. On mi je prav posebej poudaril, da je zelo zadovoljen, ker za časa svojega bivanja v Sofiji je spoznal naše pojmovanje v splošnih odnošajih, ki zanimajo vas in nas, oba bratska naroda. Izmena blaga in gospodarsko sodelovanje med Bolgarijo in Jugoslavijo bosta pomagala, da se vaš in naš narod kar najbolj zbližata. Prepričan sem, da vas zanima politični položaj v Bolgariji Eden ali drugi izmed vas je pač slišal prestolne besede o priliki svečane otvoritve sobranja (narodne skupščine). Želeli bi vas prepričati, da bodo prav tiste besede, ki se nanašajo na vzajemne prija-teliske stike z Jugoslavijo, tudi v bodoče smernice naše vlade. Hočem tudi poudariti, da ostane naša zunanja politika nesnreme-njena in da so narodni poslanci o priliki svečane otvoritve sobranja izrazili svojo vdanost kroni Naši odnošaji z Jugoslavijo so prav posebno prisrčni in tudi z ostalimi balkanskimi državami se trudimo ohraniti pri-iateliske stike. Zveza z Jugoslavijo je posebnega pomena za Bolgarijo in Jugoslavijo prav tako pa tudi za ostale narode na Ba^anu.« Na vprašanje, kaj je s carinsko unijo (zvezo) med Jugoslavijo' in Bolgarijo, je minister izrekel upanje, da bo tudi to vprašani e v kratkem rešeno. Za popolno enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev »Glas Matice Srpske« objavlja članek, ki vsebuje tudi tale, odstavek: »Dobri Hrvati, Srbi in Slovenci morajo sporazumno uresničiti končne pogoje za novo Jugoslavijo, v kateri bodo Slovenci, Hrvatje in Srbi mnogo zadovoljnejši kakor so bili doslej. Ti pogoji se morejo postaviti sa- mo na osnovi popolne enakosti in enakopravnosti. Državo morajo odslej upravljati najboljši Srbi, Hrvati in Slovenci s sporazumnim skupnim trudom, da se bo v tej državi zmerom enako dobro godilo Srbom, Hrvatom in Slovencem. Nihče ne sme imeti - oložaj, niti ga ne sme nihče zase zahtevati.« O našem notranjem položaju O tem je podal pravosodni minister dr. Laza Markovič nekaj zanimivih izjav sarajevskim novinarjem. Med drug'm je rekel: »Po sporazumu se čuti neko nerazpolože-nje, češ da spravlja sporazum v nevarnost bistvene koristi Srbov, odnosno muslimanov. Z druge strani pa se opaža med Hrvati nekakšno gibanje za zavarovanje čisto hrvatskih koristi. Menim, da je treba' gledati na vsa številna vprašanja naše notranje politike z višjega stališča, in se ne sme pozabiti, da je bilo vse to izvršeno na osnovi zdajšne | ustave. Zato mora priti vse to v odobritev pred narodno skupščino, kier bodo zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev vsa ta vprašanja sporazumno uredili. Jugoslavija je v takem položaju, da govore v njenem imenu Srbi, Hrvati in Slovenci. Glavno je. da je odstranjena stalna onozicija hrvatskega naroda nasproti Beogradu. £fa znotraj še ni vse urejeno, ker prehajamo k drugemu načinu, na katerem je treba še mnogo delati. Hrvati nimajo razloga za nerazpoloženje. Ni jim treba ščititi neke no- ve hrvatske koristi, ko so se uresničile njih bistvene zahteve v ustanovitvi banovine Hrvatske. Tudi Srbi nimajo povoda za skrbi ker se ne more izvesti nobena državna preureditev, ako je ne sprejme večina SHdov. Muslimani pa, ki so tako Srbi kakor Hrvati, naj se vesele sloge Srbov in Hrvatov, naj se ne boje posledic sporazuma. Novi volilni zakon bo omogočal sestavo pravega narodne- Po vsej Evropi Vojno imamo v Evropi in zato tudi nevtralne države utrjujejo svoje meje. To je pač edino pametno, ker se danes na obljube sosedov, da bodo spoštovali nevtralnost, ni kaj dosti zanesti. V zavetju takih obmejnih obrambnih črt pač državljani mirneje dihajo. Če izvzamemo utrjene obmejne zidove, ki so jih zgradili Kitajci in Rimljani pred davnimi leti, so Francozi prvi zgradili svoj velikanski utrdbeni pas, ki nosi po svojem duševnem očetu Maginotu ime Maginotove črte. Zasnova te stotine kilometrov dolge trdnjave ie postala vzorec za vse oosnemalce. Belgijci so zgradili svojo Devezovo črto. Čehoslovaki so napravili svoio obrambno črto. Sledili so Nemci z Siegfriedovo črto in Finci z Mannerheimovo črto, ki ima tako pomembno vlogo v borbi proti Sovjetom. Strah pred bodočnostjo je nagnal Rumune, da so nato svojo vzhodno in severovzhodno mejo zavarovali z baje nepremagljivo Karo- Spet tihotapijo delavce čez mejo Sv. Lovrenc na Pohorju, februarja. Brezvestni ljudje so v zadnem času spravili spet več delavcev čez mejo v tujino Nekaterim brezvestnežem je tihotapljenje brezposelnih l judi na ono stran meje že kar poklic. Ti zlikovci tako dolgo dopovedujejo svojim žrtvam, kako lepo je tam življenje, da jih premamijo. Te dni se je oblastvom posrečilo prijeti dva tihotapca živega blaga in sicer 39-letne-ga Albina Reoiča in 41-letnega Imbra Sin-koviča, oba od Sv. Ožbalta v Dravski dolini. Pri zaslišanju sta priznala, da sta pretihotapila v zadnjem času čez mejo okoli 20 delavcev iz hrvatske banov;ne. Seveda sta priznala te primere'v zadnih dneh. medtem ko se še nadaljuje preiskava o tem, ali nista že prej obrtno spravljala ljudi čez mejo Omeniene delavce iz hrvatske banovine je privedel iz Zagreba v Maribor neki možak ki iih je nato spravil k Sv. Lovrencu na Pohorju. Tukaj sta potem prevzela nesrečne žrtve Sinkovič in Renič ter jih spra- ga zastopstva, ki bo imelo sredstva za pravilno rešitev raznih vprašanj.« Na vprašanje novinarjev, kakšna bo preureditev države, je minister rekel: »To je vprašanje, ki spada v pristojnost krone in odgovorne vlade. O tem vam ne morem govoriti. Prav tako ne morem govoriti o času, kdaj se bo to vprašanje rešilo.« lovo črto, a zdaj so tudi Madžari dokončali utrdbe, ki naj zaščitijo njihovo severno mejo. Imenovali so jih Horthyjevo črto. Kakor poročamo na drugem mestu, se tudi Švedi iz strahu pred sovjeti močno utrjujejo. Seveda imajo obrambne črte, odnosno utrjene meje še številne druge države. Nekatere med njimi pa jih pričenjajo graditi. Madžari so imeli pri tem precej lahko delo. Njih severno mejo, za katero ležita Slovaška in Rusija, varujejo že po naravi robati vrhovi Karpatov To naravno obrambno črto ni bilo težavno • okrepiti z umetnimi utrdbami. V nekoliko mesecih je razmeroma majhna množica tehnikov in delavcev, ki so jih podpirali graničarii, postavila tam dolgo vrsto betonskih zgradb in opazovališč. Pod-minirali so tudi ceste in mostove, v trdo kar-patsko skalo pa vsekali galerije, ki zevajo iz njihovih odprtin preteča žrela daljnonosnih topov. vila čez mejo. Ko so ju orožniki zasliševali, sta natančno opisala pot in način, kako sta svoje delo opravila. Tudi sta priznala, da sta delala to za nagrado. Vsak delavec je moral plačati zagrebškemu posredovalcu po 350 do 400 din; ta je del nagrade pridržal zase, ostali del nagrade (po 200 do 250 din od vsakega delavca) pa sta si delila Sinkovič in Repič. Upati je, da bodo oblastva izsledila tudi zagrebškega posredovalca. X Svetovna mojstrica v pletenju. Angležinja. ki ima skoro sto let, Elizabeta Hoy-landova sme že reči o sebi, da ima svetovni rekord v pletenju Ze leta 1854. je kot otrok pletla za vojake, ki so se udeleževali krimske vojne Leta 1899 je ponavliala isto in je poslala vojakom, ki so se udeležili bur-ske vojne rokavice telovnike in druge pletenine, ki jih ie sama snletla. Petnajst let nato je nastala svetovna vojna in clovlando-va je oskrbovala angleške vojake z jopicami. A meseca septembra lani so tresoče se roke stare gosoe znova začele opravljati svoje najliubše delo Hoylandova ie torej v skoro 100 letih svoiega življenja doživela tri vojne in jih ie dobro prestala, kakor priča niena vztrainost v pleteniu ©nisi ČEŠNJICA V BOHINJU. V nedeljo je Društvo kmečkih fantov in deklet izvedlo smučarsko tekmo v dveh skupinah: za odrasle in za otroke. Tekma je lepo uspela, čeprav je bila proga zelo naporna ker je bil na soinčno stran sneg preveč južen. Prvo mesto pri prvi skupini je dosegel Korošec Janez (Jereka) in drugo Gašperin Vinko (Stara Fužina), a pri drugi skupini prvo mesto Sodia Franc (Črešnjica) Tekme se je ude ležilo mnogo ljudi. S to tekmo je društvo zakliučilo letošnje zimskošportne tekme. Društvo pripravlja za marc zgodovinsko igro »Upor Bohinjcev«. Ob tej priliki bo tudi proslavilo spomin na kmečkega kralja Matijo Gubca. Ze danes vabimo Bohinjce, da se te prireditve udeležijo polnoštevilno Dne 19. marca ob 13 pa bo 7 redni občni zbor Društva kmečkih fantov in deklet v gasilski dvorani v Češnjici Ta dan bo naša kmečka mladina, ki je včlanjena v tej veliki organi-»aciji, ponovno dokazala tistim, ki so prero- kovali razpad našega društva da se bridko motijo Neki gospodie so se sicer trudili, da bi zaseial sovraštvo med člani in članicami, ali jim to ni uspelo V naiem društvu ie da-"nes že preko 200 članov in članic Pozivamo še vtso ostalo mladino naj se nam pridr ži. GLOBOKO PRI BREŽICAH. Naš kraj ie v zadniih dveh letih zelo napredoval Uprava občine ie s sodelovanjem gasilcev zgradila na najlepšem prostoru, bivši lasn;ni znanega narodnega buditelia dr Razlaga, ličen občinski in gasilski dom z lepimi in praktično ureienimi prostori Vsa gradbena dela pa so izvršena brez obremenitve davkoplačevalcev in tudi niso zapustila dolgov Vsi prostori so opremljeni z električno razsvetljavo V občinski pisarni je urejena uradna v sosedni sobi oa javna telefonska govorilnica Pred božjem pa ie vznojde tako naprej, bo pomladi živine primanjkovalo. Z veliko ponudbo živine slabilo cene, kar pomeni hud udarec zlasti za tnale kmete. Obtok bankovcev je lan! povečal, paradi večjih potreb je obtok bankovcev nate Narodne banke narasel lani od 6920 na »698 milijonov dinarjev. faul Keller Ig DOM Poslovenil S. K »Gospod Bukovnik,« je prijazno dejal. »Ali ft* bi spili z menoj kozarček žganja?« Henrik je bil čisto preplašen. V dvomu m j« •riral na desno in na levo po ljudeh in po-lem skoraj za jecljal: »Ne. hvala, gospod Koritnik, lahko noč!« Bežno mu je stisnil roko in hitro lel. Stari, prijazni mož je zmajal z glavo in •edel. Padar pa je planil kvišku: i »Ali ste videli? To ima Koritnik za svojo prijaznost. Bukovnik ne pije žganja t vsakomer. Drugače ne bi bil Bukovnik! Zmerom viha no«.« In zdaj je imel padar spet vse ljudi za nbo. Zunaj pred vrati pa je Henrik srečal Ber-•etovo Loto. Kakor prikovan je obstal. Tudi ona ni rekla niti besede. Potem pa sta se spogledala plašno, kakor Sva človeka, ki sta se poznala pred davnim fesom, pa »ta se potem spet srečala in ni-Ma vedela, ali sta prijatelja ali sovražnika. »Dober večer!« je dejal Henrik in snel klobuk. Hotel je iti. Pa se je premislil. »Gospodična Lota,« je rekel tiho in hla-•teio, »nekaj, nekaj vam moram še povedati.