JAVNA šišenskih občanov DECEMBER 1964 ST. 36 STANE 20 DIN VSEM OBČANOM, KI PREBIVAJO ALI DELAJO NA OBMOČJU NASE KOMUNE, ŽELIMO MNOGO ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN USPEHOV PRI DELU l Z £ S a T°H,hfn t f,, 19 e 4 -Y ames l? 9 bčins 5 il L, 1 razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Siska — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, Celovška cesta 121/IV., soba 406 (SZDL) — UPRAVA: VI. nadstropje, soba št. 606, tel. 32-011 int. 311 Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani Občinska skupščina in njeni organi občinski odbori družbeno političnih organizacij in uredništvo in uprava lista POKONGRESNI RAZGOVORI NAJVEČJI ODPRTI SESTANEK ZKJ V GRADIVU VIII. KONGRESA SMO DOBILI ZNANSTVENO MARKSISTIČNO OSNOVO ZA NAŠ NADALJNJI RAZVOJ — JE POVEDAL V RAZGOVORU Z NAŠIM SODELAVCEM TOVARIŠ RUDI BREGAR Organizacijskemu sekretarju Okrajnega komiteja ZKS Ljubljana, tovarišu Rudiju Bregarju, ki je bil delegat naše občinske organizacije na VIII. kongresu ZKJ, smo za¬ stavili nekaj vprašanj o njegovih vtisih s kongresa in o tem, kako naj čimuspešneje realiziramo sklepe kongresa. Na naša vpranja je tovariš Bregar takole odgovoril: — Zame je najvažnejše to, da so na VIII. kongresu ves čas zasedanja — v refe¬ ratih in diskusijah — pre¬ vladovale progresivne ideje in stališča, globoke marksi¬ stične analize naše doseda¬ nje družbeno-politične pra¬ kse in da si je kongres kot celota prizadeval, da čim- globje spozna osnovne pro¬ bleme sedanjega obdobja graditve naše socialistične družbe. V tej smeri — je nadaljeval tovariš Bregar — se bo začrtalo delo Zveze komunistov v bodoče. Kot smo namreč lahko pred kongresom ugotavljali, na podlagi predkongresnih smernic, da bo na kongresu težišče razprav o nadaljnji graditvi ekonomskega siste¬ ma, tako lahko sedaj ugoto¬ vimo, da je na kongresu res do tega prišlo in da sta ta problem zelo izčrpno obde¬ lala tovariša Tito in Kar¬ delj. Solidna osnova za nadaljnji gospodarski razvoj Zategadelj lahko povem, da smo v gradivu VIII. kongresa ZKJ dobili solid¬ no, znanstveno, marksistič¬ no osnovo za nadaljnji raz¬ voj našega ekonomskega si¬ stema, ob istočasnem razvi¬ janju resničnih socialistič¬ nih družbenih odnosov. Ra¬ zume se, da bogastvo tega gradiva ne pomeni hkrati tudi rešitve vseh trenutnih ekonomskih problemov, ki obstojajo v naši vsakdanji praksi. Nasprotno, osebno mislim, da bi bilo ob dej¬ stvu, da je celotna naša javnost z velikim zanima¬ njem spremljala delo kon¬ gresa in od njega veliko pričakovala, zelo napačno zaključevati, da bodo sami sklepi, argumentiranost in izčrpnost družbenih, eko¬ nomskih, idejnih in politič¬ nih analiz, ki so bile poda¬ ne na kongresu, same po se¬ bi predstavljale razrešitev protislovij, ki obstojajo v naši družbi. Take iluzije, ki so žal pri -delu naših obča¬ nov in katere končno kaže¬ jo na veliko zaupanje, ki ga ima naš poslovni človek v Zvezo komunistov, bi lahko pomenile nasprotno. Bolj dosledno reševanje problemov — Ob takem bogastvu gradiva — je nadaljeval to¬ variš Bregar —• menim, da bi se komunisti morali bolj energično, dosledno in kon¬ struktivno zavzeti, da se v samoupravnih organih (na osnovi vsega tistega, kar je bilo na kongresu o vseh ni¬ vojih in oblikah samo¬ upravljanja rečeno) tisti konkretni problemi in kon¬ kretne situacije, pred kate¬ rimi so posamezne delovne organizacije in samouprav¬ ne institucije, rešujejo s ta¬ kimi ukrepi, ki bodo na li¬ niji VIII. kongresa. Govoreč o samoupravnem sistemu je tovariš Bregar nadaljeval: — V našem samouprav¬ nem sistemu, v sistemu so¬ cialistične demokracije, je odločilne važnosti to, ali bo¬ mo določeno politiko, ki smo jo zasnovali in sprejeli komunisti prek VIII. kon¬ gresa, realizirali ali ne. Gle¬ de na to, da so naši delovni ljudje z dosedaj nevidenimi interesom zasledovali delo kongresa, mislim, da bomo komunisti, če bomo dosled¬ ni nosilci te politike v sa¬ moupravnih organih, dobili vso podporo ostalih uprav- Ijalcev ne glede na to, ali so ali niso člani Zveze ko¬ munistov. To govorim zara¬ di tega ,ker je bil VIII. kon¬ gres zares največji odprti sestanek Zveze komunistov Jugoslavije, pa je zaradi te- ŽIVEL 22. DECEMBER DAN JLA ga tako pričakovanje opra¬ vičeno in na mestu. Izvajanje sklepov kongresa Govoreč o izvajanju skle¬ pov VIII. kongresa je tova¬ riš Bregar nadaljeval: — Doba, v kateri priče¬ njamo z uresničevanjem politične usmeritve, ki je dal naš kongres, ni najbolj ugodna. Imamo vr¬ sto težav v mnogih delovnih organizacijah, ki niso kot nekateri govorijo — posle¬ dica »zavožene gospodarske politike«, temveč rezultat velikega zaleta našega go¬ spodarstva in rezultat od¬ stopanja nekaterih pravic države neposrednemu vode¬ nju gospodarstva po orga¬ nih samoupravljanja, vštevši tudi razširjeno reprodukcijo itd. Poleg tega karakterizi- rajo sedanjo situacijo tudi nekateri drugi pojavi, ki se predvsem zrcalijo v tem, da še vedno delujejo stari etatistični činitelji na nor¬ malni razvoj gospodarstva. Pomemben korak naprej — Na koncu bi želel po¬ vedati še to, da se je VIII. kongres za razliko od neka¬ terih prejšnjih, ki so morali (zaradi objektivnega stanja in politike v mednarodnem delavskem gibanju) precej¬ šen del svojega dela usme¬ riti nazven, razvijal v raz¬ meroma ugodnih medna¬ rodnih političnih razmerah in smo zaradi tega lahko svoje misli in hotenje usme¬ rili na naše notranje pro¬ bleme. Na tem kongresu namreč ni bilo treba pred svetom pojasnjevati socialističnega značaja naše družbe. Prav tako ni bilo več potrebno, da na kongresu branimo naš program kot marksi¬ stični program Zveze ko¬ munistov Jugoslavije. Vse to je v teku let mednarodno delavsko in komunistično gibanje moralo na osnovi dejstev priznati naši Zvezi komunistov in našemu si¬ stemu. V tem pogledu pomeni VIII. kongres v našem druž¬ benem razvoju pomemben korak naprej! S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA OBČINSKEGA ODBORA SZDL Na redni seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL, dne 14. t. m., je bila kot prva točka dnevnega reda razprava o Javni tribuni šišenskih občanov. V razpravi je bilo med drugim ugotovljeno zlasti: ® da izredno ostra kritika lista na seji občinske skupščine, češ da list ne piše dovolj objektivno o ne¬ katerih gospodarskih organizacijah, ni bila uteme¬ ljena in stvarna, kajti podrobna raziskava te zadeve je odkrila v teh podjetjih še precej slabše stanje, kakor je bilo to precej milo, vsekakor pa dobrona¬ merno napisano v listu, ® da so občani mnogo bolj seznanjeni z raznimi pro¬ blemi svetovnega, jugoslovanskega in republiškega značaja kot pa s problemi svoje komune in krajevnih skupnosti; neobveščenost in nepoznavanje problemov in stvarnih možnosti za njihovo rešitev pa povzro¬ čata razna negodovanja in pasivnost občanov, ® da ima prav zaradi tega naš list zelo važno in po¬ membno vlogo obveščevalca ter mu je v prihodnje vsekakor treba posvečati več pozornosti in pomoči, ® da je 48'/o vsebine lista bilo letos posvečeno prav problematiki, o kateri razpravlja in odloča občinska skupščina in njeni organi, saj je mimo drugega pri¬ našal list zelo obsežno razpravo o predlogih v zvezi s statutom občinske skupščine, o družbenem planu in proračunu, kakor tudi o raznih urbanističnih, ko¬ munalnih, vzgojno-varstvenih, šolskih in drugih pro¬ blemih naše komune, redno v vsaki številki pa še obsežne intervjuje s predsedniki posameznih skup¬ ščinskih svetov, razgovore z volivci itd., ® da pa list res ni stalno in redno tekoče spremljal dela sej občinskih skupščin ter njenih organov in pred temi sejami vedno in dosledno javno obravna¬ val zadev, o katerih je nato razpravljala seja ob¬ činske skupščine; toda uredništvo je dobivalo toza¬ devno gradivo vedno šele nekaj dni pred samo sejo občinske skupščine, medtem ko pa potrebuje samo tiskarna za tisk lista 14 dni, uredniška obdelava gra¬ diva in razpečevanje pa zopet zahtevata najmanj 7 dni, torej bi uredništvo moralo pri takšnih razmerah dobivati ustrezno gradivo vsaj mesec dni pred obrav¬ navanjem na sejah občinske skupščine, če hočemo uporabiti list tudi v te namene, vendar tudi takrat list ne bo mogel in smel popolnoma nadomestiti nuj¬ no potrebnih stalnih stikov občinskih odbornikov z njihovimi volivci, (Nadaljevanje na 3. strani) PREBERITE IN NAPIŠITE! • Ugotovite: Kateri čla¬ nek v tej številki vam najbolj ugaja? • Napišite to v anketni obrazec ali pa kar na do¬ pisnico ter pošljite na naš naslov ali pa vrzite v naš nabiralnik! • Izžrebali bomo 6 ta¬ kih odgovorov in nagra¬ jencem izplačali po 1000 dinarjev. Vse prispevke honoriramo!_ 2 ŠIŠENSKA TRIBUNA RAZGOVORI Z VOLIVCI PODPREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE MIRKO DAMJAN V zadnjih dneh leta delamo povsod obračune in nove načrte. V želji, da bi bralce našega lista seznanili z najvažnejšimi problemi in nalogami na območju naše komune, da bodo tako dobili boljši pregled ter z večjim uspehom aktivno sodelovali v predvolilnih razpravah, kakor tudi na zborih volivcev in sploh na sestankih, sejah in posvetovanjih, smo zaprosili vodilne funkcionarje na raznih področjih naše komune, da nam v nekaj besedah povedo: — o največjem uspehu na njihovem področju dela, — o raznih težavah, ovirah in neuspehih doslej, — o poglavitnih nalogah v prihodnjem letu. Vsem, ki so odgovorili na naša vprašanja (nekaj odgovorov bomo objavili še v prihodnji številki), se v imenu bralcev najlepše zahvaljujemo ter jim želimo obilo uspehov pri njihovem nadaljnjem delu. Uredništvo Več skrbi družbenim službam PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE MIRAN GOSLAR Povečana samostojnost in odločanje vseh občinshih samoupravnih organov Ko sprašujete po uspehih in neuspehih v letošnjem letu, sem prepričan, da ne mislite na naštevanje objektov, go¬ spodarskih ali negospodarskih, ki so bili zgrajeni ali po¬ večani na območju občine. O tem je bilo dovolj povedano že ob sprejemanju družbenega plana in v teku leta ter smo lahko zadovoljni, saj pri realizaciji družbenega plana ni bilo velikih odstopanj. več let bo potrebno, da to, kar je bilo v prejšnjih letih zamujeno, nadoknadimo! To¬ da storjen je velik korak na poti, ki jo je potrebno do- MATERIALNA KREPITEV DRUŽBENEGA STANDARDA Če upoštevamo vsa sred- tivam in pobudam občanov sledno nadaljevati. Zlasti materialna baza šolstva se je v letošnjem letu precej izboljšala. Največje uspehe smo do¬ segli prav v tem, da se je samostojnost dela in odlo¬ čanja vseh samoupravnih občinskih organov, skupšči¬ ne in zlasti še svetov, zelo povečala. Skoraj ni bilo po¬ dročja družbenega življenja, kjer ne bi razprave, pobude in predlogi zajeli širokega kroga občanov, ki sodeluje¬ jo v raznih samoupravnih organih. Najbolj pozitivna prelom¬ nica, ki je letos prišla do izraza tudi v usmerjanju materialnih sredstev, je bi¬ la storjena v korist uspeš¬ nejšega delovanja tistih družbenih služb, od katerih je v veliki meri odvisen standard občanov — tu mi¬ slim zlasti na šolstvo, otro¬ ško in socialno varstvo ter razvoj komunalne dejavno¬ sti. Daleč smo seveda od tega, da bi bili lahko zadovoljni; stva, s katerimi je občina razpolagala v proračunu, vključujoč izvirni priliv v sklad za vzgojo in izobraže¬ vanje, skupaj nekaj nad 3 milijarde dinarjev, je bilo 60 °/o porabljeno za šolstvo, socialno in otroško varstvo, zdravstvo in kulturo, 12 %> za komunalno dejavnost in ceste, 6 °/o za skupno finan¬ ciranje mestnih potreb in 8 odstotkov za finančni načrt občinskih upravnih organov. Ostalo zajemajo izdatki za telesno kulturo, dotacije družbeno-političnim organi¬ zacijam in krajevnim skup¬ nostim, skupno financiranje nekaterih medobčinskih usta¬ nov (gasilska brigada, ob¬ činsko sodišče, katastrska služba), gradnja novega po¬ štnega poslopja v Šiški in regres za nižje cene mleka. ŠE BOLJ MORAMO UPOŠTEVATI OBČANE IN NJIHOVE POTREBE Čeprav je takšna razdeli¬ tev sredstev ustrezna inicia- in izhaja iz zahtev svetov in krajevnih skupnosti, ne bi bilo mogoče trditi, da nam je uspelo izčrpati vso ustvar¬ jalno pobudo j ki prihaja do izraza na zborih volivcev in v organizacijah SZDL. Tu je bilo pravzaprav več aktivnosti na nemestnem področju občine, zlasti v Smledniku, na območju Vo¬ dic in v predelu krajevne skupnosti Topol-Golo brdo Bistven prelom in preusmeritev Najpomembnejši uspeh na področju družbenih služb v letu 1964 je po mojem mnenju bil ta, da smo v veliki meri zlomili staro in zaostalo miselnost o drugorazredni vlogi in pomenu delovanja družbenih služb. Tu mislim predvsem na šolstvo, otroško var¬ stvo, izobraževanje nasploh, kulturo, socialno var¬ stvo in komunalno dejavnost. To leto je torej pre¬ lomnica v dosedanjem prepočasnem razvijanju in vlaganju sredstev v te službe. Nismo ostali samo pri besedah, deklaracijah, obljubah in resolucijah, tem¬ več smo zavestno dodelili večja sredstva za razvoj omenjenih služb. Narejen je tudi koncept nadaljnje¬ ga razvoja teh služb. Osebne dohodke zaposlenih v družbenih službah nam je uspelo v poprečju močno približati osebnim dohodkom v gospodarskih dejavnostih. Najvažnejše pa je, mislim, da smo s tem priznali vlogo in mesto delavcev iz družbenih služb, kakršno jim v naši družbi pripada. Več novih šol, vzgojno-varstvenih ustanov in kulturnih institucij Največja ovira v še hitrejšem razvoju družbenih služb, predvsem šolstva, otroškega varstva, je velika zaostalost na področju investicijske izgradnje. Sred¬ stva, ki so bila dodeljena za osnovno dejavnost tem službam, so bila v letošnjem letu zadostna. Premajh¬ na pa so bila sredstva za gradnje novih šol, vzgojno- varstvenih ustanov in kulturnih institucij. S tem problemom se bo morala naša skupščina in vsi druž¬ beni organi krepko spoprijeti tudi v naslednjih letih! V ospredju: izobraževanje, kultura, zdravstvo, socialno varstvo in komunalne dejavnosti V naslednjem letu bo morala naša družb eno-poli¬ tična skupnost predvsem uresničiti ustavno in sta¬ tutarno načelo, da je dolžna financirati predvsem potrebe in naloge na področju izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega varstva in komunalnih dejav¬ nosti ter potrebe svojega predstavniškega telesa in svojih organov. Vso prednost bomo morali dati razvoju šolstva, otroškega varstva in socialnega varstva! Pri tem pa bomo morali še bolj kot doslej krepiti in poglabljati sistem družbenega upravljanja v pogojih neposredne demokracije. Mirko DAMJAN NAGRADNO ANKETIRANJE UREDNIŠTVO JAVNE TRIBUNE Ljubljana, Celovška cesta 121/IV V tej številki mi najbolj ugaja članek (slika): najmanj pa .... Želim, da pišete še o .. Če bom izžreban, pošljite 1000 din na naslov: . in v Medvodah, manj pa v mestnem predelu. Ni nujno, da