« Utihnil je, čakal je, da bo ona kaj rekla, m je molčala. Potem ja spet »Mi Kovice * Pozdrav iz Kača v Bački. Naša naročnica M. T. nam piše: Mislim, da ni bolj priljubljenega lista od »Domovine«. Nestrpno pričakujem vsako številko, da pregledam novice. Zlasti pa me zanimata romana »Srce v okovih« in »črni bratje«. 2e od mladih nog čitam »Domovino«, ki mi zdaj krajSa dolge zimske večere in hkratu zbuja spomine na našo lepo Slovenijo, kjer je moj rojstni kraj. Daleč v bački ravnini živim in »Domovina«, kakor da čuti moje domotožje, me kratkočasi skozi dneve in tedne ter mi je edina slovenska prijateljica. Zato smatram za dolžnost priporočati jo vsem prijateljem čitanja, naj se nanjo nemudno naroče. * Smrt uglednega slovenskega gospodarja na Primorskem. V prijazni vipavski vasici Selu pri Batujah j« umrl te dni g. Josip Mr-moJja. Pokojnik je bil ugleden mož v svoji okolici in napreden kmečki gospodar. Dosegel je visoko starost. V srečnem zakonu z domačinko so se mu rodili številni otroci, katere je vse spravil do dobrih položajev in jih vzgojil v strogo narodnem duhu. Od njih živi sedaj v Ljubljani v pokoju učitelj g. Franc Mrmolja, katerega sinova sta dr. Mirko, uradnik v ministrstvu za trgovino in industrijo, in zdravnik dr. Zdenko v LJubljani. V Zagrebu vodi hči pokojnega, poročena Petanova, znani hotel »Milinov«. Pokojnemu blag spomin! * Slovenci po drugih krajih države. »Zora«, slovenski časopis, izhajajoč v Sarajevu, piše: »V prvih letih po ustanovitvi Jugoslavije se je izselilo iz Kranjske, Štajerske, Primorske in Koroške mnogo Slovencev v Hrvatsko in Srbijo. Bili so to delavci, obrtniki in izobraženci, ki so odšli, ker Slovenija ni imela kruha zanje in ker so Srbi in Hrvati takrat potrebovali dobrih umskih bi ročnih delavcev, mi pa smo jih imeli preveč. Takoj po ustanovitvi banovine Hrvatske ipa so Hrvati pričeli odstav-ljati ali sta vi jati na razpoloženje Slovence, ki so doslej delali med njimi. Bodočnost se nam po tem niti med Hrvati niti'med Srbi ne kaže preveč rožnata. Vemo, da se je v letih stanje spremenilo. Brezposelnost je na vseh koncih, in Srbi in Hrvati so izučili svoje ljudi. Ne moremo jim šteti v zlo, če jim hočejo dajati prednost v službah na svoji »Nekoč sva bila zelo dobra prijatelja, — saj še veste — takrat, ko sva bila Še otroka, — osem let je že tega, — Samo to sem vam hotel 'feS, da šopka nisem vrgel jaz na cesto, ne Jaz! Vem. da ste vi takrat in še pozneje zelo hudi name!« Pogledala ga je in zardela. Potem je odkimala in smuknila v hišo. Počasi je šel Henrik čez cesto. Pri hišnih vratih je obstal in zasopel. Ozrl se je nazaj proti Bercetovi hiši, kjer je slišal trušč za razsvetljenimi okni. Pa vendar mu je bilo prijetno pri srcu. Srečen je bil, da je lahko povedal to, kar ga je toliko let težilo. Med tem je ona postala lepo dekle. Sele dane« je to prav opazil. Tako zrela je in tako lepal Zakaj mu je srce tako glasno razbijalo? Se zmerom je gledal proti kraju, kjer je stal z njo. Niti besede ni rekla, samo gledala ga je. Potem je zbežala. ★ V podstrešni sobici Bercetove hiše se je razsvetlilo okno. Henrik je pogledal tja. Zagledal je senco za oknom Lota Je bila! Slonela je ob oknu in gledala proti Bu-kovnikovi hiši. O, kako mu je razbijalo srce! Opazoval je njeno temno senco in se ni mogel ganiti. Tedaj ga je zapazila v mesečini. Preplašeno si je z roko zakrila čelo. Kmalu nato je stopila od okna in luč je ugasnila. Se dolgo je stal Henrik molče pred vrati. Potom j« tudi on šel. zemlji. Zahtevamo pa od njih toliko poštenosti, da nam priznajo vse tisto, kar smo jim v dvajsetih letih dali mi Slovenci, da to upoštevajo in se po tem ravnajo. Mi jim nismo dali zgolj dela, temveč smo jih učili povsod poštenega, smotrnega dela in smo marsikje popravljali, kar bi brez nas ostalo za vedno pokvarjeno. Pomagali smo jim spoznavati in priznavati zaklade njihovih dežel in njihovega naroda. Mi smo delali in obenem s svojim delom učili nje. Dobro se zavedamo, kaj smo Srbom in Hrvatom dolžni in za kaj nam morajo oni izkazati svojo hvaležnost.« * Naši nezaposljeni delavci bi Tadi dobili delo v Nemčiji. Številni naši delavci so se zadnje čase obrnili na nemški generalni konzulat v Zagrebu. Nekateri so prihajali na konzulat osebno, drugi so pa prosili pismeno za nemški vizum. Upali so, da bo zdaj lahko dobiti v Nemčiji delo, ker je tam baje občutno pomanjkanje delovnih moči. Zdaj pa nemški konzulat sporoča, da ni pristojen za posredovanje v tem pogledu in ne more nobenemu delavcu priskrbeti vizum. Zato naj se ne obračajo nanj. * Preskrba Slovenije s petrolejem. Tudi v Sloveniji je bilo pomanjkanje petroleja občutno. Zdaj pa bomo vsaj za nekaj časa preskrbljeni s petrolejem, ker so prišle k nam znatne količine tega kuriva za razsvetljavo v krajih, kjer še ni elektrike. * Vinogradnike opozarjamo, da je treba oddelkom finančne kontrole najkasneje do 29. t. m. prijaviti količino v minulem letu pridelanega vina in žganja. Kdor tega pravočasno ne stori, bo kaznovan z globo. * Gostilničarji in trošarina na vino in žganje. Finan9»a oblastva so ugotovila, da nekateri trgovci z vinom in žganjem izkoriščajo uvedbo drlavne trošarine na ti dve alkoholni pijači, d« čimveč zaslužijo v škodo pridelovalcev. Zato bodo finančna oblastva pazila zelo strogo na gostilničarje, ali prevalijo trošarino na vino in žganje na pridelovalce. Kjer se bo to ugotovilo, bodo morali trgovci z vinom in žganjem, odnosno gostilničarji, plačati več davkov, kakor jih plačajo sicer. * Nalezljiva otrplost tilnika (meningitis)i se je razširila v Splitu in na otoku Braču. Iz Dalmacije je prenese} bolezen v Slavonski Brod neki mornar. V Vinkovcih je za posledicami umrla neka dijakinja. Zdaj pa pišejo zagrebški listi, da se je meningitis pojavil tudi v Zagrebu. Meningitis je nevarna kužna bolezen zaradi svoje smrtnosti in V veži je sedela na stopnicah njegova sestra Lenka. Skrila je obraz v dlaneh. Zraven nje je stal Matija, ki je bil v mestu in se Je pravkar vrnil. »Ali si bil res pri Bercetovih?« »Da, davke sem šel plačat!« Matija ga je prijateljsko pogledal »Prav je, Henrik. Saj lahko storiš, kar hočeš!« »Toda jaz, jaz pojdem stran!« je zavrešča-la Lenka. Planila je kvišku. »V izbo pojdi, Henrik! Lenko prepusti meni. Zbežati ne sme Prav tako je v tej hiši doma kakor ti!« Henrik je šel v izbo. Bernikova Lizika mu je prinesla večerjo. Prijateljsko ga j« pogledala. »Kako se je končalo?« ga je vprašala. »Cisto dobro. Lizika!« Bledo dekle je veselo prikimalo. »In Lenka bo tudi doma ostala, bodi bres skrbi! Pregovorili jo bomo.« Stregla mu ie s tako vnemo, da mu je kar dobro delo. Vsega mu je prinesla na mizo in ga neprestano izpraševala. ali mu tekne. Kar siliti se je moral z jedjo. In skoraj ai je želel, da prijazne Lizike ne bi bilo poleg. Danes ga je njena prijaznost bolela. V skrbeh ga je pogledala. »Ne smeš biti jezen, Henrik! Saj bo spet vse dobro. Jesti moraš, Henrik!« Kmalu nato je šel v svojo sobo. Sam je moral biti. Za vse na svetu ni maral zdaj z nikomer govoriti, tudi z Lenko ne. Komaj da j« še nanjo mislil. hudih posledic za preživele bolnike. En do Štiri dni po okužbi popadeta bolnika 'znena-da hud glavobol in omotica, združeni z bolečinami v tilniku in z bljuvanjem. Bolniku se skali zavest in začne pri vročiti 39 do 40 stopinj Celzija blesti. Vročica naglo rase. Bolniku začne otrpnjevati tilnik in se hrbtne mišice krčevito stiskajo. Temu se pridružijo hude živčne motnje. Dobra tretjina bolnikov umre že prve dni, odnosno v drugem ali tretjem tednu. Ostalim se zdravje le počasi vrača in jim bolezen kaj rada pusti za spomin stalni glavobol, gluhost, božjast, hromost ali celo bebavost. Dolžnost vsakega državljana pod kaznijo je, da takoj naznani zdravniku vsak sumljiv primer, da bolnika pravočasno osamijo iz Se zdrave okolice. * Plmer nevarne bolezni. V St. Janžu na Vinski gori je zbolela 131etna učenka za meningitisom. Njena mati je ni hotela potem pustiti v bolnišnico, tako da so morali orožniki priti do malo bolnico in jo odpeljati od doma. Zdravniška oblastva so odredila, da se pouk na šoli, v katero je dekletce zahajalo, začasno ukine. Obžalovanja vredna pa je nevednost ljudi, ki se branijo oddati kužno bolne ljudi v bolnišnico. * Vinska trta na Dolenjskem je zelo trpela saradi zime. Kakor so zaici napravili na mladem sadnem drevju veliko škodo, ki bo popravljena šele v teku nekaj let, tako je tudi mraz škodil belokrajinskim vinogradom, posebno v Drašičih, pri Sv. Ani, v Metliki, Novi gori, Vinomeru in drugod Potrebna ,bo pomoč za obnovitev pozeblega trtja. * Važno za sadjarje. Najvažnejši del sodobnega sadjarstva je — varstvo sadnega drevja pred zajedavci. To varstvo se na noben drug način ne da zanesljivo izvesti kakor z obdelavo sadnega drevja s preizkušenimi škropivi. Skropljenie sadnega drevja Je brezpogojna zahteva. Brez tega ni odličnega sadja, ni sadne kupčije. To delo pa nI tako preprosto, ker je uspeh odvisen od raznih dkolnosti, kakor od škropiva, od dobe Škropljenja, od števila škropljenj, od načina škropljenja, od vremena. Zato je neogibno potrebno, da vsak sadjar to velevažno delo do dobrega preuči. V knjigi »Škropljenje sadnega drevja«, ki jo je spisal splošno znani strokovnjak ravnatelj banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru g. Josip Priol in ki jo je pravkar izdalo v drugi izdaji Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani. dobiš vsa potrebna navodila Kniiga bo s pridom služila ne samo začetniku v Škropljenju, ampak tudi bolj izkušenemu sadjarju, čeprav ima morebiti že prvo izdajo. Dobi se pri Sadjarskem in vrtnarskem društvu v Ljubljani in po vseh knjigarnah. Za društvene člane stane 12 din, za nečlane in po knjigarnah pa 15 din izvod. * Iskalec petrolejskih vrelcev na Kavkazu umrl v siromaščini. V Sibeniku je umrl v starosti 76 let Josip Fulgosi. Rajnki je bil po rodu iz Tijesnega, pa je že v štirinajstem letu starosti zapustil svoj rojstni kraj in se izselil v Rusijo. Prišel je v Rostov, od tam pa na Kavkaz. Pred šestdesetimi leti je na Kavkazu vse iskalo petrolejske vrelce. Tudi Ful-goai se je lotil tega posla. Večkrat je prehodil kavkaško gorovje in našel mnogo petrolejskih vrelcev. Ustanavljal je družbe, v katere je vložil vse, kar je imel. To delo mu je prineslo dosti časti in denarja. Nekoliko pred svetovno vojsko je prišel s svojo družino v Dalmacijo. To je pa bilo zanj usodno. Ko je nastala vojna, so avstrijska oblastva aretirala njega in njegovega starejšega sina, češ da sta ruska vohuna. Ves čas vojne so ga vlačili po koncentracijskih taboriščih, kjer je stradal, njegova družina je pa doma trpela. Ko se je po vojni vrnil na Kavkaz, je doživel novo razočaranje Vse njegovo premoženje je bilo zaplenjeno. Iz usmiljena so ga sprejeli za pisarja v njegovi lastni pisarni, ki je postala središče za razne petrolejske družbe. Ko so zavladali boljševlki, je pobegnil. Odpeljal se je z družino v plombiranem vagonu italijanskega konzulata do nekega mesta ob črnem morju, od tam pa z italijanskim potnim listom, ki mu ga je pre-skrbel dober prijatelj, v Italijo in nato v Sibenik, kjer se je naselil. Fulgosiju ni ostalo od vsega premoženja prav nič. * Stara patrona mu je eksplodirala v roki. Posestnikov sin Ciril Regali iz Male Ko-strevnice pri Litiji Je doma našel staro pa-trano in 1o hotel odpreti. Patrono |e vtaknil med dva kamna in začel s tretjim kamnom tolči po njej. Nastala Je pa eksplozija in je patrona fantu hudo razmesarila desnico. * Mlada žrtev nesreče. 