iniciativa za sklicanje zbora volivcev, ki naj razpravljajo o raznih vprašanjih, prihaja samo od zgoraj, saj po občinskem statutu zbor volivcev — po¬ leg občinske skupščine in predsednika občinske skup¬ ščine — lahko skliče tudi organ krajevne skupnosti, občinski ali krajevni organ SZDL ali 5 %> volivcev. Tudi organizacije SZDL so premalo nastopale kot or¬ gan, ki naj spremlja politi¬ ko občinske skupščine in tu¬ di kritizira posamezne ukre¬ pe, če je to potrebno. Gre za to, da moramo še bolj skrbeti in uporabiti vse or¬ ganizacijske oblike našega družbeno-političnega življe¬ nja, da seznanimo občane s problemi; pa ne samo to, temveč da jim omogočimo ustvarjalne pobude, na os¬ novi katerih bo dejansko prišlo do izraza dejstvo, da si sami krojimo življenje. Zaradi tega bo potrebno tu¬ di več stikov s posamezni¬ mi odborniki občinske skup¬ ščine, ki naj bi jih večkrat klicali, da nastopajo pred volivci, pojasnjujejo, spre- (Nadaljevanje na 3. strani) ŠIŠENSKA TRIBUNA 3 PREDSEDNICA SVETA ZA SOCIALNO VARSTVO IVANKA KUKOVEC Potrebno je več razumevanja in sodelovanja Najpomembnejši letošnji uspeh na področju našega dela? Ce smem tu izraziti svoje osebno mišljenje, potem bi rekla naslednje: ZA VEČJO OBVEŠČENOST OBČANOV (Nadaljevanje s 1. strani) • da bodo občinski javni delavci vseeno morali kot najbolj razgledani občani aktivneje sodelovati v listu ter v kratkih (lahko tudi nepodpisanih) člankih opo¬ zarjati na določene pereče probleme ter nakazovati njihovo rešitev, ® da bi naj tudi klub občinskih odbornikov v tem oziru odigral določeno vlogo s tem, da bi se vsaj en¬ krat mesečno sestajal in ob navzočnosti drugih druž¬ benih delavcev in članov uredniškega odbora v pro¬ stem klubskem razgovoru osvetljeval razno aktualno problematiko in tako prispeval svoj pomembni del k izboljšanju vsebine in kvalitete lista, ® da pa pri tem ne smemo zanemarjati tudi drugih oblik, sredstev in načinov za informiranje, osvešča¬ nje in aktiviranje občanov, zlasti so pomembni za boljšo informiranost občanov redni tedenski razgo¬ vori občinskih odbornikov in izvoljenih članov raz¬ nih drugih samoupravnih organov v okviru krajev¬ nih družbenih centrov, ® da je list, zlasti na severno-zahodnem območju občine zelo toplo sprejet in ga ljudje z zanimanjem bero, čeprav bi naj tudi problematiki s tega območja posvečal več prostora (nujno je bolj aktivno sode¬ lovanje krajevnih dopisnikov!). Končno so bili sprejeti naslednji sklepi: H V prihodnjem letu bo »Javna tribuna šišenskih občanov izhajala vsak mesec v razširjenem obsegu, to je na 12 straneh ter bodo 4 nove strani posvečene najvažnejšim občinskim problemom. ® Proučiti je treba vse možnosti, da bi od meseč¬ nika prešli na štirinajstdnevnik, kajti le tako bodo občani lahko dovolj hitro in v večjem obsegu obve¬ ščeni o vseh pomembnejših vprašanjih ter bodo lah¬ ko tudi sami več sodelovali v razpravah prek samega lista. H List bo objavljal tudi odloke in pomembnejše sklepe sej občinske skupščine ter dopolnilne obrazlo¬ žitve. ® Povečan obseg in večja skrb za boljšo kvaliteto in še večjo pestrost lista zahtevata zaposlitev novinarja v rednem delovnem razmerju, zaradi tega se razpiše mesto poklicnega novinarja pri »Javni tribuni šišen¬ skih občanov«. Kritična analiza Predvsem to, da se je skupščina naše občine prav v tem letu izredno zavzema¬ la za delo in realizacijo na¬ log družbenih služb. Razve¬ seljivo pa je predvsem dej¬ stvo, da je imela razumeva¬ nje za finančne potrebe pri reševanju problematike družbenih služb in je po svo¬ jih zmožnostih dajala fi¬ nančno pomoč celo z reba¬ lansom, ker je zmanjkalo potrebnih finančnih sred¬ stev za reševanje nujne pro¬ blematike na tem področju. Tudi bi želela poudariti, da smo v času svojega de¬ lovanja (tu gre zasluga predvsem zavodu za social¬ no delo naše občine) vsaj na nekaterih področjih dobili jasno obliko potreb naših občanov, tako da bo naš na¬ daljnji program dela jas¬ nejši in konkretnejši. najveCja ovira OZIROMA NEUSPEH? Ovira so bila predvsem nezadostna finančna sred¬ stva, brez katerih se ne da reševati problematika na področjih socialnih služb. Menim, da je tu še vedno premalo resnosti kolektivov pri reševanju družbenega standarda oziroma življenj¬ skih problemov naših delav¬ cev, saj bi ob pomoči le-teh laže reševali ravno razne probleme. Kako lahko mislimo na graditev oziroma rekonstru¬ kcijo neke tovarne, ako obe¬ nem ne mislimo tudi na po¬ trebe delavcev, ki jih bomo tam zaposlili? Vse premalo je tudi med¬ občinskega sodelovanja za reševanje nekaterih proble¬ mov, ki jih ena sama obči¬ na ne more rešiti predvsem zaradi nezadostnih finanč¬ nih sredstev (kot so na pri¬ mer dom počitka za starej¬ še in za delo nezmožne lju¬ di, vzgojno-varstveni domo¬ vi za mladoletnike in zdrav- (Nadaljevanje z 2. strani) jemajo predloge in nato ak¬ tivno sodelujejo z amand- Gre predvsem za to, da bo višina posameznih stopenj prispevkov in davkov, ki jih občina samostojno sprejema, dejansko prikaz temeljito prediskutiranega programa na terenu z občani, tako da bo višina prispevkov in dav¬ kov, ki jih vsak občan pla¬ čuje, v najbolj neposredni zvezi z izpolnjevanjem programa razvoja družbe¬ nih služb in drugih dejav¬ nosti, ki so v neposrednem interesu samih občanov. stvene ustanove za obvezno zdravljenje alkoholikov). Uspeh dela našega sveta bi lahko bil mnogo večji, če bi bili vsi njegovi člani bolj aktivni in če bi bilo naše dosedanje delo bolj koordi¬ nirano z drugimi sveti na¬ še občine. To bomo morali v naslednjem letu popraviti! NAJVAŽNEJŠE PRIHODNJE NALOGE Najpomembnejše v na¬ slednjem letu bo seveda v prvi vrsti problem vzgojno- varstvenih ustanov, ki naj bi bile obvezne v novih na- maji k predlogom predlože¬ nih ukrepov, odlokov in po¬ dobno. Mislim, da bo najpomemb¬ nejše prav to, da storimo še večji korak v razvoju šol¬ stva in otroškega varstva, v vsakem primeru pa damo prednost tistim vprašanjem, za katera bodo zahteve in potrebe najbolj številne. Ne bilo bi prav, če bi na zbore volivcev šli že s skoraj do¬ končno izdelanim družbe¬ nim planom in proračunom, treba je marveč razne ini¬ ciative in alternativne pred¬ loge še prej preveriti na se- seljih (nove gradnje). Nada¬ lje gradnja doma počitka za starejše ljudi in ne kot zad¬ nje — konkretno reševanje stanovanjske problematike nekaterih kategorij ljudi z manjšimi osebnimi dohod¬ ki, kajti večina problemov izhaja prav iz nerešenih sta¬ novanjskih problemov, npr. vzgojna zanemarjenost mla¬ dine, razveze zakonov, ne¬ urejene družinske razmere, reja otrok, katerih starši ni¬ majo urejenih stanovanj¬ skih razmer itd. Ivanka KUKOVEC Stankih SZDL in drugih množičnih političnih organi¬ zacijah in na zborih voliv¬ cev ter šele nato iti na raz¬ pravo za dokončni sprejem družbenega plana, pri tem pa moramo seveda upošte¬ vati, da bo potrebno raču¬ nati z vsemi področji obči¬ ne, ne pa samo z nekate¬ rimi. SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO! Na koncu izkoriščam pri¬ ložnost, da zaželim vsem ob¬ čanom naše občine srečno in uspešno novo leto 1965, čimveč zadovoljstva in so¬ delovanja pri nadaljnjem razvoju družbenega življe¬ nja v občini! Miran GOSLAR Tovariš urednik, menimo, da je v načelu de¬ litev kritike na pravilno in nepravilno precej površna, skoraj se lahko reče, da je taka delitev navadna fraza, ki nima nič skupnega z res¬ nično ustvarjalno, dialektič¬ no, kritično marksistično metodo. Kakor hitro nam¬ reč kdo zahteva, naj bo kri¬ tika vselej samo pravilna, brž ko zahteva, naj bo kri¬ tika nezmotljiva, potem je tako zahtevo mogoče izpol¬ niti samo s pogojem, da kri¬ tike ni. Prav tako se lahko zmoti in nepravilno ravna tisti, ki dela, kakor tudi tisti, ki kri¬ tizira. Tudi delitev v tako imenovano konstruktivno in nekonstruktivno kritiko je dokaj površna oznaka res¬ ničnih gibalnih sil in druž¬ beno progresivne vloge marksistične kritične meto¬ de obravnavanja dane druž¬ be, njene strukture, njenih NAŠI NAGRAJENCI ciljev, njenih uspehov in njenih porazov... Tudi kritike torej ni mo¬ goče soditi in obsojati samo po njenih dnevnih ciljih in opravilih, kakor deklo ali hlapca tega ali onega gospo¬ darja ali trobilo tega ali onega »modrijana«, ampak je treba nanjo gledati in jo ocenjevati v konkretnem ča¬ su in prostoru ... To, kar ste prebrali, niso moje ugotovitve, temveč je izvleček iz uvodnika prve številke revije za družbena vprašanja »Teorija in pra¬ ksa«, ki jo urejuje predsed¬ nik ideološke komisije pri CK ZKJ, tovariš Stane Kav¬ čič, izdaja pa jo Visoka šola za politične vede. Vsem kritikom priporo¬ čam, da spremljajo tudi pi¬ sanje te revije ter se tako postopoma otresejo presoja¬ nja zadev skozi zastarela očala, ki »ne svetijo« več prav. I. B. Izmed tistih, ki so nam poslali anketo o našem listu, je tokrat žreb izbral naslednje: Marija Sešek, Bukovica ■— Vodice, Nada Šebela, Runkova 24, Darinka Šinkovec, Ši¬ šenska 26, Matjaž Šušteršič, Svetje 32, p. Medvode, Kati Ukmar, Celovška 14 in Pavle Taneer, Levičnikova. Vsi navedeni naj dvignejo po 1000 din nagrade v upravi lista, Celovška 121, VI. nadstropje, soba št. 606 (ZMP). PIŠITE IN SODELUJTE V NAŠIH RAZPRAVAH! so vsa križanja z gorenjsko železniško progo Na gorenjski železniški progi so uvedeni električ¬ ni motorni vlaki s hitrostjo do 100 km na uro. Za¬ radi izredno tihe in hitre vožnje motornih vlakov je zelo stopnjevana nevarnost na vseh, zlasti pa na ne¬ zavarovanih cestnih prehodih in prevozih čez samo železniško progo. Posebno velika nevarnost je v me¬ glenih, nepreglednih dneh in nočeh. Pred vsakim prebodom, zlasti pa prevozom čez železniško progo se dobro prepričajte, če ne prihaja vlak! Sam prehod oziroma prevoz pa nato opravite čim hitreje! Očka nimam, mamica pa je v službi. Jaz sem vedno sam in tako se igram z ladjicami, nam je govoril Stanko, ko smo ga ujeli ob robu prav kar modernizirane Celovške ceste. Kdo naj skrbi za take osamljene revčke, ki se zapu¬ ščeni igrajo ob naši najbolj prometni cesti? In če bi prišlo do nesreče, koga bi obtoževali? POVEČANA SAMOSTOJNOST DELA IN ODLOČANJA NOV SISTEM OBDAVČEVANJA — STVAR VSEH OBČANOV Novi zakon o financiranju družbeno-političnih skupnosti in zakon o prispevkih in davkih občanov, ki sta bila ne¬ davno sprejeta, postavljata občinske samoupravne organe pred še bolj odgovorne naloge kot doslej. 4 ŠIŠENSKA TRIBUNA ŠE O TEM IN ONEM PREDSEDNIK SVETA ZA OBRT ING. STANE BRICELJ Večji razvoj storitvene obrti Svetu za obrtništvo naše občinske skupščine je uspelo le¬ tos razgibati politične, družbene in gospodarske forume in organizacije v prid reševanju problemov za večji razvoj storitvene obrti. Skupaj s krajevnimi skupnostmi je rešil vprašanje reorganizacije njihovih servisov v smislu novih predpisov. Sorodni servisi so se združili v močnejše gospo¬ darske organizacije, in sicer v merilu občine. Za vzdrže¬ vanje hiš in stanovanj pa začne z novim letom poslovati enotno in skupno komunalno podjetje kot naslednik vseh tovrstnih služb krajevnih skupnosti naše občine. PREDSEDNIK SVETA ZA KOMUNALNE ZADEVE FRANJO PIPAN VEČJA SREDSTVA Svet je letos uspešno po¬ magal reševati tiste obrtne organizacije, ki so zašle v težave, ter v ta namen so¬ deloval z njihovimi samo¬ upravnimi organi (Komu¬ nalno podjetje Medvode, Spectrum Ljubljana, Učila Ljubljana). Da bi zmanjšal pritisk na servise, je naš svet širil mrežo obrtnih de¬ lavnic in skrbel za obsežnej¬ šo izdajo obrtnih dovoljenj. Že lani je našemu svetu uspelo davčno politiko vsaj delno prilagoditi potrebam po storitvah za občana in se rezultati že kažejo, saj je bilo lani že okrog 100 na novo registriranih obrti. VEČ INVESTICIJ TUDI V OBRTNIŠTVO! Svetu ni uspelo dobiti za obrt družbenega in privat¬ nega sektorja novih lokalov, kjer bi lahko organiziral de¬ javnosti, ki so v obrti de- ficitne. Kreditiranje investi¬ cij v obrti je že dolgo pereč problem. Občinski investi¬ cijski sklad je letos lahko prispeval le 31 milijonov di¬ narjev. Od teh investicij v obrti leta 1963 in 1964, ki znašajo okrog 500 milijonov, je šlo za storitveno dejav¬ nost le 6 »/o. To je nedosta- tek, ki ga bo treba čimprej odpraviti! • Vključiti čimveč sposob¬ nih občanov v dodatno servisno dejavnost v pro¬ stem času, upoštevajoč tozadevne sedanje pred¬ pise, ki so zelo ugodni. • Realizirati obveznosti in¬ dustrije in trgovine, da bosta v večji meri usta¬ navljali servise za vzdr¬ ževanje in popravilo go¬ spodinjskih strojev, ki jih prodajata potrošnikom. O Voditi ustrezno davčno politiko za družbeno in zasebno obrt s ciljem, da se storitvena dejavnost čimmanj obremeni, kar bo prej ali slej vplivalo na zboljšanje življenjske¬ ga standarda. Najpomembnejši letošnji uspeh je, da nam je naša občinska skupščina dala znatno večja sredstva za ko¬ munalne dejavnosti, ki so sestavni del družbenega standarda, čeprav s temi sredstvi ni bilo mogoče za¬ dovoljiti vseh želja in po¬ treb občanov. Programske naloge so bile skoraj v ce¬ loti izpolnjene. Največ je ovire so v zakasnitvah poterebne dokumentacije Največja ovira za nemoteno izgradnjo in vzrok izpada ne¬ katerih nalog je nepravočas¬ na izdelava urbanistične do¬ kumentacije, posebno se je to čutilo za sosesko VI in pa nastale podražitve. Za redno vzdrževanje in čiščenje 188 km cest je bilo porabljeno okrog 90 milijo¬ nov dinarjev. Še večja skrb za ureditev komunalnih naprav Za rekonstrukcijo cest IV. reda pa je bilo porabljeno 126,317.000 din. Za druge komunalne na¬ prave (kanalizacijo, vodo¬ vod, javno razsvetljavo, PTT, zelenice in ostalo) je bilo porabljeno 550 milijo¬ nov dinarjev. Tu pa ni všte¬ ta rekonstrukcija Celovške ceste, ki je tudi velika pri¬ dobitev za ureditev prome¬ ta. Ta dela so financirana iz različnih virov, pri katerih je sodelovala tudi naša ob¬ čina. Za naslednje leto pa kot najpomembnejšo nalogo šte¬ jemo izvršitev vseh tistih nalog, ki so iz kateregakoli vzroka izpadle v letošnjem letu, dalje preskrba z zdra¬ vo pitno vodo, modernizaci¬ ja cest, pričetek gradnje ko¬ munalnih naprav v soseski VI, nadaljevanje komunal¬ nih naprav na območju Medvod, predvsem pa vodo¬ voda. O vseh navedenih nalo¬ gah bodo razpravljali obča¬ ni na zborih volivcev, do¬ končno pa bo sklepala naša občinska skupščina. Franjo PIPAN Problematika kadrov, zla¬ sti vajencev, ni rešena. Za¬ teči se bo treba predvsem k samoiniciativi. PREDSEDNIK SVETA ZA INDUSTRIJO, GRADBENIŠTVO IN PROMET JOŽE KUŠAR RAZNE NEREŠENE NALOGE NAŠE OBRTI V prihodnjem letu čakajo tizacije in večje delitve MNOGO POMEMBNIH NALOG naš svet razne nerešene na¬ loge iz letošnjega leta, zla¬ sti pa še: • Ustanavljanje novih obrt¬ nih organizacij, predvsem storitvenega značaja. • Mehaniziranje delavnic družbenega sektorja z uvajanjem