161etni Leopold Oman iz Stražišča je bil zaposlen v tvornici Semperitu v Kranju. Pred dnevi je v skladišču zlagal avtomobilske pnevmatike. Nenadno pa se je velikanska skladovnica zrušila in pokopala nesrečnega mladeniča. Nesrečnež je klical na pomoč, toda zaradi hrupa strojev ni klicev nihče slišal in tako je Hotel je vse premisliti, pa kar ni mogel obstati na stolu. Oblečen se je vrgel na posteljo in mežikal v svetilko. Da, tako je bilo Vesel je bil, da je šel k Bercetovim Vesel je bil, čeprav vsem drugim to hi bilo všeč. Pogumen je bil. In ta prijetna zavest mu 5e pognala kri v glavo kakor vsem meh-kosrčnim ljudem, ki poguma niso vajeni. Kakor pijanost je bilo. Saj je res, da pogum človeka opoji, marsikoga hitro, drugega kasneje, kolikor pač kdo prenese. Molčali so; samo dva sta se mu smejala, dva moža brez pomena. Drugi ne. Nekdo ga je celo povabil na kozarček žganja. Dobri starec! Skoda, da mu je odbil, toda saj ne bi bil mogel sesti med te ljudi! Ali mu bo Koritnik zameril? Morda! Kar verjetno je, da bo zamera. Henrik je planil kvišku, sedel za mizo in napisal staremu Koritniku dolgo pismo v opravičilo. Občutek ljubezni do starca je prevzel nje-Igovo srce. Zdaj je vsaj vedel, da ima nekoga na vasi. ki mu je naklonjen. Tako srečen je bil, da je odkril vsaj majhen košček doma. Ko je odbila polnoč, mladi Bukovnik še smeraj ni spal. Zdaj je moral misliti še na »voje ljudi. Prvič se je spri z njimi, prvič je bil razburjen in srečen, vsi drugi pa so očitno legli s tesnobo v srcu. Lotilo se ga je tiho kesanje, ali pa želja, da bi se kmalu spet z vsemi poprijaznil, tudi z Lenko. Saj niso ničesar izgubili, Ničesar. Spomnil se je Lote. Kaj bi mu rekli, če bi vedeli, da je govoril z njo. Prav za prav bi jim to moral povedati. To bi bilo odkritosrčno in pošteno. Toda sramoval se je in sklenil je, da bo ta sestanek zamolčal. Saj se ni nič zgodilo! Opravičil se je zaradi dejanja, ki ni bilo lepo, ki pa ga ni on zakrivil. Nič drugega. In zdaj je bil vsaj bot z Loto. Čisto bot! ★ Tako je prišel v mlado življenje Bukovni-kovega Henrika nov boj. In v starem boju za dom so se njegovi tovariši odmaknili od njega Vsaj za korak. Sestra Lenka še dalje! Nič več ni govorila z njim; hodila je po hiši z mračnim, zagrenjenim obrazom. Bolelo jo je, da je grozila in da svoje grožnje ni »iresničila. Slabotna je bila in podlegla je. In ni bila samo užaljena trma tisto, kar jo je prevzemalo, čutila je, da je trdni položaj Bukovnikovih dobil hud udarec, in sicer po njihovi lastni krivdi. To je vedel tudi Matija. Nekoč je sam pridigal mir, takrat, ko je ležala mrtva žena na odru, ko je prevzel otroke in iskal zanje pot do doma. Takrat je spoznal, da je tisti dom, ki so ga potrebni, v prijateljstvu z vsemi drugimi ljudmi. Kakor ponosna, na pol razbita trdnjava se mu je takrat zdela Bukovnikova hiša, kraj, ki ga ni mogoče držati, če ga nasprotniki iz doline trdovratno oblegajo. Prej ali slej bi moral priti dan, ko se bo- ubožec ležal pod skladovnico cele štiri ure. Sele nato so ga pogrešili in ga našli vsega onemoglega. Ponesrečenca so takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je po nekaj dnevih trpljenja izdihnil. Pokojni Oman je bil vzoren sokolski naraščajnik in najmar-ljivejši telovadec v domačem Sokolu. Se v bolnišnici se je zanimal za mladinske sokol-ske smučarske tekme gorenjske župe, na katerih bi moral nastopiti tudi sam. Kako priljubljen je bil povsod in kolikšno žalost je vzbudila med vsemi njegova prezgodnja smrt, je pokazal pogreb, katerega se je poleg svojcev, prijateljev in Sokolov udeležila res velika množica ljudstva. Naj mu bo ohranjen lep spomin! * Smrtna nesreča. Nedavno ponoči se j« pripetila na jeseniški postaji huda nesreča. 381etni železniški premikač Maks Smolej it Kranjske gore ie bil zaposljen pri premikanju vagonov. Hotel je skočiti na vagonsiko zavoro, a na ledenih tleh mu je spodrsnilo in je prišel pod kolesa, ki so ga pregazila. Poklicani zdravnik mu ni mogel več pomagati. Krivda na nesreči ne zadene nikoga' in jo je pač treba pripisati nesrečnemu naključju. * V smrt je šel. 261etni krojač Franc Zaja v Trbovljah je bil priden delavec. Ni pa našel zadovoljive zaposlitve, odkar se je ločil od družabnika. Mislil je, da se bo postavil na lastne noge, pa mu sreča ni bila mila. Ko je nedavno njegova žena šla po opravkih, so je obesil v kuhinji. Ko se je žena vrnila, ga je našla že mrtvega. Samomor mladega moža je globoko potrl vse svojce in prijatelje, zlasti pa nesrečno ženo z enoletnim detetom, Pokojnemu bodi lahka zemlja, svojcem pa izrekamo iskreno sožalje! * Samomor slovenskega uslužbenca v Zenici. Te dni se je ustrelil v srce v kaznilnici v Zenici uslužbenec Josip Pistotnik. Samomor je izvršil zaradi nesrečne ljubezni, ker ga je zapustila zaročenka Viljemina Kratoh-vilova. Preden se je ustrelil, je napisal dv» poslovilni pismi: prvo kaznilniškemu ekonomu Kovačeviču, drugo pa svoji bivši zaročenki V pismu, naslovljenem na Kovače-viča, je Josip Pistotnik ganljivo potožil, da ne more več živeti, ker ga je zapustila ljubljena zaročenka. * Pogrešajo ga. Dne 8. t. m. je bil kot nesposoben odpuščen od vojakov v Karlovcu 221etni France Kunej iz Smarij pri Jelšah. Odpuščenega Kuneja je spremljal do Zagreba neki vojak. Kunej pa se doslej še ni vr- do ljudje v tem domu vdali na milost in nemilost Zato se je hotel Matija z ljudmi poravna^ ti. Toda ko je iskal pot do njih, z belo zastavo v rokah, so ga zahrbtno napadli, njega in Henrika, in še celo nesrečno rajnico so obmetavali z blatom. Tedaj je Matija pozabil na mir, prevzelo ga je sovraštvo, upornost, in zgradil je nov dom, močan, ki ga nihče ne bi mogel osvojiti. Tako se jim je dobro godilo vsa ta leta. Dobro? Ali niso vsi stradali ljubezni, veselja, družbe z ljudmi? Trdnjava ni dom. Dom mora imeti odprta vrata, široke, proste ceste, kjer ne leže pasti in ni ob strani nikakšnih opozoril, ampak samo veseli kažipoti. Zdaj je torej šel mladi 'gospodar v tuji tabor. Ni šel izdajat, šel je samo, da bi pokazal zaupanje in si zaupanje pridobil. Saj je bilo to hvalevredno! Toda moreč nemir se je zbudil v Matiji, da bo imel mladi gospodar Bukovnikovega doma tam pri ljudeh nesrečo. Nemir se je naselil v dom zaradi čisto majhnega vzroka. Tudi oskrbnik je bil mračen in ni maral govoriti. Jezil se je zlasti na Lenko in zlobno potegavščino, ki jo je ona zagrešila nad njegovim sinom Najbrž je ne bo nikoli v življenju pozabil Janez se je vedel kakor neukročen žrebec. Najprej je sklenil, da ne bo dan ali dva nič delal Potem se je odločil, da bo šel v Ber-cetovo gostilno in začel tam popivati. Len- jiil domov. Njegovi svojci se boje, da se mu ni pripetila nesreča. * Prestanek slinavke in parkljevke v Celju. Slinavko in parkljevko, ki je bila letos 17. januarja uradno ugotovljena na Ostrož-liem pri Celju, je mestno poglavarstvo v Celju razglasilo za prestalo. Svobodni promet s parkljarji z banovino Hrvatsko na je še nadalje prepovedan. Goveji in svinjski sejmi eo v Celju spet dovoljeni. Mestno poglavarstvo pa opozarja živinorejce, da morajo takoj prijaviti vsako sumljivo obolenje parkljarjev in tudi tihotapljenje živine, da se ne bo ta nevarna bolezen ponovno zanesla na mestno področie. * Nenadna smrt. 511etni Anton Potež, delavec v ruški tvornici za dušik, ie b'l v nedeljo zvečer v neki gostilni. Med gosti je nastal teroež in je dobil Potež udarec s pestjo v ledvice. Potež je šel potem domov zio-traj pa so ga našli mrtvega v postelji. Ruški zdravnik dr. Zobec je ugotovil smrt in izrekel domnevo, da je Potež umrl za posledicami srčne kapi, ker je imel zelo slabo srce. * Požar ob državni meji. Nedaleč od državne meje v Sorici je nastal te dni velik požar. Goreti je začelo v hlevu posestnice Marije Pintarjeve v Soodnji Sorici zaradi kratkega stika pri električnem vodu. Živino so srečno spravili na piano. S ^^'"ni vred so zgoreli električni motor, mlatilnica, slamoreznica, čistilnik, vsa krma in dva voza * Na povratku s sejma zaboden. S sejma v Škocijanu so se vračali posestniki iz občine Bele cerkve in se ustavili v gostilni Ržena Antona v Dobruški vasi. Med njimi je bil tudi Komore Janez.V gostilni je nastal prepir med kramarji, ki so sedeli na peči, kamor je bil položil svoje rokavice konjski mešetar Molan Jožef iz Mrtvic, nozneie jih pa ni našel. Ko so ga kramarji opozorili, da so najbrž oomotno vzeli rokavice gostje, ki so bili malo prej šli. je Molan vzel bičev-nik in stopil za niimi. Kaj se je zunaj zgodilo. ne ve nihče. Toda kmalu se je raznesla vest, da sta ležala na dvorišču dva človeka s krvavima glavama. Bila sta to posestnika Lindič Franc in Pavlin Ignac, oba iz Družinske vasi. Ko so gostje to slišali, so planili na dvorišče, kjer so ugibali nekai časa. kdo ju je tako strahovito pretepel. Nato so se hoteli vrniti v gostilniško sobo, mod niimi kot prvi 431etni posestnik iz Tomažje vasi Korvorc Janez Ko na ie stonil na nrag ki nakljub. Ker pa ga je bilo naposled sram, da bi spet stopil v hišo, kier je imel tako žalostno vlogo, je šel v sosedno vas, izpil v gostilni nekai vrčkov piva in se potem pijan vrnil domov. Ponoči je bil zelo bolan in njegov zastavni oče je z zaskrbljenimi pogledi onazoval sina in mislil o njem, da je zdaj na robu telesnega in duševnega propada Naslednje jutro je bil tudi Janez or«"ri-čan. da bo konec z njim. Bolezen se je sicer nekoliko polegla, zato pa se je počutil tako žalostno in slabo, kakor bi bil izgubil vse moči Tem bolj pa je bil presenečen, ko je okoli poldneva začutil lakoto in se ie po ko^bi dosti bolje počutil. Zato je sklenil, da se bo počasi spet navadil življenja in da se bo tudi soet iznova lotil dela. Teden dni je grdo gledal Lenko, potem pa ni mogel več zdržati in ji je rekel: »Lenka, zdaj je pa tega že dovolj. Rajši spet govoriva!