delne avtoma- dela. • Rešitev kreditiranja obrti družbenega in privatnega sektorja. • Utrditi položaj gospodar¬ skih organizacij, ki bodo nastale iz dosedanjih ser¬ visov krajevnih skupno¬ sti. Menim, da se je delo sveta industrije, gradbeništva in prometa v naši občini odvijalo v preteklem obdobju v smislu določil občinskega statuta. Najpozitivnejše delo se je kazalo pri obravnavi osnut¬ ka in analiziranju periodič¬ nega izpolnjevanja družbe¬ nega plana na področju in¬ dustrije, gradbeništva in prometa. Pri razpravah je naš svet pripomogel z vrsto ukrepov, ki se tičejo njego¬ vega področja in katere je občinska skupščina v naj- večji meri sprejela ter po¬ sredovala gospodarskim or- NAJPOMEMBNEJŠE BODOČE NALOGE PREDSEDNICA SVETA ZA ZDRAVSTVO ANICA OKRŠLAR ganizacijam. VMce&na fc motna IZVOZ ŠE VEDNO PEREČ PROBLEM ZA REALNEJŠE PLANIRANJE DELA O kakšnem velikem uspehu na področju zdravstvene po¬ litike občinskega sveta za zdravstvo ne bi mogla govoriti. Svet za zdravstvo se je trudil in tudi do neke mere do¬ segel sodelovanje z vsemi zdrastvenimi ustanovami na ob¬ močju naše občine, dalje s socialnim zavarovanjem in zd¬ ravstvenim centrom, vse zaradi izboljšanja zdravstvenega varstva občanov oziroma za strokovno kvalitetnejšo in ekonomične jšo zdravstveno službo. Prav tako se je boril za dosego takega sistema financiranja, ki naj bi zagotovil boljšo kvaliteto zdravstvenega varstva, ekonomičnejšo po¬ rabo družbenih sredstev ter stimulativnejšo notranjo de¬ litev dohodka in delitev osebnega dohodka zdravstvenih delavcev po delu; nadalje za utrditev samoupravljanja in samostojnost zdravstvenih ustanov. Skrbel je za to, da bi zdravstveni domovi uspešno opravljali svojo osnovno na¬ logo — skrb za zdravstveno varstvo občanov v smislu preventive in zdravljenja. stvena ustanova, ter enotne metodologije za določanje cene in za vrednotenje pro¬ gramov zdravstvenega var¬ stva. Realni programi zdrav¬ stvenega varstva bodo omo¬ gočili tudi smotrnejše tro¬ šenje sredstev socialnega zavarovanja oziroma druž¬ benih sredstev. Objektivnejši programi zdravstvenega varstva Za dosego vsega navede¬ nega izdelujemo analize zdravstvene problematike občine, uvajamo spremem¬ be, ki vplivajo na razvoj zdravstvene službe in izko¬ riščanje že obstoječih kapa¬ citet, kadrov itd. Te anali¬ ze bodo omogočile realne programe dela zdravstvene¬ ga varstva, kajti dosedanji programi dela zdravstvenih ustanov so bolj sredstvo za zadovoljitev lastnih potreb kot pa podoba dejanskega stanja in potreb terena. Ta¬ ko postavljeni programi zdravstvenih ustanov in iz¬ vrševanje le-teh ne nudijo dejanske slike potreb po zdravstvenem varstvu, ka¬ kor tudi ne dejanskega zdravstvenega stanja obča- Nujno je enotnejše vrednotenje zdravstvenega varstva Vzrok tega pa je v tem, ker zdravstvo še nima enot¬ ne metodologije za progra¬ miranje dela in zdravstve¬ nega varstva, ki naj ga opravi posamezna zdrav- Pomembna in težka nalo¬ ga sveta za zdravstvo je na¬ daljevati začeto delo za ustvaritev poglobljene, stro¬ kovno kvalitetnejše in eko- nomičnejše zdravstvene slu¬ žbe, za dosego objektivnih programov zdravstvenega varstva, za krepitev preven¬ tivnega varstva občanov, posebno še industrijske pre¬ ventive, nadalje za uvelja¬ vitev uzakonjenih načel o delitvi dohodka po delu, o samostojnosti zdravstvenih ustanov, invenzivnejši kre¬ pitvi samoupravnosti zdrav¬ stvenih ustanov in oblikova¬ nju dohodka in osebnega dohodka po delu. Anica OKRŠLAR Posebno pozornost je naš svet posvetil izvozu ter ob¬ činski skupščini priporočil, da se iz tega naslova pri¬ pravi podrobnejša analiza, ki naj osvetli objektivne vz¬ roke, ki omejujejo obseg re¬ alizacije izvoza oziroma na¬ kaže možnosti vključevanja podjetij, ki imajo realne možnosti. V naši občini je treba še nadalje truditi se za pospe¬ šen razvoj vključevanja v mednarodno delitev dela ter temu ustrezno dolgoročno tudi programirati celoten razvoj vlaganj v gospodar¬ stvo. Prilagoditi je vzgojo in izpopolnjevanje kadrov, uve¬ sti take metode nagrajeva¬ nja, ki zagotavljajo višjo stopnjo produktivnosti. Uvajati je treba sodobne metode dela in moderniza¬ cijo tehnologije, prevzemati proizvodnjo, ki zagotavlja večjo tržnost. Prizadevati si uvajati delo v več izmenah ter s pravočasno pripravo proizvodnje skrbeti za ne¬ zmanjšano dinamiko. Da bi proizvodnja enakomerno in nemoteno tekla, je treba iz¬ boljšati oskrbo s surovinami in reprodukcijskim materia¬ lom. Podjetja si bodo morala zagotoviti vse večjo konku¬ renčnost z znižanjem stro¬ škov proizvodnje, z uvaja¬ njem serijske proizvodnje, z večjo specializacijo in bolj¬ šo organizacijo dela. Jože KUŠAR DOPISUJTE! NOV KRAJEVNI ODBOR SZDL V ZG. ŠIŠKI PREVEC ZAPRTOSTI VASE Negativna stran dela na¬ šega sveta je bila v tem, da se je preveč zapiral v krog svojih članov in ni znal de¬ la ter razprav iz tako pe¬ stre problematike še bolj neposredno približati gospo¬ darskim organizacijam, da bi z njihovo iniciativo in su¬ gestijami nudil občinski skupščini več kvalitetnejših priporočil. Na delovni konferenci krajevne organizacije SZDL v Zg. Šiški, ki je bila 8. de¬ cembra so bili izvoljeni: Vojko Biček, Draga Boško- vič, Marica Dolinar, Dolfka Kek, Avgust Kremžar, Ja¬ nez Kropar, Jože Medved, Jovičevič, Ana Kenk, Vlado Albert Mislej, Dušan Mrak, Ludvik Mramor, Janez Urbanc, ing. Alojz Zimic in Cvetka Žerjal. O sami de¬ lovni konferenci bomo še poročali. Šišenska tribuna 5 Kadrovske spreme mb Zaslužena priznanja vsem udeležencem NOB PREDSEDNIK ZVEZE BORCEV BOŽO LOGAR Pereč stanovanjski problem Ob številnih vprašanjih, s katerimi se ubada občinska ZB, bi se omejil na bistveno vprašanje: STANOVANJA. Kakor je znano, rešuje občinska organizacija ZB stano¬ vanjska vprašanja upokojenih borcev in aktivistov, ki ne morejo dobiti stanovanj drpgod, ker so upokojeni. Ta vprašanja rešujemo s sredstvi, ki jih daje naša občinska skupščina. • OBČINSKA SKUPŠČINA — V občinskem zboru skupščine je bil razrešen Martin Škofljanec, na novo pa je bil izvoljen Jože Ru¬ par (namesto že prej raz¬ rešenega Zagorca). — V zboru delovnih skup¬ nosti skupščine sta bila raz¬ rešena Justi Božič in Mira Frolov. — V občinskem zboru skupščine je bila razrešena kot njegova predsednica Majda Kropar, na njeno mesto pa je bil izvoljen Ivan Brumen. — V zboru delovnih skup¬ nosti je bil razrešen kot nje¬ gov predsednik Viktor Me¬ glič, na njegovo mesto pa je bila izvoljena Pavla Zu¬ pančič. • SVETI OBČINSKE SKUPŠČINE — V svetu za stanovanj¬ ske zadeve je bila razrešena Justi Božič, na novo pa je bil izvoljen Ivan Tekavec. —• V svetu za delo je bi¬ la razrešena Mira Frolov. — V svetu za komunalne zadeve je bil razrešen Alojz Meznarič, na novo pa je bil izvoljen Alfred Sorjan. — V svetu za telesno vz¬ gojo je bil razrešen predsed¬ nik Andrej Militarev, na novo pa je bil izvoljen ing. Marko Svete. • KOMISIJE OBČINSKE SKUPŠČINE — V komisiji za izvajanje načel in predpisov o delitvi čistega in osebnega dohod¬ ka v gospodarskih organiza¬ cijah je bila razrešena pred¬ sednica Pavla Zupančič, na njeno mesto pa je bil izvo¬ ljen Jaroslav Gunčar. PROTIUSTAVNA IN KAZNIVA DEJANJA Tovariš urednik, hotel bi opozoriti vse bral¬ ce, da 66. člen zvezne ustave popolnoma jasno pravi: Pro¬ tiustavna in kazniva je vsaka samovolja, s katero se krši ali omejuje človeko¬ va pravica, ne glede na to, kdo to stori. Ta člen velja tudi za vse tiste, ki v okviru krajevnih skupnosti ne izvršujejo vo¬ lje občanov in pravilno sprejetih sklepov, kar je ra¬ zen tega povezano še z ne¬ potrebnimi finančnimi iz¬ datki. — V komisiji za prouče¬ vanje prehoda na 42-urni delovni teden je bila razre¬ šena predsednica Mira Fro¬ lov, na njeno mesto pa je bil izvoljen ing. Albin Pita- mic. — V komisiji za vloge in pritožbe je bil razrešen taj¬ nik Janko Komar, na nje¬ govo mesto pa je bil izvo¬ ljen Jože Posavec, nadalje je bil razrešen tudi član te komisije Martin Škofljanec, namesto njega pa je bil iz¬ voljen Marjan Medved. ® OBČINSKI SKLADI — V upravnem odboru sklada za komunalne inve¬ sticije sta bila razrešena Martin Škofljanec in Alojz Meznarič, na novo pa sta bi¬ la izvoljena Vlado Buh in Janez Rugelj. — V upravnem odboru sklada za zidanje stanovanj¬ skih hiš je bil razrešen Tone Jančar, na njegovo mesto pa je bil izvoljen Alojz So¬ dja. ©VOLILNA KOMISIJA za volitve v skupščino komu¬ nalne skupnosti socialnega zavarovanja: predsednik Milan Seme, namestnik Drago Doležal, podpredsed¬ nik Jaroslav Gunčar, name¬ stnik Milan Frotulipac, čla¬ na Ratomir Andrič in Sreč¬ ko Kušar, namestnika pa Jože Prevodnik in Duša Vu- čer, tajnik Slavko Tranda- filovski in namestnik Miloš Metlikovič. • KOMISIJA ZA GRAD¬ NJO ŠPORTNE HALE TI¬ VOLI: v programsko komi¬ sijo je bil izvoljen podpred¬ sednik občinske skupščine Mirko Damjan, v gradbeno pa Mirko Obid. Kdo naj v takih primerih sproži postopek in kako? I.B. ODGOVOR bomo objavili v prihodnji številki. JAVNO IN DEMOKRATIČNO ODLOČANJE Tovariš urednik, po načelih ustave in statu¬ tov je delovanje organov krajevnih skupnosti javno, vendar, kot vidimo iz št. 35 našega lista, temu ni tako. Dogajajo se razne zadeve, ne da bi bili občani o tem ka¬ kor koli obveščeni, še manj, Moram poudariti, da smo lani in letos uvedli določen red in sistem v reševanje teh vprašanj in napravili prioritetno listo najbolj po¬ trebnih v naši občini. V ta namen smo dobili 33 sta¬ novanj. Razen tega nam je občinska skupščina dala la¬ ni in letos še 43,000.000 di¬ narjev za adaptacije stano¬ vanj tistih udeležencev NOB, ki morajo svoja stanovanja obnoviti oziroma z manjši¬ mi adaptacijami urediti. Skratka, na razne načine rešujemo najtežje primere udeležencev in aktivistov NOB s ciljem, da jim v čim- krajšem času omogočimo normalno življenje. Zahtevamo javen odgovor! Zlasti pereče je vpraša¬ nje vseljevanja v kupljena stanovanja, ki smo jih do¬ bili prek občinskega sklada za zidanje hiš. Od 33 stano¬ vanj ni do danes še nobeno vseljivo, ker še niso izgo¬ tovljena. Menim, da je prav, da občinska skupščina za¬ hteva od sklada jasen in konkreten odgovor, in sicer prek »Javne tribune«. Iz te¬ ga razloga je moj komentar odveč! Več razumevanja odgovornih činiteljev v podjetjih Drugačno je vprašanje stanovanj za borce in akti¬ viste, ki so redno zaposleni. Akcija, ki smo jo načeli s tem, da smo razposlali an¬ keto vsem gospodarskim or¬ ganizacijam in ustanovam, je slabo uspela. Od 126 go¬ spodarskih organizacij in ustanov je izpolnilo anketo le 53 podjetij. Podatki iz prejetih anket kažejo, da je 75 borcev in aktivistov brez stanovanj. Menim, da tudi v ostalih 73 podjetjih in usta¬ novah tozadevne razmere niso boljše. Mislim, da je prav, da se odgovorni ljud¬ je v gospodarskih organiza¬ cijah, kakor tudi samo¬ upravni organi občine, resno vprašajo, kdaj in kako bodo ta vprašanja rešena. Menim, da zahteva prav to vpraša¬ nje vso resnost in odgovor¬ nost celotne družbe, za kon¬ kretno rešitev pa več razu¬ mevanja odgovornih činite¬ ljev v gospodarskih organi¬ zacijah. da bi lahko vplivali na pra¬ vilen potek zadev. Prosim, da v listu obja¬ vite, kako naj organi KS poskrbe za javnost svojega dela. L. S. ODGOVOR: Zaradi po¬ manjkanja prostora ne mo¬ remo tokrat o tem obširno pisati, bomo pa storili to v eni izmed naslednjih številk. Tudi v prihodnje: vso skrb socialno šibkim in potrebnim bivšim borcem in aktivistom Vsa druga vprašanja re¬ šujemo bolj ali manj uspeš¬ no, seveda v interesu celot¬ ne družbe. Upokojenim ude¬ ležencem in aktivistom z nižjimi prejemki omogoča¬ mo priznavalnine, otrokom dijaške podpore, starejšim pa zimsko pomoč v denarju. Mislim, da je dan že tudi odgovor, kaj bo najpo- KDO ZAVIRA HITREJŠO STANOVANJSKO IZGRADNJO Tovariš urednik, v 27. številki našega ob¬ činskega lista sem z največ¬ jim zadovoljstvom prebral članek »Urbanizem in ob¬ čani«, v katerem tovariš O. J. kritizira hermetično za¬ prte meje 5 ljubljanskih ob¬ čin ter se zavzema za pre¬ livanje investicijskih sred¬ stev za stanovanjsko grad¬ njo iz občine Center na ob¬ močje naše občine. Iz zanesljivega vira sem zvedel, da je občina Center pripravljena graditi stano¬ vanjske zgradbe na območ¬ ju naše občine, vendar prav pri naši občinski skupščini ni potrebnega tozadevnega razumevanja. Kaj pravite k temu? V. K. ODGOVOR: Na predlog predsednika občinskega sve¬ ta za urbanizem, tovariša dr. Miloša Levičnika, je na¬ ša občinska skupščina na 12. seji obeh svojih zborov z ločenim glasovanjem, dne 16. junija letos, sprejela sklep, da bo dala občini Center in drugim ljubljan¬ skim mestnim občinam pre¬ dlog za medsebojno sodelo¬ vanje in združevanje sred¬ stev občinskih stanovanj¬ skih skladov za hitrejšo in racionalnejšo industrijsko gradnjo stanovanj na veli¬ kih gradbiščih. Obenem je občinska skupščina poobla¬ stila svojega predsednika, tovariša M. Goslarja, da stopi v tozadevni stik z drugimi občinskimi skup¬ ščinami mesta Ljubljane (glej 6. točko dnevnega re¬ da v zapisniku 12. seje obeh zborov naše občinske skupščine z dne 16. junija letos). Kot vidite, Vam v odgo¬ vor navajamo konkreten sklep naše občinske skup¬ ščine. Želimo, da bi tu¬ di Vi bili v Vaših izjavah Zdravo Novo leto žele Zveza borcev, rezervnih oficirjev in podoficirjev in Zveza vo¬ jaških vojnih invalidov membnejše delo ZB v na¬ slednjem letu: še intenziv¬ nejše reševanje stanovanj¬ skega vprašanja. Zaprosili smo namreč občinsko skup¬ ščino za 50 stanovanj, kajti na prioritetni listi imamo še 70 bivših borcev, ki čakajo na stanovanja. Božo LOGAR enako konkretni, kajti le tako bomo lahko ugotovili dejansko stanje. TOKRAT GUNCLJE ... Tovariš urednik, v prilogi vam dostavljam dopis Prostovoljnega gasil¬ skega društva Gunclje to¬ varišu Ignaciju Cedilniku, ki je zid gasilnega doma zasul z nekim materialom, tako da se zlasti ob dežju kvari obnovljena fasada doma. Ker v PGD Gunclje ne so¬ deluje noben profesor-sla- vist, dopis seveda ni bil na¬ pisan v knjižnem jeziku, pač pa je dovolj jasen in razum¬ ljiv ter prosi tovariša Ce¬ dilnika, da na podlagi skle¬ pa seje upravnega odbora PGD takoj odstrani ta ma¬ terial. Sinovi Cedilnika, in sicer Pavel, Marjan, Danilo itd. so z rdečilom prav zafrkant- sko popravili dopis PGD Gunclje, tako da so npr. v naslovu in na ovitku prečr¬ tali »Tovariš Cedilnik ...« ter z rdečilom dopisali: »Go¬ spod ...