« Lenka se ie smejala in je z Janezom spet govorila, toda sama pri sebi je mislila: »Ni pravi mož Tega ne bi bil smel kar tako mirno požreti Moral bi bil počakati, da bi ga jaz poiskala. Tepec je1« In ubogi Janez je med tem že veselo žvižgal in se mu niti sanjalo ni, da je tepec. Ni poznal živlienja ni poznal nosled'c piva, ni poznal ženske. Bil je nedolžen, vesel fant, ki bi mu moralo že vražje slabo iti, da bi odnehal s svojim žvižganjem. ★ Bil je vroč poletni majski dan, komaj teden dni pozneje. Henrik se je odpeljal v me- vežnih vrat, je vzkliknil: »Jaz sem jo tudi dobil«. Nato se je krvav zgrudil. Takoi so skočili vsi k njemu, da bi mu pomagali, a je bil ves trud zaman. Nesrečnež je imel globoko rano v prsih, zadano z bodalom, in je kmalu izdihnil. Vendar pa je še rekel, da ga je zabodel Poljanec. Poljance imenujejo tamkaj ljudi s Krškega polja. Vse priče močno obremenjujejo Molana, češ da je bil ves večer zelo bojevit. Nekatere še vedo povedati, da je imel bodalo, s katerim je že prej mahal v gostilniški sobi,. Tudi Koporčeva izjava kaže nanj, kajti tudi Molan je s Krškega polja, torej Poljanec. Vprašanje je tudi, zakaj je Molan takoj izginil iz gostilne in se prijavil v Krškem v zapor, kjer mora prestati manjšo kazen. Dasi vse priče očitno kažejo nanj, pa on odločno zanika vsako soudeležbo pri uboju. * Uboj med Slovenci v Srbiji. V vasi Či-rihovcu poleg Požarevca so ponivali v neki gostilni slovenski rudarji Mihael Repnik, Mravljek, Fran Hajek in Anton Kavdel. Začeli so se prepirati, čemur je sledil pretep. V pretepu je bil ubit Anton Kavdel. * V materino korist je po krivem pričal. Okrožno sodšiče v Celju je obsodilo 28-let-nega posestnikovega sina Alojza Juga iz Pilštanja zaradi krivega pričevanja na eno leto in dva mesca robije. Jugova mati je prodajala pri posestniku Ledniku na So. Hudinji pri Celju vino. Zaradi tega je bil Lednik obsojen na trošarinsko kazen in bi moral plačati 1200 din. Pri zaslišanju na sodišču je Alojz Lednik pričal po krivem in izjavil, da njegova mati ni bila na Sp. Hudinji in da tam ni prodajala svojega vina. Pozneje pa se ie izkazalo, da je sin pričal po krivem, da bi ščitil svojo mater. * Obsojen zaradi uboia iz malomarnosti. Pri pekovskem mojstru Deržiču v Trž!ču za-posljeni pomočnik Martin Zupan je bil nedavno ponoči precej vinjen. Prišel je v Lončarjevo gostilno, kjer je nadlegoval v kuhinji kuharico in natakarico. Tudi drugim rti dal miru. Gostilničar ga je spravil iz kuhi-nie. Nočni paznik Rdk Kralj, ki je bil brez roke, toda močan, ie nadležneža spravil skozi vrata na dvorišče. Kralj se je nato postavil pri lesenih stopnicah, ki držijo v vinsko klet. Zupan se je vrnil in se zaletel v Kralja s tako silo, da ga je podrl in je ta zletel po stopnicah tako nesrečno, da si i« prebil lobanjo in dobil močan pretres možganov. Zaradi nastale krvavitve v možganih na je poznoie umrl Državni tožilec v Liubliani sto. da je tam nekaj reči nakupil. Zdaj se je že vračal domov Čisto sam ie sedel na lahkem vozu in pustil konja, da je počasi šel svoio not. Tako se je lahko ves predal svoiim mislim. Mislil je na to. da hodi mladi Hrastar za Loto. In čeprav se je mladi Bukovnik neprestano prepričeval, da ga to n;č ne hr5rfa, se je vendar tudi zmerom iznova trudil, da bi s stoterimi, vzroki in ugovori dokazal, kako neumna bi bila takšna zveza Tn kar sam se ie ori tem ujezil. Tako se je zgodilo, da se je precej prestrašil. ko ie iznenada zagledal Loto komaj kakšnih tri sto korakov pred sabo na cesti Očitno ie bila tudi ona v mestu. V roki je nosila zavitek. Bukovnikovemu fantu so se tresle vaieti v rokah in ni vedel, ali bo to srečanje zanj sreča ali velika nesreča. Kaj naj stori? Le kaj naj stori? Ali nai jo povabi, da se pelje z -ljim, da bi se sama peljala ona in on — ona tova Lota. in on, Bukovnikov sin? Kaj bi njegovi liudie k temu rekli? To se bo razkrilo, tega ne bo mogoče zatajiti. Matija, Lenka, vsi — kai bodo rekli? Henrik ie zategnil vajeti in konj je začel voziti še nočasneie Pa vendar — čez nekaj minut jo mora dohiteti! Kaj potem? Ali nai oelie mimo nje? Ali nai jo pusti, da bo hodila sama no tor~, prahu in tej vročini? Ona, ki mu je nekoč pomagala nesti težki kovčeg? In tudi brez tega bi bilo nevljudno, surovo, — ne, tega ne sme storiti! Odločno se je vzravnal in udaril konja z je Martina Zupana obtožil uboja. Zupan je zanikal krivdo in se izgovarjal na popolno pijanost. Mali senat ga je obsodil le na 10 mesecev zapora, Iker je Kralja usmrtil iz malomarnosti. * V zaboju so ga hoteli spraviti čez mejo. Orožniki v Črni pri Preval j ah so odkrili zanimivo zvijačo, s katero je hotel Pongrac Merkač spraviti čez mejo Otona Hrobatha, ki je pred časom prišel nezakonito iz Nemčije na obisk k svoiim staršem v Jugoslavijo. Merkač je Hrobatha skril v zaboj, ga naložil na voz in ga na njem skušal mimo orožnikov skrivaj spraviti v bližino meje, odkoder bi laže stonil na nemška tla. Orožniki pa so za te Merkačeve načrte zvedeli ter aretirali še pravočasno Merkača in njegov živ tovor. * Ljubljana mu je kazen zvišala. Decembra lani ie bil od malega senata okrožnega sodišča v Mariboru obsojen na šest mesecev strogega zanora 391etni delavec Franc Kožar iz Stratovcev pri Radencih po členu 3. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Proti prenizki sodbi se je pritožil državni tožitelj na aoelacijsko sodišče v Liubljani, ki je zdaj kazen zvišalo na eno leto robije * Zaradi uboja trije pred sodniki. Pred malim senatom v Mariboru so stali triie obtoženci. stari od 21 do 22 let, Ivan Zalar in Jožef Prelog iz Zerovincev in Franc No-vak iz Mihailovcev Vsi triie so 19 novembra lani pri posestniku Novaku v M!hajlov-cih obrezovali reno Pri tem pa seveda tudi pili in se šalili Proti nolnoči je fantom zavrela kri in so se med seboj spriieli. Počil ie tudi strel, ki ga ie iz samokresa oddal Zalar. Krogla ie prebila srce Avgustu He-džetu. da se ie zgrudil mrtev na tla Vsi trie obtoženci so se zagovarjali s silobranom. Zalar ie bil obsoien na tri leta in en me^ec strogega zanora. Prelog pa na tri mesece zapora medtem ko je bil Novsk ooro*čeo * Usoden strel iz maščevalnosti. Nedavno ponoči ie bil ubit 30-letni posestnikov s*'n Aloiz Zorič iz Ivanidola, ki ga je bil neznan zločinec počakal skrit za Tr^o in ga u^treM. Orožn'ki so kmalu našli ubiialca, še mladoletnega Albina Janca iz Smečič. posestnikovega sina. ki ie bil že večkrat kaznovan radi pretekov Aretirani Albin Jane pr^p-va, da ie ustrelil Zoriča, pravi pa. da ga je hotel sa">n nrestraš;ti * Osumliena. da ie zastrupila moža. Med C-,, T,ertarti] rjr^ VoMVi N"odo1ii b4čpm. Komaj dve minuti nato je dohitel Loto Ustavil je. »Dober dan. gospodična! Ali bi posedli'« Pogledala ie kvišku. Nien obraz ie žarel od nanorne noti glas ji je nekoliko drhtel to mu ie rekla- »Hvala, gosnod Bukovnik. — saj bom zdai-le kmalu zav^a čez polje. Le pol ure imam. še do doma Hvala!« »Ne marate'« »No hi vam rada delala neprijetnosti, gospod Bukovnik!« »Nenriietnosti? Kako?« »Da1 Saj veste. — zaradi vaših, — tako nerodno mi ie bilo. ko sem videla, da se peljete 73 mano« — Tedai ie skoč'l na cesto. »Lota. morate se peljati z menoj, da, morate se! Jezen bom če mi boste to odbili. Sai si nisva sovražnika!« Z velikimi, temnosivimi očmi ga je pogledala »Ne. nisva si sovražnika,« je tiho rekla, »toda bolje ie. da tega ne sprejmem, gospod Bukovnik; saj bom kmalu doma.« »Lota'« Prijel jo je za roko. »Lota. — gospodična Lota, saj še veste — takrat pred osmimi leti. ko sem se vračal domov prav po teile poti. — vo mi pomagali nesti kovčeg, — saj še veste?« »Da. toda takrat sva bila otroka, • - a zdaj — bolje je. da grem peš.« Izpustil je njeno roko. Pridušeno je zdaj rekel: (Dalje) i so se širile govorice, da je 62-letna posest-nica Matilda Cajnkova 1. 1933. zastrupila svojega moža. Orožniki so tedaj zaslišali vrsto prič, ki so zelo obremenilno izpovedale za Matildo Cajnkovo. Baje je vmešala strihnin v pogačo, ki jo je zaužil pokojni Cajnko in zaradi zastrupljenja umrl. Matilda Cajnkova pa je odločno zanikala vsako krivdo. Z zadevo se zdaj znova pečajo oblastva in skušajo dognati, koliko je resnice na govoricah. * Vlomilec Kunstič obsojen. V preteklem letu je bilo v šmarskem okraju izvršenih več vlomov. Orožnikom se je posrečilo aretirati 30-letnega postopača Kunstiča Josipa in mu dokazati, da je vlomil pri Sv. Magdaleni in na Pristavi. Sodišče v Celju ga je obsodilo na csem mescev strogega zapora. Po prestani kazni pa ga bodo oddali v prisilno delavnico. * Žalosten konec starega sovraštva. Lani je bil pred cerkvijo Sv. Urbana pri Ptuju ubit posestnikov sin Franc Kramberger. Mariborski mali kazenski senat je obsodi krivca 26-letnega viničarja Franca Pšajda na pet let robi i e, Ferdinanda Horvata pa na tri leta strogega zapora. ! " Rok za sprejem mladeničev v zrakoplov-no podoficirsko šolo v Novem Sadu (starost od 17 do 21 let) ie do 15. marca letos. 7a nehotno podoficirsko šolo v Beogradu, B'leč\ Zagrebu, za artileriisko podoficirsko šolo v Cuoriji in inženiersko podoficirsko š^lo v Sabcu (starost od 18 do 21 let) je do 20 marca letos. Vsa pojasnila dob''te l^tno ali pismeno: Koncesion'f8nq tisama Per Fra-nio, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova 14. Za pismeni odgovor priložite kolek ali znamka za 6 din Ženski vestnik Nekaj nasvetov za kuho in prani® Človek mora, če hoče biti zdrav, uživati hrano, ki ima v sebi vse potrebne snovi, zlasti tudi vitamine in rudninske soli. Zato ie dobro dodajati jedi čebulo, koronie. česen, zeleno in podobno v presnem staniu Prav tako potrebno je uživati solato. Omake naj imaio po možnosti vedno nekaj limonovega soka, nekaj zelo drobno nastrgane čebule, nastrganega ali zelo drobno narezanega jabolka ali peteršilja ali redkve, kolikor pač spadajo te reči k omaki. Ob zajtrku naj dobi družina po možnosti in sicer za začetek nekaj presnega sadja. Vsaka gospodinja bo zbrala za pranje deževnico. Deževnica je mehka voda in zato terja manj pralnih pripomočkov. Salmiako-vec je vsestransko uporaben. Salmiakova voda se zamili, če pride v dotiko z mastnimi snovmi. Uporabljamo jo lahko za pomivanje, za snažen je oken, za mehčanje perila (v pralni kotel za kakšnih 50 litrov gre 250 gramov salmiakovca, na vedro vode pa pet velikih žlic salmiakovca). Za izplakovanje in prekuhavanje perila uporabljamo od časa do časa za kotel s 50 litri vode lahko 100 gramov triodstotnega vodikovega prekisa, za vedro vode pa dve veliki žlici te snovi. Zmrzel krompir se da še porabiti Mraz je v mnogih kleteh povzročil, da je krompir zmrznil. Marsikatera gospodinja se je vprašala, kaj naj stori s tem krompirjem. Ljudem ie premalo znano, da se da zmrzli krompir kot krma živali še vedno dobro uporabiti. Po drugi strani pa je mogoče zmrzli krompir tudi okisati. Potrebno je tedaj taksen krompir takoj položiti v kis, da je spet kol kor toliko dober. Za kuhinjo Žganci s krompirjem. To je cenena in okusna jed. Napraviš jo takole: Krompir oneri, oiuoi in pristavi v mrzli vodi. Ko je krompir že skoro kuhan, potresi po njem za tri prste na debelo bele moke. nato napravi s kuhaln;co v .moko več jamic, da bo mogla voda kaže vreti čez moko. Ko vre četrt ure, vodo ocedi. kromnir in moko pa s kuhalnico dobro zmešaj V kožici razbeli mast ali sirovo maslo, zmoči žlico v masti in zajemaj z njo drobne žgance Ko imaš žgance naložene v skledi. i'h zabeli. PopalniKouotorlo Ivanfkovsko nismo Ivanjkovci, februarja V nedelio 91. ian. je hil o^čn; 7bor +n-kaišn-e gasilske čete. Četa ima 34 rednih članov in je bilo njeno delovanje v preteklem letu prav živahno. Nastopila je pri dveh požarih, nabavila si je prapor in se pridno urila. Prejemkov je imela 18.922 din, izdatkov pa 18.427 din. Ostalo je 495 din. Izvolila si je novo upravo, odnosno potrdila dosedanjo s predsednikom Lovrom Petovarjem in poveljnikom Francem Rajhom. Na novo je prišel v upravo le šolski upravitelj Peter Kociper kot vodja samaritanskega odseka. Vsi sklepi so bili soglasni. Sokolska četa je priredila 4. tm. igro »Dva para se ženita«. Predstava je bila dobro obiskana in so vsi igralci svojo nalogo izvrstno rešili. Dne 11. t. m. pa je bil občni zbor čete. Bil je dobro obiskan. Matično društvo sta zastopala brata Štrekelj in Sonaja. Četa je prav živahno delovala. Ima tudi svoj strelski odsek. Izvoljena je bila stara uprava s starosto Lovrom Petovarjem. Pred dnevi smo imeli vinski seiem in razstavo. Priredila ju je tukajšnja Vinarska zadruga. Razstavljena vina so bila vsa prav dobra in tudi odlična. UsDeh sejma je pokvarilo dejstvo, da je dan poprej zapadel velik sneg, ki je spravil ves železniški promet v nered, tako da pretežna večina zanimancev ni mogla priti. Na vinskem tržišču še vlada vedno precejšen zastoj. Nekaj je vzrok huda zima, ki za prevažanie vina ni ugodna, nekaj pa tudi novi trošarinski predpisi, katerim se še nismo privadili in ki prinašajo marsikatere nevšečnosti kupcem. Seveda trošarina in vse trdote, ki iih imata v zvezi s tem gostilničar in trgovec, padeio na pridelovalca. Mali posestniki so svoj vinski pridelek pretežno prodali po skoro sramotno nizkih cenah v Ormož. Osobito taki, ki je pritiskala nanie davčna uprava. Lastniki tukaišniih vinogradov, ki so nemški državliani in imaio tam svoja bivališča, izvažajo svoi pridelek v Nemčijo, kjer dosežejo visoke cene. Sem pa dobijo le toliko denaria. kolikor ga strokovno dokazano po-trebuieio za obdelovanje posestev. Vina so prav dobra. Prodajaio se zdaj po okoli 5 din, a sortirana z najlepših leg po 6 do 7 din. Računamo, da je doslej v lju-tomersko-ormoškem okolišu prodana že polovica pridela. Huda zima ie tudi pri nas storila mnogo zlega. Zlasti na slabem so bili viničarji in mali posestniki, ki z delom v vinogradih službo, k^r i;m je za živlienje potrebno. Ze od 20 decembra lani pa ie vsako delo nemogoče Mno^o nameravanega rigolanja se Presto po Srottu: 9 kriminalni roman han| _>oroteia ie za sekundo zaprla oči Zdaj je bila čisto mirna Iz torbice je vzela pismo. »Prinesla sem vam pismo Valterja Stone-ja V pismu je naveden vzrok mojega prihoda « "menovanje imena navidezno ni prav nič uč nkovalo na moža. Vstal je in orebral pismo. Očitno je bilo pismo samo priporočilno, zakai Steele ga je še samo enkrat pogledal in odložil. »Ne bi vas rada dalje časa motila,« se je onravičevala. »Toda gospod Stone mi je rekel, da mi boste radi dali podatke o nekem gospodu, namreč o gospodu Rihardu Moravcu« Štele je presenečeno pogledal. »Ne — vem, ali sem prav razumel, gospodična Stanlesova. Ali hočete vi od nas podatke o Moravcu, ali pa nam jih hočete vi dati o njem?« Hotela je že odgovoriti, a je zadržala besedo. Njegovo vprašanje ji je zbudilo neko m'sel. »Mogoče je,« je rekla tehtno, »da vam dam neke podatke o njem, toda za proti-uslugo teriam od vas neka druga pojasnila glede njega.« Njegov obraz je kazal zdaj neprikrito zanimanje. Niegova roka je segla pod mizno ploščo in pritisnila na neki gumb. »Prosim vas, gospodična, da mi to natančneje pojasnite.« Neka misel ji je padla na um. Opazila je bila kretnjo njegove roke k gumbu. Najprej je mislila, da je poklical slugo ali pa kakšno stenografko. Zdaj pa si je njegov pritisk na gumb znala bolje raztolmačiti. V tek je spravil samo skrit diktafon, ki bo vsako besedo iz njunega pogovora prenesel na ploščo. Moravčeva zadeva torej zelo zanima tajno službo To ji je postalo jasno. Začela je dvomiti, ali sme Steeleu čisto zaupati. Stone ji je bil govoril o resnih nevšečnostih, ki jih lahko povzroči njemu in Moravcu z neprevidnimi podatki. Poskušala je hitro oceniti značaj nasproti njej sedečega moža Zazdelo se ji je, da je Steele človekoljuben mož in da ni zmožen hitrih in trdih odločitev. Spadal je v tisto vrsto ljudi, ki svojo voljo uveljavljajo bolj z besedo kakor s silo. »Ali mi ne "morete razločneje pojasniti, kaj mislite?« jo je znova vprašal. Pogledala ga je naravnost v oči. »Vzrok imam,« je govorila počasi, »biti gospodu Moravcu za neko uslugo zelo. zelo hvaležna. Zaradi tega bi mu po možnosti rada pomagala iz njegovega trenotnega položaja. Gospod Stone je rekel, da mi lahko kaj povejte o njem.« Gospod inšpektor se je* nekaj ukvarjal s ploščo nisalne mize. »Rekli ste pravkar, da mu morate biti za neko uslugo hvaležni.« »Da.« Snet je povesil pogled. Njegovo nasledno vpra«anie jo je presenetilo. »Kje ste po niegovem begu iz Charlestow-na naleteli nanj?« Doroteja se je ustrašila. »Zakaj . a tako ... jaz ...« Nato pa se je snet ojunačila. »Mislim, da vam na to vprašanje ne morem odgovoriti, gospod Steele.« Steele je nekaj časa molčal, nato pa je vprašal: »Zakaj ne?« Doroteja si je prizadevala, da bi bila zbrala misli. »So neki vzroki za to, gospod Steele. Rada bi različne reči izvedela o gospodu Moravcu vendar pa ne maram storiti nič, kar bi njegov položaj poslabšalo.« »Dam vam besedo, gospodična Staplesova, da se mu položaj ne bo poslabšal. Ce podpiramo policijo pri njenem iskanju Mo-ravca. se to godi le v Moravčevo korist.« »V njegovo korist?« »Da, gospodična Staplesova. Ce nam lahko poveste, kako bi mu mogli priti na sled, kar povejte. V njegovo korist bo to. Njene oči so nemirno gorele. »Ali res mislite, da bi bilo to... njemu v korist?« Nekaj trenutkov je premišljala, nato pa rekla: »Vest mi brani, da bi to storila. Vse preveč bi to dišalo no izdaji. Saj me razumete, kaj ne? Toda želim se z vami na drug način pogoditi, ker mislim, da vam smem zaupati, gospod Steele Povedala vam bom podrobnosti svojega srečanja z Moravcem, če mi ob- lie bo izvršilo, ker ne bo Časa. Kuriva, za katero je pri nas zavoljo pomanjkanja gozdov sploh huda, je že vsem zmanjkalo. Sneg le tako visok, da je sekanje drv skoro neizvedljivo. Manjka tudi že krme za govedo. Bojimo se, da dolgotrajna huda zima (mno-gikrat je bilo več ko 20 stopinj Celzija pod ničlo, nekajkrat pa celo do 28) ni oškodovala trt. Verjetno je, da so trte tu in tam pozeble. V LeSniškem vrhu v občini Veliki Nedelji je živel blizu 50 let stari gluhonemi mizar-aki pomočnik Terstenjak Franc sam v sobici male hiše. Ker ga že več tednov ni bilo na ■pregled, so vdrli sosedje v njegovo sobo in ga našli mrtvega. Sodna komisija je ugotovila, da je zmrznil in da je bil že več tednov mrtev. Po 15 letih bodo zdaj prekrstili tukajšnjo lelezniško postajo v Svetinje—Jeruzalem. Krajevni činitelji bodo za to žrtvovali 6000 din. Koliko boljšega bi lahko v teh hudih Časih storili s tem denarjem. Ce drugega ne, bi ga razdelili med siromake, ki so tako zelo potrebni podpore. Hvala Bogu, da nam vsaj postaja ostane, ime pač moramo drugim prepustiti. Za nas neugodneje bi bilo, če bi bilo narobe! Zemlja se je pogreznila P od peč pri Preserju, februarja V petek sredi popoldneva se je v Pod peči pri Preserju zgodila velika nesreča, ki sicer ni teriala človeških žrtev, a je napravila veliko škodo. Nenadno je namreč nastal na obrežju Ljubljanice silen hrušč in stolarna tvrdke Srečko Kobi se je začela nagibati. Zemlja se je vdrla kar na lepem za 3 do 4 metre. Hudo poškodovano ie tudi zidovie. Dimnik ie padel proti Ljubljanici in z vrhom dosegel nasprotni breg. Zemlja je nekoliko dvignila dno Ljublianice, da zdaj naj-brže ne bo več možna vožnja s čolni proti Ljubljani. Stena stolame, ki je obrniena proti Llublianici, se je utrgala in zdrsnila v globino. Na srečo ie bilo že dopoldne slišati v zemlji sumljivo hreščanje, zaradi česar je bilo vse pripravljeno, da nesreča potem ni teriala človeških žrtev. Udarec je poleg podjetja zadel tudi delavstvo, ker stolarna nekaj časa ne bo mogla obratovati. Nesreče je najbrž krivo nizko stanje Liublianice, ker so bile zapornice preveč odDrte. Zaradi nizkega stanja vode se i» zemlja nrevef1 irsnšila kar moralo ljubite, da se teh podatkov ne boste poslu-Sili pri preganjanju.« Uradnik je zmajal z glavo. »Taka obljuba }e nemogoča.« Doroteja se je zdrznila. »Potem pa... mi Je žal, da vam ne morem nič povedati.« Steele je začel drugače. »Prav, gospodična. Premislil sem se in vam obljubljam, kar zahtevate. To se pravi, da hočem to, kar mi boste povedali, smatrati ta osebno zadevo. Zdaj boste govorili z menoj kakor z zasebnikom, ne s tajno službo.« Nekaj sekund je premišljala, nato pa je globoko zajemši sapo rekla: »Drži, gospod Steele.« V kratkih besedah je opisala, kako je naletela na pobeglega kaznjenca in kaj je potem z njim doživela. Poslušal jo je, ne da bi jo bil prekinil. Razločno se je na njegovem obrazu bralo napeto zanimanje. »Ali morda kaj slutite, kje bi bil zdaj?« »Zanesljivo ne, gospod Steele.« »S tem hočete reči, da nekaj domnevate?« »Da. Zdaj je malo drugačen, kakor ga ka-Ee slika.« »To si lahko mislim. Dajte mi ga nekoliko natančneje opisati.« Doroteja je oklevala. »Ali še zmerom dr-fci vaša obljuba?« »Še zmerom.« »Dobro.