« itd. K vsemu temu so dopisali izredno zafrk¬ ljiv odgovor, ga lastnoročno podpisali in vrnili PGD Gunclje. Menim, da nima nihče pravice delati kakršnokoli škodo na družbeni lastnini, kakor je npr. tudi gasilski dom, še manj pa imajo mla¬ di šolani ljudje, ki naj bi bili drugim za zgled, pravi¬ co, tako neokusno norčevati se iz drugih in iz našega — socializma. S. J. POSEBNI TROLEJBUSI DO DRAVELJ Tovariš urednik, predlog, da bi se nekje ob tovarni dekorativnih tkanin naredilo obračališče za tro¬ lejbuse, je bil sprejet. Bil je tudi že komisijski ogled na kraju in bo spomladi verjetno že urejeno novo obračališče trolejbusov, kar nam bo omogočilo zboljša¬ nje lokalnega prometa na JAVNO IZBIRANJE PREDLOGOV ZA NOVE ODBORNIKE IN POSLANCE V našem volilnem sistemu je izbira kandidatov najpomembnejši del. Pri prvih volitvah po sprejemu ustave gremo namreč korak naprej h kar najbolj neposrednemu sodelovanju občanov pri izbiranju kandidatov za odbornike in poslance. Da bi bile priprave za kandidiranje in same volitve čimboljše, da bo res sodeloval vsak občan, predlagajte sami osebno ali prek katere koli svoje organizacije občin¬ ski volilni komisiji pri občinskem odboru SZDL za kandidate občane, katerim zaupate! Krajevna skupnost URBANIZEM IN OBČANI 8 ŠIŠENSKA TRIBUNA KULTURA IN PROSVETA PREDSEDNIK OBČINSKE ZVEZE KULTURNO- PROSVETNIH DRUŠTEV ŠTEFAN BORCNIK Več pozornosti krajevnim družbenim centrom Med raznimi letošnjimi kulturno-prosvetnimi uspehi na območju naše občine bi omenil zlasti dva, in sicer: vrhunski uspeh v ostri mednarodni konku¬ renci in nov pristop h koordiniranemu in progra¬ miranemu družbenemu delu na območjih posamez¬ nih krajevnih skupnosti. Harmonikarski orkester DPD Svoboda Šent¬ vid in ansambel Veseli Šentvidčani sta dosegla letos na svetovnem prvenstvu v Luzernu (Švica) v zelo ostri mednarodni konkurenci odlična prva mesta. Razen tega smo se prek svoje komisije za klu¬ be letos lotili temeljitejšega proučevanja kon¬ kretnih razmer, pogojev in možnosti za sodob¬ nejše kulturno-prosvetno udejstvovanje. Na pod¬ lagi vseletnega posvetovanja in proučevanja te j problematike smo končno v skupni komisiji z občinskim odborom SZDL, občinskim sindikal¬ nim svetom, občinskim komitejem Z MS in ob¬ činskem odborom Zveze DPM sestavili teze in metodologijo za delo krajevnih družbenih cen¬ trov. NAJBOLJ PEREČ JE PROBLEM KADROV Najmočnejša ovira še večjih uspehov v našem delu je predvsem problem kadrov, ki so pre¬ obremenjeni z odgovornim poklicnim in razno¬ vrstnim družbenim delom. Vse večja angažira¬ nost v poklicnem delu, zlasti pa delo v nestalnih izmenah (turnusih) nam (mimo raznovrstnih dru¬ gih družbenih obveznosti naših kulturnih delav¬ cev) precej ovirajo še uspešnejše izvajanje pro¬ gramskih nalog. POTREBNA JE RACIONALNA KOORDINACIJA KADROV PRI IZVAJANJU SMOTRNO PROGRAMIRANIH NALOG Prav pomanjkanje potrebnih kadrov, na drugi strani pa vse večja potreba po raznih pestrejših, kvalitetnejših in bogatejših oblikah kulturno- prosvetnega udejstvovanja ter sploh raznih dru¬ gih interesnih oblik skupnega udejstvovanja pre¬ bivalcev (vseh starostnih dob) v njihovem prostem času na območju posameznih krajevnih skupno¬ sti zahtevata, da tudi — zlasti v prihodnjem letu ■—■ čimbolj aktivno in iniciativno sodelujemo pri snovanju in delu krajevnih družbenih centrov. Prav zaradi tega si bomo še nadalje prizadevali za poglabljanje sodelovanja in koordiniranja vseh krajevnih sredstev in možnosti pri enotno programiranem celotnem družbenem udejstvo¬ vanju na območju posameznih krajevnih skup¬ nosti. V zvezi s tem bomo še nadalje poglabljali ana¬ litično proučevanje konkretne kulturne situacije, kakor tudi tozadevnih interesov, želja in potreb prebivalstva na določenem območju. Štefan BORCNIK PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA RK IVAN BRADEŠKO Zelo razgibano delo RK Naš občinski odbor RK se je letos z vso prizadevnostjo vključil v proslavljanje 20. obletnice ustanovitve RKS s tem, da smo čimbolj utrdili osnovne krajevne organizaci¬ je. Skoraj vse osnovne organizacije so organizirale prosla¬ ve, v katerih so posebno vlogo odigrali člani podmladka, medtem ko je občinski odbor RK organiziral posebno, zelo uspelo proslavo podmladkarjev iz vseh šol na območju ob¬ čine. Dohodek din 101.975 te prireditve smo dali za slepo mladino. Zastopniki večine krajevnih organizacij so priso¬ stvovali proslavi in slavnostni seji GORKS v Gradacu. Uspehov polno novo 1965. leto žele Zveza kulturno- prosvetnih društev, Delav¬ ska univerza, Občinska knjižnica in glasbena šola Tudi druge dejavnosti or¬ ganizacije so bile zelo razgi¬ bane (številna poljudna pre¬ davanja, tečaji prve pomo¬ či in nege bolnika na domu z dobro udeležbo). Ker je bil svetovni dan zdravja posve¬ čen borbi proti TBC, so bila tudi predavanja s filmi na¬ menjena v glavnem temu ci¬ lju. Posebno skrb smo posve¬ tili vzgoji podmladka. Na vseh šolah so tekmovali, KAKO JE Z NAŠO OBČINSKO KNJIŽNICO? Tovariš urednik, o vsem smo že precej brali v listu, le o naši občinski knjižnici še nič. Kaj je z njo? Kako posluje? Zakaj ne prevzame večje iniciati¬ ve za organizacijo potujočih knjižnic? Zakaj kot matična knjižnica naše občine ne skrbi za sistematično vzgojo svojega kadra in pomožnih knjižničarjev po območjih posameznih krajevnih skup¬ nosti? I. L. ODGOVOR: V zadnjem poslovnem letu je naša ob¬ činska knjižnica izposodila 34.140 izposojevalcem skup¬ no 95.053 knjig. Razumljivo je, da bi občinska matična knjižnica morala razvijati zlasti v zimski sezoni mno¬ go večjo aktivnost tudi po terenu, posebej še po zahod¬ nem in hribovitem območju naše občine, ki lahko zaradi svoje nerazvitosti razvija kulturno-prosvetno dejav¬ nost predvsem z branjem sodobnih knjig vseh zvrsti. podmladkarji iz Skaručne pa so osvojili prehodno za¬ stavico. S sodelovanjem na¬ ših podmladkarjev in akti¬ vistov smo tudi posneli po¬ učni film: »Iz dnevnika podmladkarja RK«, ki je ze¬ lo uspel. Več pozornosti oddaljenim krajem Ovira za boljše udejstvo¬ vanje, posebno na oddalje¬ nih predelih občine, je v te¬ žavah s predavatelji za te¬ čaje prve pomoči in nege bolnika na domu. Predava¬ nja so predraga, večina KO pa nima niti ustreznih pro¬ storov za te namene. Najpomembnejše — krvodajalska akcija Takoj v začetku novega leta bomo imeli krvodajal¬ sko akcijo, v kateri moramo zagotoviti zdravstveni služ¬ bi okoli 600 litrov krvi, to¬ rej moramo zbrati najmanj 2500 krvodajalcev. V tem času bodo tudi letne skup¬ ščine krajevnih organizacij RK in priprave za skupšči¬ no občinskega odbora, kjer bomo izvolili nove odborni¬ ke na temelju novega sta¬ tuta organizacije RKJ. Ker bomo prihodnje leto praz¬ novali 20. obletnico osvobo¬ ditve, se bodo tudi orga¬ nizacije RK vključile v te proslave in sodelovale z dru¬ gimi organizacijami. Še večjo skrb bomo po¬ svetili organiziranju tečajev prve pomoči in nege bolni¬ ka na domu. V načrtu ima¬ mo tudi večjo vajo nudenja prve pomoči na terenu in pri elementarnih nesrečah. Ivan BRADEŠKO USTANAVLJAJMO KRAJEVNE DRUŽBENE CENTRE! Namen krajevnih družbenih centrov je: • ob sodelovanju vseh krajevnih družbenih organizacij in aktivistov, • ob koordiniranju vseh krajevnih družbenih sredstev in možnosti ter • ob enotnem programiranju vse družbene aktivnosti na območju posamezne kra¬ jevne skupnosti: • razvijati čimbolj sodobne, zanimive, privlačne in krajevnim potrebam, poseb¬ nostim in razmeram ustrezne oblike, vsebine in načine skupnega interesnega udej¬ stvovanja ter tako © omogočiti prebivalcem vseh starostnih dob, da se v svojem prostem času sestajajo v krajevnem družbenem centru in po lastnih nagnjenjih in interesih vključujejo v najrazličnejše oblike skupnega interesnega