« Doroteja je nato opisala gospo-il sipravil avto v pogon in ga nato ustavil. Vendar se je v tistem kratkem času nabralo v garaži toliko dušljivega plina, da se kljub odprtim vratom plin ni izkadil iz prostora. Mož je padel v nezavest. Njegov zvesti pes jje pa začel lajati in je lajal toliko časa, da je zbudil pozornost rojaka soseda Maksa •Volčanška. Volčanšek je šel v garažo in našel Zakrajška nezavestnega. Hitro ga je zanesel ven in ga začel z umetnim dihanjem •obujati. Prišli so stražniki in gasilci, ki so počasi Zakrajška oživeli. Ce bi ne čul sosed lajati psa, bi najbrž Zakrajšek ne bil več med živimi. V Meadow Landsu so pred kratkim našli v vodi truplo Petra Grudna, starega 52 let. Doma je bil iz Smihela pri Postojni na Notranjskem. V Virginiji je bilo odlikovanih za zvesto službovanje med drugimi tudi nekaj naših rojakov. Odlikovani z medaljami so bili za 30Jetno delo: Peter Murin, Ivan Trhlen, Filip Vidmar, Franc Kopač, Ivan Pogačnik in Ivan Rahne, za 351etno službovanje: Ivan Drobnič, Jože Korelc, Anton Sprohar, Franc Peterlin in Ivan Zubnar, za 251etno službovanje pa; Luka Križišnik, Jakob Petrič, Franc Primožič, Ivan Skubic, Ivan Žagar, Franc Jakše, Franc Mejašič, Ivan Škrbina in Ivan Skof. V Faiportu Harboru je v okrajnem zavetišču umrl rojak Ivan Vider v starosti 53 let. Doma je bil z Grosupljega na Dolenjskem. Slovenski pilot Jožef Kapel si je nedavno najel na euclidskem letališču pri Clevelandu letalo in se s prijateljem dvignil v zrak. Komaj petnast minut nato se je že zgodHa nesreča. Ko je letel precej, nizko nad domačo hišo in hotel nato letalo spet dvigniti, mu to ni uspelo. Letajo je zadelo v vrh drevesa in se s sprednjim koncem zarilo v zmrzlo zemljo. Njegov tovariš je bil na mestu mrtev, Kapel pa je umrl med prevozom v bolnišnico. Ponesrečenec zapušča očeta, ki je doma iz Kala pri Košani na Notranjskem, in mater Pavlo, rojeno Skerlovo, doma z Viča v Ljubljani. V Clevelandu je po šestmesečni bolezni umrla rojakinja Terezija Palčičeva, rojena Peruškova, v starosti 66 let. Pokojna je bila doma iz PodceTcve pri Ložu in je prišla v Ameriko pred 26 leti. Zapušča soproga, enega sina in tri Ntere. Slovenec Franc Brince je bil te dni imenovan za načelnika mestnega inženjerskega oddelka v Evelethu. Brince je bil mestni in-ženjer že od leta 1928. do 1. 1932. V Milwaukee je umrl za srčno napako rojak Ivan Gabriel v starosti 47 let. Doma je bil iz Trebnjega na Dolenjskem in je prišel v Ameriko pred 30 leti. V Milwaukeeu je živel zadnih 22 let. V Evelethu je umrla Marija Indiharjeva, stara 67 let. V Ameriki je bila že od leta 1802. V Jolietu je pogorela dvonadstropna hiša, ki je bila last Ane Roglove. Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika. Hiša je domale-ga skoro vsa uničena. V Gheenu je umrla Slovenka Marija Petkova, stara 89 let. Tu je preživela več kakor 32 let. Iz Prekmurja Skrivaj je šel čez mejo iskat dela posestnikov sin Obal iz Brezovcev v Prekmurju. Nemška oblastva pa so ga prijela in izročila našim obmejnim stražnikom. Zdaj bo moral presedeti strogo kazen zaradi nedovoljenega prekoračenja meje. Opozarjamo naše sezonske delavce, naj ne uhajajo čez mejo. Lani so jih nemška oblastva ščitila, čeprav So na nedovoljen način prekoračili mejo in jim dajala delo, letos pa jih brez nadaljnjega izročajo našim obmejnim oblastvom. Dve obsodbi zaradi smrtnih nesreč .. Zaradi smrtne nesreče mehaničarsfcega pomočnika Antona Kovača, ki ga je zdrobil tovorni avto, ko je sedeč na blatniku svetil z žepno baterijo namesto ugasle luči, je bil šofer Retuper pred okrožnim sodiščem obsojen na šest mesecev zapora pogojno na tri leta. Šoferju Fuisu, ki je z avtom povozil na tleh ležečega posestnika Puhana, je ape-lacijsko sodišče zvišalo kazen od treh mesecev na 10 mesecev zapora pogojno za dobo štirih let. Švedi si utrjujejo svoj Gibraltar Meja, ki loči Švedsko od Finske, sestoji po večini iz strmih gora. Zadaj za gorami je Švedska precej na varnem, če bi se rusko-finska vojna hotela prenesti na Švedsko. Toda ta obrambni zid ni popoln. Sredi njega je reka Torne, ki deli s svojim spodnim tokom finsko-švedsko mejo in si utira prt skozi gorovje. Na severu pa je gorovje pomaknjeno malo nazaj. To sta dve ogroženi točki. Razen tega je še morska obala, ki jo je treba zavarovati. V senci gora, ki mejijo na Finsko, so mogočni rudniki, v katerih izkopljejo vsako leto za dva milijona ton železne rude, ki pomeni veliko bogastvo Švedske. V tisti švedski pokrajini je mesto Boden, ki ima le nekaj tisoč prebivalcev, a je zelo pomembno. Ker je le 50 km oddaljeno od morja, se mora sovražna vojska, ki bi pristala na obali, preriti skozi Boden, da bi prišla v rudniško ozemlje. A tista vojska, ki bi hotela iz Finske na Švedsko, bi se morala prebiti skozi eno izmed obeh lukenj v obmejnem gorovju. Boden je najvažnejše železniško križišče severne švedske. Železniška proga, ki prihaja iz Narvika na Norveškem in teče skozi rudniško pokrajino do pristanišča Lulea, katero spaja Vzhodno mor je z Atlantskim morjem, se v Bodenu križa z drugo železniško progo, ki prihaja s Hajpa-rande na finski meji in vozi vzdolž obal« proti jugu, prav v srce Švedske v Sudvall, Grefle in Stockholm. Lahko je torej razumljivo, da je mesto Boden velikega gospodarskega, političnega in vojaškega pomena. To mesto so začeli zdaj švedi predelavati ko zapustil in stopil v neko drugo... Zdaj so se njegovi dohodki še povečali. Hkratu pa je bil tudi silno zaposlen, zato je tudi le malo prihajal domov. Gospa Walkerjeva takrat seveda še ni slutila, kaj je njen mož prav za prav počel. Njegovi dohodki so se bili silno povedali, a vendar je bila nekega dne silno razočarala^ ko je po naključju izvedela, da je njen mož v resnici zaslužil Se mnogo več. Zraven je tudi dognala, da je denar zelo na debelo zapravljal.« »Kakšna tvrdka pa je bila to?« »Kakšna? Ta tvrdka sploh ni obstojala. Bila je samo krinka, za katero se je skrivala drhal najhujših zločincev.« »Bili so tatovi, kaj ne?« »Ne, ne tatovi. Bili so hujši zločinci. Go-»pa Walkerjeva v začetku ni niti slutila, s Cim se je mož pečal. Kmalu pa je začela sumiti, da se je njen soprog posvetil umazanim poslom z malopridnimi ljudmi. V tej ilružbi je bila tudi neka zagonetna Francozinja, katere ime ni znano. Ta je imela veliko vlogo. Ta je zavedla Walkerja v to dru-Ičino. Gospe Walkerjevi moramo biti hvaležni, da vemo vsaj za krstno ime tiste zagonetne ženske. Gospa Walkerjeva je nam-roč naila neko pismo, ki ga Je bil Walker naslovil na Francozinjo... Gospa Walkerje-»a je v takem položaju iskala pomoči pri Horavcu, ki je bil še zmerom njen najbližji prijatelj. Da bi ji bil pomagal, se je Moravec »a vse kriplje prizadeval, s kakšno kupčijo •e je Walker pečal.« »Kaj ni mogel tem ljudem s pomočjo imeli a te lažne tvrdke priti na sled?« Bratd so bili preveč pretkani. Mora- vec je ugotovil, da ta tvrdka sploh ni bila vpisana v trgovinski register. Da bi gospe Walkerjevi le pomagal, je napravil prav tako drzen kakor nevaren načrt. Zelo previdno se je začel bližati Allanu Walkerju in je kmalu postal njegov prijatelj. No, in Wal-ker mu je začel prigovarjati, naj se mu pridruži. Prav to pa je Moravec želel. Vodje zločinske družine so bili s tem " zadovoljni. Moravec je ponudbo sprejel. Do tedaj Moravec ni imel niti pojma, kakšni so bili njihovi mračni posli.« »A je zdaj to dognal?« »Da. Izvedel je, da je peščica pretkanih ljudi na najbolj zvit način vtihotapljala v državo opij in druga strupena mamila. Spravljali so te strupe v državo v tolikih količinah, da so pri tem delali orjaške dobičke. Tihotapljenje so imeli tako urejeno, da so zanje delovali razni agent je, ki se med seboj niso poznali. Razumie «e, da ti agenti niso poznali tudi ne nobenega izmed vodij.« »Ali se jim je Moravec pridružil?« »Da, v upanju, da bo zbral proti njim dovolj dokazov. Potem pa bi jih izročil oblastvom ali pa vsaj izsilil od njih, da bi izpustili Allana Walkerja. Vodje so zaupali Mora vcu, ki je postal vodilni agent v San Fran-ciscu, kamor so prihajale njihove največje ladje s tihotapskim blagom. Toda, kolikor si je tudi prizadeval, imen voditeljev skrivne družine ni mogel dognati. Tudi Walker se je branil izreči le besedo o njih. To je bilo razumljivo, ker bi ga taka beseda nedvomno veljala življenje. Vodje so se pač zavedali, kaj M Jih doletelo, če bi jih oblastva polovila. Moravec v San Frančišku je imel opravka samo z dvema možema iz vodilne skupine. Naloga teh dveh mož je bila menda nadzorovanje vsega mračnega početja. Gotovo sta imela navodila, kakšne ukrepe naj storita v primeru nenadnih tež-koč in v primeru, da so oblastva kaj zasumi-la. Eden izmed teh mož je bil Walker sam, a diugi eden izmed voditeljev, kakor sodimo. Toda, kdo je bil ta mož, kje je živel, kakšen je bil njegov položaj, Moravec ni mogel dognati. Moravec sploh ni izvedel ničesar o voditeljih. Imel je samo določena zveze z Walkerjem. Moravec je bolj slutil-navodila, ki so se nanašala na vzdrževanje kakor iz raznih znamenj sklepal, da je sedež druščine v New Yorku.« »Zakaj pa ga niso seznanili s svojimi skrivnostmi, kakor so to storili z Allanom Wal-kerjem?« je vprašala Doroteja. »Tega ne vem. Bržkone so mu premalo zaupali. Napravil je nekoč tudi neko napako, in od tistega trenutka dalje so ga sumljiv'« opazovali. Moravec sam o tem nezaupanju ni izvedel ničesar. Ce bi bil le še za malenkost več dognal o njih, bi bil najbrž v kakšni temni noči za zmerom izginil. Tako pa so voditelji skovali poseben načrt, kako bi se ga znebili brez morebitne nevarnosti.« »Napravili so ga za tatu, kaj ne?« je vzkliknila Doroteja. _{Dalje) Po vse] Sloveniji gre glas: le »Domovina« ]e za nas! v mogočno trdnjavo, v pravi Gibraltar na severu. Trdnjavske naprave, ki že dolgo obstoje, zdaj popravljajo in dopolnjujejo. Izkopavajo zaklonišča za varnost pred bombnimi in plinskimi napadi, postavljajo topove, ki imajo naperjena svoja žrela na obalo, pripravljajo protiletalske topove, vojaštvo prihaja, dovozi streliva in živeža so brezkončni. 2e več tednov ne sme noben tujec v mesto. ne v trdnjavo Boden. Delo je bilo za- radi zimskega mraza le malo časa ustavljeno. Generalštabni oficirji nadzorujejo naprave, vsa dela pa vodi osebno sam prestolonaslednik. V Stockholmu, glavnem mestu Švedske, pravijo, da bo trdnjava že sredi aprila dokončno pripravljena. Potem bo »Gibraltar na severu« težko premagljiva trdnjava, ki bo mogla kljubovati dolgo časa celo vojski Kake velesile. Sama lega tega mesta bo brez dvoma lajšala brambo. Kdai je človek najbolj podvržen ljubezni V Parizu imajo zavod, ki preučuje ljubezen in zakonsko življenje. V zavodu delujoči znanstveniki trdijo na podlagi svojih skušenj, da se moški baje najlaže zaljubi v mladih letih, ko se še ne more oženiti, to je od 18 do 22. leta, in pozneje, ko je navadno že oženjen, med 43. in 45. metom. Dekleta bi torej ne imela glede možitve posebno upov, če bi bilo res, da se moški najrajši zaljubi v letih, ko še ni zrel za zakonsko življenje, ali pa, ko je že oženjen. K sreči se ženijo moški pogostokrat kar tako, ne da bi pri tem kaj dosti mislili na zakon. Kako pa je pri ženskah? Tudi ženska ima dve usodni dobi. Prva je v dekliških letih pred 20. letom, druga pa med 43. in 45. letom. V drugi dobi so pa tudi ženske navad- no že omožene in možje vedo, da je treba paziti nanje, da se jim ne izneverijo. Kar se pa tiče zakonskega življenja, so učenjaki v pariškem zavodu ugotovili, da iz ljubezni sklenjene zakonske zveze niso trajne. Spoštovanje in prijateljstvo sta baje boljša podlaga za trdno zakonsko zvezo kakor ljubezen. Nevarna doba zakonskega življenja je v drugem letu po poroki in pozneje med osmim in devetim letom po poroki. To, kar je pariški zavod baje znanstveno ugotovil, naj bi veljalo za pretežno večino ljudi Verjetno je, da se ta zavod v marsičem moti, zlasti v tem, da bi moški svet med 22. in 43., a ženski med 20. in 43. le tom nekako ljubezensko miroval. Parižani sami si iz zavodovih ugotovitev zbijajo šale. Kako se Sibirci varujejo mraza Sibirci se znajo tako kakor sploh prebivalci Rusije bolje varovati mraza kakor pri nas. Oblačijo se v kožuhe, po večini v cenene ovčje kožuhe, v ruskih mestih pa v debelo vatirane plašče. Glave si pokrivajo s čepicami, ki so obložene s kožuhovino in ki se dado potegniti čez ušesa in brado. Letos je ženska moda tudi pri nas uvedla kapuce, ki zakrivajo glave. V korist ljudskega zdravja bi bilo samo želeti, da bi ta pokrivala ne izginila tako kmalu. Rusi si obuvajo visoke klobučevinaste škornje, ki so zelo topli. Klobučevinasta tla teh škbrnjev, dokler leži trd sneg, ne postanejo vlažna in noge so vedno suhe. Seveda nosijo tudi visoke usnjene škornje. Tudi stanovanja so v Rusiji bolje zavarovana pred mrazom kakor pri nas. Med okna, ki so vedno dvojna, polagajo vato ali stare I cunje ali papir, da zadržujejo prepih. Na to mašilo polagajo pogosto še majhne kose lesnega oglja, ki vsrkavajo vlago. Sobe se zračijo z majhnimi odprtinami visoko na oknih. Peči so zelo velike in imajo priprave, ki zapirajo prepihu pot, ko kurivo dogori in nastane žerjavica. Pogosto so te peči tako nizke in široke, da na njih lahko udobno spiš, kar ruski kmetje tudi radi delajo. Ozeblin in drugih takšnih neprijetnih posledic mraza na telesu se lahko obvarujemo, če poskrbimo pravočasno za to. Ozebline nastanejo na rokah po večini tedaj, če so nam rokavice pretesne, tako da ni med njimi in roko zračnega prostora. Isto velja za obuvalo. Noga nam je preveč stisnjena v usnje, kri zastaja in ne more več greti NAJLEPŠE ČTIVO Ravljen: ZGODBE BREZ GROZE Klabtind: PJOTR - RASPUT1N Ravljen: ČRNA VOJNA Thompson: SIVKO Maferleva: RUDARSKA BALADA Broširana knjiga stane 10.— din. Vezana knjiga stane 15.— din. ZALOŽBA »CESTA« LJUBLJANA — KNAFLJEVA (JI* I Da mora vse hude primere ozeblin in zmrzlosti obravnavati zdravnik, se razume samo po sebi. Preden zdravnik ne dospe, pa zmrzlega človeka ne smemo spraviti v toplo sobo. V hladnem prostoru ga moramo previdno sleči, ker se otrpli udje radi prelomijo. Telo je treba četrt ure drgniti s snegom ali hladnimi, vlažnimi cunjami. Sele tedaj, ko postanejo udje spet gibčni, lahko pričnemo z umetnim dihanjem. X 24. februar je bil letos prestopni dan. V koledarju smo brali za soboto 24. februarja namesto - kakšnega moškega ali ženskega imena pripombo »prestopni dan«. Imenski dnevi se d« konca meseca od Matije do Romana premaknejo za en dan pozneje kakor v navadnih letih, ko šteje februar le 28 dni. Podaljšanje februarja približno vsako četrto leto za en dan temelji sicer na vrtenju zemlje okrog sonca, da se leto res kolikor mogoča ravna po zvezdoslovnih ugotovitvah, toda določitev meseca in mesečnega dne, ki naj bo prestopni dan, je gola samovoljnost. Prav tako bi lahko za prestopni dan določili katerikoli dan v letu. Juliju Cezarju, utemeljitelju starega koledarja, se je pač videlo primerno, da vrine ta prestopni dan med oba praznika, ki so ju stari Rimljani praznovali 23 in 24. februarja Pozneie so tako rimskokatoliška kakor evangeličanske cerkve obdržale 24. februar kot prestopni dan. Preprosteje bi pač bilo, če bi za to določili 29. februar. X Zbiranje kosti v Nemčiji. Od predzad-nega ponedelika zbirajo po vseh nemških mestih kosti. Nemške gospodinje so obvezane shranjevati kosti in jih vsak ponedeljek izročiti otrokom, ki hodijo v osnovne in srednje šole. Otroci oddajajo svoie zavoje z zbranimi kostmi nalašč za to določenim učiteljem in učiteljicam, ki spravljajo kosti v posebne zaboje, zaboje pa izprazniujejo vozniki. ki pobirajo smeti. Iz vsega mesta zbrane kosti prevzema in prodaja v korist zimske pomoči krajevna organizacija narodno-socialistične stranke v dotičnem mestu. X Človek govori tudi z rokami. Mnogi ljudje imajo navado, da podkreoljajo s kretnjami rok to, kar pripovedujejo. Ali je +o samo razvada, ki se da z dobro voljo odpraviti, ali oa je v tem kaj globljega smisla? Neki ruski učenjak je opazoval tole: Če je nekomu, ki je bil navajen uporabljati pri govorjenju roke, velel, naj drži roke čisto mirno, je mož izgubil svojo zgovornost. Naj si je poskusna oseba prej še tako gladko in prosto govorila, ji to nenadno ni bilo več mogoče. Postala je negotova, začela je celo jecljati. Sele tedaj, če je smela z rokami spet gibati, je premagala te ovire. Med gibanjem rok in gibanjem jezika je torej neka skrivna zveza. X Tihotapstvo zlata v vlaku. Rumunski graničarji so priieli bolgarskega trgovca Bličniakova in niegovo ženo iz Dobrudže, ko sta hotela izt>hotapiti za tri milijone lejev zlatnikov iz Rumunije v Bolgarsko. Kazen bo huda, kajti v Rumuniji kaznujejo tihotapi j an je zlata ta čas zelo strogo, pogosto celo s smrtjo. MED PRIJATELJI Gašper: »Zakaj laziš vedno za mojo ženo? Kaj ti je na njej tako všeč?« Miha: »Pri tvoji, ženi mi je najbolj všefi to, da ni moja žena!« Listnica uredništva St. Rupert na Dolenjskem. Ne verjamemo, da se bo vaša iznajdba izkazala za dobro. Najbolje je, da poiščete kakšnega inženjerja, ki je strokovnjak v strojništvu, da vam bu povtdal, kako je z vašo iznajdbo. Slovenska Bistrica — Eisden — Ste. Barbara. Ce mislite, da imate pravo sredstvo, se obrnite na rurriunski konzulat v Ljubljani. Vedeti pa morate, da to ni lahka zadeva* Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Mi v omenjeni številki nismo objavili nikake vesti o srni* ti A. S. v Franciji. Niti se ne spominjamo, da bi kdaj podobno vest objavili. Središče ob Dravi. Slika pride na vrsto. S3HB23BESESES3SČ2 PORCELAN STEKLO U^E. HARMONIKE, KOLEGA T RBiCb. FOTO APARATE KOVCEGE, NAHRBTNIKE RONBAh Kje ie rešitev? Kdo ga more rešiti? Vedel ie: samo ona Nihče drugi... in nekega dne, ko ie niegov obup orikipel do vr-h~ se ie odločil, da poide k njej. Pregovoriti io ie hotel, da bi se vrnila k »mmu. Ali bo hotela? n tako je nekeea dne obs-tal niegov avto pr°d malo vilo. k^er ie Zora stanovala avta ie stooil Kregar Boječe ie krenil po vrtu iščoč z očmi njo, ki ji je bil nameni1 obisk. Zagledal jo je v lopi. Krenil je proti njej. Zora je zaslišala korake na pesku. Naglo se je ozrla z veselim obrazom, misleč da prihaja V;nko, tedai oa ji je lice orebledelo. vstala ie in se ozrla, kakor bi hotela pobegniti. kakor bi iskala izhoda. Toda ni se m" mogla izogniti 1/rarko ie ooazil. kako je mamica vsa m-p-str=šena vstala, in se ie oklenil niene roke. "Kaj hočeš?« ie komaj izdavila iz sebe, ko ^e obstal ored njo. Ni odgovoril — niti pozdravil je ni. -Kai hočeš?« ie oonovila Q+rmel ie v nio. ko ie stala nred njim, vsa ble«-ia drhteča kakor trepetlika »Tobe'« je r»Vp? Dotem. Pobesila ie slavo ^otem si nri«el zaman.« ie odgovorila. Burno so se ii dvigalo gn-di. Boj, ki je v nnh besnel, ie bil strašen ^ko strjen da se ie bala. da ne bi omagala. Hlastno ga ie pogledala da bi na ni°<*->vem obrazu bra'a učinek svoiih besed To^a ta obraz je bil trd nr-tev. le oči so vročično žarele. Z roko ie otin^la Voo zraven sebe in sedla Podnrla si je glavo. »Ali me nisi razumel?« »Ne!« ie odvrnil tako trdo, da jo je streslo »Zakaj si nobegnila?« »To bi rad vedel...« »Da, to. Tvoj mož sem Pravico imam vprašati. In odgovora terjam.« »Sam veš, kakšen bo moj odgovor,« je odvrnila. »Ne iznrašuj me. nisi moj sodnik.« »Tvoj mož sem ...« »Mož? Mož?« Planila je pokoncu in se z rekami uprla ob mizo: »Da, zdaj hočem,« je bruhnilo iz Kregarja, »zdaj hočem ... « Beseda mu ie zastala v grlu. Zora ie omahovala. Zlezla ie nazaj na klop. Glava ii je omahnila na roke. Zajokala je. »Pusti me. pusti me,« le te besede je razumel Roka mu je drhtela. Sam ni vedel, kdai io je Me«*«*! in io ooložil na rn>no r»mo ^a dotik io ie strpsel nalik eVktrični iskri. Ka-k™- bi hotel zbuditi usmiljenje v njej, je rekel: »Np morem ostati sam. To me ubija. Ne nio^m stmeti... « »Kako sem strpela iaz vsa ta leta-v.kletki. v Tega njsi Vpragai?(< TV/Tr.l^al je »Kletka? Pekel?« ie rekel čez dolgo, ka-j kor bi hotel ugovarjati. »Kaj ti niso h4la vsa : vata odnrta? Kai nisi delala si hotela? Kai nicj irreia vcega v izobiliu?« »VcPCTg v izobiliu. vsega!« i'e ponovila in v nienem glncU v,i1o sov»5+vo. »Za vsp si me os!»naril Tudi ljubezen si me hotel. In '"i izoregledala ... « »7ora!« Mrzlo ea je nogledala. » . in ko sem iznregledala.« je neusmi-lieno nadalievala. »in šla tja, kamor bi b;la morala iti že davno prei. si prišel za menoj. In hočeš, da bi se vrnila k tebi. ki si mi j- ukradel živlienie. Nikdar! Nkdar!« Vsaka beseda je bila udarec »Nikdar se ne vrnem, čui' Nikdar! Nikdar več! Poidi mi iznred oči, podlež! Tudi videti te nočem več. Poidi!« »Tako mi praviš ti,« je zajecljal Kregar, »ti, ki . . « »... ki si mi vzel ljubezen, srečo, zmisel živVenia ... « Videl ie. da je boi izeubil Obup se ga ie loteval. Boril se je z niim, toda vedel ie, da bo omagal. Blazne misli so nlan;ie vanj »In vendar noideš v moio graščino,« je trdo rekel. »Pr:doš. sama prideš.« Začudeno ga je pogledala. Kam merijo te besede? Kaj hoče z njimi? Ni mogla verjeti, da jih je res izrekel, »Ne oridem ... « »Prišla boš!« Prsti so mu \>ročično drhteli. Ves se je Uesei od razburjenja. »Prišla boš,« je ponovil. »Še enkrat boš stopila čez prag, kjer si živela. Ozrl se je po vrtu. Med pogovorom je Marko odšel iz lope. Zdai ga ie videl, kako je stopical okrog njegovega avta in ga ogledoval. Tedai se je oklenil misli, ki ga je prej prešinila. Vedel ie. da bo to poslednji boj, vedel ie. da ea bo izgubil, da ga mora izgubiti, toda v obunu se je vrgel vanj. Naglo se ie brez oozdrava obrnil in krenil no Doti. kier ie bil prišel. Tedai šele se je Zora zavedla. Tn strah, groza jo ie obšla. Otroka ni bilo nikjer »Marko!« ie kriknila in zbežala iz lope. In tedai je videla ... in vsi udie so ji ohromeli. V;dela je kako je stooil Kregar k otroku. Malček mu je hotel pobegniti sluteč, da mu hoče Kregar zlo. Toda ni mogel. Kregar ga je pograbil za ročico in ga Dotegml k seb'". Zora ie kriknila Sedai ie vedela, kaj je Kregar hotel. Kar so ji dale moči, ie zbežala čez vrt k vratom, na cesto ... Toda bilo ie prepozno. Motor ie že zaropotal. Gost oblak dima ji je nuhni] v obraz. Iztegnila je roke, toda zagrabila ie v prazno. Ko je veter raznesel dim ie videla, da je avto pravkar izginil za ov;nkom. Brez misli, obuouioč, je bežala po cesti, in sana ni vedela, kaj bi. »Marko, Marko!« Toda Marko ni odgovoril. Mrzel cdmev je vračal le niene besede. Cesta se ie vila kakor kača. Jela je bežati v hrib, morda no bližnjici dohiti avto. In če ga dohiti, kaj potem? Kaj more sirota? Tn ko je prišla na vrh griča, je zagledala avto. ki ie švignil po dolini. Kregar ie sedel pri krmilu in zraven niega njen Marko Omahnila je. Čutila ie. da je vse zaman. Ubita se je vrnila nazaj na ce«to. Počasi, zlomlienih korakov se ie opotekla proti domu Tn ko ie prišla do vrat, se je naslonila nanie. da se ni zgrudila. »Marko!« Ni bilo odgovora. Soet je začula ropot motorja. Vsa kri ji je udarila v obraz. Ali se je Kregar vrnil? Ne, avto je prihajal z druge strani. Poznala ga je. Vinkov ie bil. Ustavil se ie pred hišo in mladi mož je skočil iz njega. Zagledal je Zoro, ki je slonela ob vratih boli mrtva kakor živa. »Kaj vam je, gospa?« Moči so jo zapustile. Zgrudila bi se bila, da je ni Vinko prestregel, in pol v nezavesti je šepnila: »Kregar je ugrabil mojega otroka.« (DALJE) CELJE 97 V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH CENIK ZASTONJ NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HlSA V JUGOSLAVIJI od 3. do 10. marca Nedelja, 3 marca: 8.00: Jutrni pozdrav (plošče). 8.15: Klavirske skladbe Vasilija Mirka (profesorica Silva Hrašovčeva). 9 00: Napovedi, poročila 9.15: Vse navzkriž (plošče). 9.45: Verski govor (dr. Vilko Fajdiga) 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11.00: Radijski orkester. 12 30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Nastop gojencev klasične gimnazije v Ljubljani. 14 00: Mojstri harmonike (plošče). 16 30: Naloge slovenskega dekleta (Albina Bajdova). 17.00: Gospodarska navodila in tržna poročila. 17.30: Vesele pesmi bo pel Drago Žagar (pri klavirju prof. Pavel Šivic), vmes citre solo. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 20.00: Plošče. 20 30: Koncert slovenske pesmi (radijski komorni zbor in radijski orkester) 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Plesna glasba (plošče). Ponedeljek, 4. marca: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Vesele plošče. 12.00: Iz čeških operet (plošče). 12 3U: Poročila, objave 13.00: Napovedi. 13 02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14 00: Poročila. 13 00: Zdravstvena ura: Ženska osamosvoja (dr. Anton Breceli). 18 20: Komorna glasba (plošče). 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof. Fran Vodnik). 19 00: Napovedi, poročila 19 20: Nacionalna ura. 19 40: Objave. 19.45: Več manire — pa brez zamere (Fran Govekar). 20.00: Rezervirano za prenos. 22 00: Napovedi, poročila. 22.15: Radijski orkester. Torek, 5. marca: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Vesele plošče. 11.00: Šolska ura: Moji mali učenci in učenke v Črni Reki v vardarski banovini (Miroslav Demšar). 12 00: Ooerni zbori in solJsti (plošče). 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert slovanske glasbe (radiiski orkester). 14.00: Poročila. 18 00: Klavirski koncert: štirročno (prof. Ivan Krmootič, dr Valens Vodušek). 18 40: Kes in milost (Fran Terseglav) 19.00: Napovedi, poročila. 19 20: Nacionalna ura. 19 40: Objave. 19 50: Deset m;nut zabave 20 00: Vurliške orgle (plošče). 20.20: Samosoevi Ba-š:čeve Mire (pri klavirju prof. Pavel Š^ic). 21.00: Radijski orkester. 22 00: Naoovedi, porodila. 22.15: Godbe na pihala (plošče). Sreda, 6. marca 7 00: Jutrni pozdrav. 7 05: Napovedi, poročila. 7.15: Vesele plošče. 12 00: Pisana šara (plošče). 12 30: Poročila, objave. 13 00: Napovedi. 13.02: Operetni venčki (plošče). 14 00: Poročila. 18.00: Mladinska ura: Reportaža iz tiskarne. 18 40: Slovenske pravne starne (dr. Josip Zontar). 19 00: Napovedi, poročila. 19 20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 19.50: Uvod v prenos. 20.00: Prenos iz ljubljanske opere (v prvem odmoru glasbeno predavanje ravnatelja Vilka Ukmarja, v drugem odmoru napovedi, poročila). Četrtek, 7. marca: 7.00 Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Vesele plošče. 12.00: Mojstri pevci (plošče). 12 30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Radijski šra-mel. 14.00: Poročila. 18.00: Vsakemu nekaj (radijski orkester). 18 40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Akademski pevski kvintet. 20.45: Reorodu-ciran koncert simfonične glasbe. 22 00: Napovedi, poročila. 22.15: Radijski orkester. Petek, 8. marca: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Vesele plošče. 11.00: Šolska ura: Kramljanje z mladino (Miroslav Zor). 12.00: Naša glasba (plošče). 12 30: Poročila, objave. 13 00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester. 14.00: Poročila. 18.00: Ženska ura: Hranoslovje (Zinka Murijeva). 18.20: Lucienne Boyer poje (plošče) 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Obja- ve. 19.50: Zimski šport v Savinjskih Alpah (Tuiskoprometna zveza). 20.00: Lahka glasba (plošče). 20.30: Pevsk; in orkestralni koncert (Ivanka Ribičeva Svetozar Banovec in radijslkii orkester; dirigent Šijanec). 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Duet harmonik (Jože Jurman in Ivan Podobnikar). Sobota, 9. marca: 7.00; Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Vesele plošče. 12 00: Plošče 12 30: Poročila, objave. 13 00: Napovedi, 13.02: Plošče. 14.00: Poročila. 17.00: Otroška ura: a) Pravljica (Sonia Sever jeva), b) Mlada Breda (članice narodnega gledališča). 18 00: Radijski orkester. 18 40: Pogovori s poslušalci 19 00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. 19.40: Objave 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Oprostite, velecenjeni... En dan iz življenja kronskega upokojenca Peregrina Pajka Sodelovali bodo člani radijske igralske družine, Jožek in Ježek in plošče. 22 00: Napovedi. poročila 22.15: Radiiski orkester Za smeh in kfflt^ čas DOBER ODGOVOR Zupljan: »Kako je to, gosmod župnik, da ''mate konja rejenega. sami ste pa tako suhi?« Župnik: »Konja krmim sam. mene pa žup-ljani.« TO NI ŽIVLJENJE Mohovt: »Rekli ste mi bili. da oče mladenke. ki se želim z njo poročiti, ni več pri življenju. Zdai na sem izvedel, da mož že tri leta sedi v ječi.« Klobuštrin: »No, pa mi povejte, ali je to sploh življenje... « GASILSKA VAJA Gasilski poveljnik: »Gašper, zdaj ti rečem poslednjič, da se drži ravno!« Gašoer: »V uh me piši!« Gasilski poveljnik; »Če bi bili pri vojakih, Gašper, bi ne smel tako govoriti.« Gašper: »Če bi bili pri vojakih, bi tudi ne bil poveljnik .. « DVE RAZLIČNI BESEDI. Zena (obuja spomine): »Prav danes je minil) 10 let od dne ko si me na kolenih prosil, naj bi izgovorila besedo, ki bi te osrečila za vse življenje.« M-iž: »No, in ti. si izpregovorila prav napačno besedo.« TEHTEN VZROK. A.: »Zakaj ne vzameš tega marliivega moža v svoie podietje za družabnika?« B.: »Nemogoče. Bil je zaročen z mojo ženo preden ie vzela mene, potem pa jo je zapustil Zdai vendar ne boš zahteval od mene, da vzamem v svoje podjetje moža, ki ie pametneiši od mene.« X Snežinka na ledeniku se spremeni v vodo v 200 do 300 letih. Ali je sneg, ki pade v kraju z večno zimo, tudi večen? Znanstveniki pravijo, da ni večnega snega. Če bi sneg v takih krajih leto za letom obstal in ne na kak način izginil, bi morale, recimo v sto letih, nastati silne snežne gore. Na ledeniku je od zgoraj navzdol večen pritisk, ki nastane iz mnogih plasti snega. Iz pritiska pa se razvija toplota in ledenik začne teči. Nekoč so izračunali, koliko časa traja, preden se snežinka z mogočnega ledenika, na primer z Velikega Kleka, spremeni v kapljico vode. Pravijo,, da traja 200 do 300 let. MALI OGLASI Naslovi inserentov oglasov s šitrami ostaneio strogo tajni. BREZPLAČNO dobi lahko vsak literaturo »Preporodjaj« fizični in nervni. Zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. DOLGOROČNO POSOJILO dobijo vsi slojL Zato ne odlašajte, temveč se čim prej zglasite pismeno ali osebno. Zastopstvo »Moj dom«, Gregorčičeva 3, Celje. Za odgovor znamko za Din 3. JAELUS-JABOLČNIK. Ali ste se prepričali, da le iz Jablusove snovi napravite najboljši jabolčnik ali hruškovec tudi brez naravnega sadjevca. S poštnino stane 50 1 39.50, 100 1 69, 150 1 98 din. Ze čez tisoč pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo »Renier« Podčetrtek. OSKRBNIKA ALI NAJEMNIKA za svoje cca 30 oralov veliko posestvo, ležeče med Rimskimi Toplicami in Zidanim mostom, sprejmem s 1. aprilom t. 1. Na posestvu je tudi kmečki mlin z 2 paroma konjev, ki ga dotični upravlja na svoj račun, tako da mora biti vešč mlinarske stroke. Pripravno bi bilo za upokojenca z družino. Pogoji po dogovoru. Ponudbe na upravo »Domovine« pod »Mlinar« VAŽNO ZA PRAŠIČEREJO. »MASTELIN« vam pripomore, da se prašiči zredijo in ne obolijo. Pošiljam franko vašo pošto pol kg din 14, 1 kg din 26, manjše zavitke pa dobite pri trgovcih po din 3 in 6. Dobivam mnogo zahvalnih pisem. Pišite na naslov po položnici in navodilo: Ivan Magdalene. Rače. UMETNE OČI izdelujemo točno po naravi za svoje paciente F. Ad.Miiller Sohne — Wicsbaden. — V Ljubljani : Splošna bolnica — očesni oddelek, dne 4. in 5. marca 1940. NOVOST! SAMO DIN 49.50 6t 62.300 AuHer ur» pravi švicarski stroj. Dobra kvaliteta, lep k r o m 1 r a n okro 7 ■ pismeno *air.xTiclJ« Din 49.50 £tev 62.301 Iste • osvetljenimi kazalci In stevlMmlco (Radiuni) Din 59.50 Zahtevajte cenik B| vam ga pošlje za« stonj 'ji poštnina proste Ljubljana 6 Lastna protokollran« tovarna ur v SvlcL NOV REDILEN PRAŠEK .uKUlN« za prašiče — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z majhnimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje ie 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pusti iz din, 3 zav. po pošti 24 din, 4 2av po pošti 30 din Mnogo zahvalnih pisem. Prodaja drngertta KANT. I iuhljana. židovska uU MOSTOVA ESENCA ..MOSTIN« Z našo umetno esenco Mostln si lahko vsakdo z majhnimi stroški pripravi Izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov din 20.—, po pošti din 35.—, 2 steklenici po pošti din 55.—, 3 steklenice po pošti din 75.— Pazite, pravi »Redin« in »Mostln« se doDi samo z gornjo sliko ln ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, Židovska ul. I a. Za štajerski del Slovenije tn Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34.