udejstvovanja. ŠIŠENSKA TRIBUNA 7 NEAKTIVNOST PRI RAZPRAVAH O STATUTIH Čeprav smo lansko letno konferenco v celoti posveti¬ li statutom, se mladina v gospodarskih organizacijah ni čutila dolžna, da sprego¬ vori o njih na svojih se¬ stankih in zahteva določene popravke. Največ krivde pa je bilo tudi v tem, da so bi¬ le skoraj vse razprave o sta¬ tutih v gospodarskih orga¬ nizacijah zelo slabo priprav¬ ljene in v nekaterih prime¬ rih zgolj formalnost. V tem tudi vidim poglavitni vzrok našega neuspeha. Vso prtljago naj otrok nosi v nahrbtniku in ne v kovč¬ ku! (Nadaljevanje na 8. strani) MLADIM SO VRATA ZAPRTA Tovariš urednik, v prejšnji številki našega lista sem bral tudi zelo ugodno poročilo o perspek¬ tivah za zaposlovanje mlaj¬ ših strokovno izobraženih ljudi, vendar se s tem res ne morem strinjati — vsaj v celoti ne! Statuti delovnih organizacij in tudi natečaji za razpis vodilnih mest po¬ stavljajo pretežno prenizke zahteve glede strokovne iz¬ obrazbe, hkrati pa pretira¬ ne zahteve po 5 do 15-letnih praksah. Na ta način bi mlajši strokovno usposob¬ ljeni kadri lahko zasedli vo¬ dilna mesta šele, ko bi imeli že precej nad 40 let. Menim, da to ni pravilno. F. K. ODGOVOR: Res je, kar navajate. Res pa je tudi, da ostra družbena kritika zah¬ teva čimprejšnjo odstrani¬ tev teh neumestnih ovir za mlajše, strokovno sposobne kadre. KAJ BO NAJPOMEMBNEJŠE V NASLEDNJEM LETU? O tem bi zelo težko na kratko odgovoril, ker smo si na nedavni letni konfe¬ renci zadali toliko nalog, da bo potrebno vključiti v na¬ še delo čimširši krog mla¬ dih, da bomo lahko realizi¬ rali svoj program dela, ka¬ terega pa bomo še dopolnili z zaključki VIII. kongresa Zveze komunistov Jugosla¬ vije. Vsekakor pa bomo mo¬ rali posvetiti največ pozor¬ nosti volitvam občinskih od¬ bornikov in republiških po¬ slancev predvsem v tem, da tudi mladi prispevamo k čimboljši izbiri novih kandi¬ datov. Franci HRIBERŠEK FESTIVAL OTROKA V Šibeniku je bil »Festival otroka«, na katerem je bil predstavljen celotni letni pregled najboljših mladin¬ skih in lutkarskih predstav v Jugoslaviji. Tegla festiva¬ la so se udeležili tudi trije člani Lutkovnega gledališča v Dravljah. Zlasti koristen je bil štu¬ dijski del festivala, ki so ga vodili priznani lutkarski teoretiki in praktiki iz Pra¬ ge: dr. J. Malik, dr. M. Če¬ sal, dr. O. Rodi, V. in E. Havlik in Z. Rajfanda, vsi profesorji na lutkarski aka¬ demiji v Pragi. Dr. J. Malik je hkrati tudi generalni se¬ kretar mednarodne lutkov¬ ne organizacije. Razvijanje in utrjevanje samoupravljanja Občinski komite ZMS je letos pri svojem delu dosegel več uspehov, imel pa je seveda tudi nekaj neuspehov, ven¬ dar pa točnejših izjav ne bi želel dajati, ker šele kratek čas opravljam funkcijo predsednika občinskega komiteja Največ pozornosti smo vložili vsi mladi v občini v razvijanje in utrjevanje sa¬ moupravljanja, kajti pri tem kompleksnem in dolgoroč¬ nem procesu imamo zelo po¬ membno vlogo. Iz vseh na¬ ših akcij se je videlo, da stalno raziskujemo to pod¬ ročje in iščemo čimboljših rešitev in načinov vključe¬ vanja mladih v proces sa¬ moupravljanja. JAVNA TRIBUNA O PROBLEMIH MLADINE Vsekakor je bil letos naj¬ pomembnejši uspeh naše or¬ ganizacije na območju ob¬ čine javna tribuna o pro¬ blemih mladine v Industrij¬ ski kovinarski šoli. O teh problemih se je ves tisk na široko razpisal in opozoril javnost na pereče probleme mladih na tej šoli, predvsem na njihove težke pogoje iz¬ obraževanja. Seveda pa s tem naša akcija še ni za¬ ključena, ker je naša na¬ loga, da še vnaprej stalno spremljamo življenje mla¬ dine na tej šoli in ji po svojih močeh pomagamo. Pri vseh uspehih gre naj¬ več zaslug vsem članom ob¬ činskega vodstva mladine, ki so se predvsem v zad¬ njem obdobju vključili kot kolektivni organ v vse ak¬ cije. Prav to skupno delo je rodilo lepe uspehe. --—-Odreži in shrani! KAJ BOMO DELALI TA MESEC? Postani tudi ti naš dopisnik! LETA SPOMNILE TUDI NA NAS, SE PRAV LEPO ZAHVALJUJEMO IN JIM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO. TEM ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJEJO TUDI OBČINSKA ZVEZA DPM S SVOJIMI DRUŠTVI IN PIONIRSKIMI STAREŠINSKIMI SVETI TER OBČINSKI KOMITE ZMS Z VSEMI SVOJIMI MLADINSKIMI AKTIVI Kaj bomo delali v teh dneh? H Vsak dan bomo pregleda¬ li radijski in televizijski pro¬ gram za ta dan in skrbeli, da ne zamudimo nobene od¬ daje, ki bi nas še posebej zanimala. ® Stopili bomo tudi v knjiž¬ nico ter izbrali nekaj lepih knjig, saj je ob zimskih, ve¬ čerih tako prijetno branje ob topli peči. • Poiskali bomo sanke in smuči z vso potrebno opre¬ mo ter jih temeljito pregle¬ dali in pripravili za novo zimsko sezono. • Tudi za šah in druge ustrezne igre je zdaj najpri¬ mernejši čas, zlasti pa za organiziranje medsebojnih tekmovanj. • Seveda tudi na lutke ne bomo pozabili, saj je zdaj pač najprimernejši čas, da se spopolnimo v lutkarstvu. IZDELOVANJE TRAJNEJŠIH LUTK Prejeli smo nekaj pisem, v katerih nas dopisniki pro¬ sijo za navodila za izdelo- (Nadaljevanje na 8. strani) VESELO SLOVO OD STAREGA LETA Najprej pripravimo pro¬ gram, ki naj obsega vesele in prijetne dogodivščine iz preteklega leta, pa razne ša¬ ljive prizore, skeče, preiz¬ kušnje znanja, vesele pes¬ mice in podobno. Nato si razdelimo vloge in začnimo s pripravami! Prostor, kjer bomo prire¬ dili to našo veselo priredi¬ tev, bomo kar sami ustrezno okrasili. Nato bomo izdelali lepa vabila ter jih razpo¬ slali vsem povabljenim go¬ stom, in sicer mamicam, oč¬ kom, zlasti pa starim mami¬ cam in starim očkom ter sploh vsem starim ljudem, ki jih poznamo. Tudi mi vam želimo obilo zabave in zadovoljstva pri zadnji letošnji prireditvi ter mnogo dobre volje in uspe¬ hov v novem 1965. letu! Dragi pionirji in mladinci, ali se zavedate, da pre¬ življamo zadnje dneve sta¬ rega leta? Prav je, da se spomnimo vsega, kar smo v tem letu lepega doživeli, da se spomnimo vseh tistih, ki so nam v tem letu pomaga¬ li, da smo si uspešno prido¬ bili novega znanja ter doži¬ veli toliko lepega v šoli, v naši organizaciji, na izletih in raznih prireditvah. Prav je, da se v zadnjih dneh starega leta zahvalimo vsem, ki so kar koli prispe¬ vali k temu, da je naše živ¬ ljenje v tem letu potekalo tako brezskrbno, lepo in pri¬ jetno. Prav je, da se še enkrat zberemo ter se v veseli družbi in ob prijetni zabavi poslovimo od starega leta. Organizirajmo tako zabavo! Imenujmo jo: MLADI ŠIŠKARJI PREDSEDNIK OBČINSKEGA KOMITEJA ZMS FRANCI HRIBERŠEK SMUČARSKI TEČAJI ZA UČENCE ŠESTIH RAZREDOV Brez zdravja ni uspehov pri učenju V učnem programu telesne vzgoje so predvideni tudi smučarski tečaji. Toda poglejmo, kakšno je stanje na na¬ ših šolah glede organizacije smučarskih tečajev. V naši ob¬ čini je 9 popolnih osnovnih šol s 6089 učenci. Preteklo zi¬ mo je bilo v semestralnih počitnicah organizirano 5 smu¬ čarskih tečajev s 119 učenci (77 dečkov in 42 deklic) ali 19 °/o. Majhno število organiziranih tečajev in majhna ude¬ ležba na njih nam zgovorno dokazujeta, da smo šele na začetku dela na tem področju. Predlog ZPPS Ljubljana I, da se za vse učence šestih razredov 'organizirajo smu¬ čarski tečaji med rednim šolskim delom, so podprli vsi družbenopolitični činite- lji. Svet za šolstvo, sklad za šolstvo in občinska zveza DPM so sprejeli sklep, da se že v letošnji zimi reali¬ zira ta nova oblika vzgoje. Dobro se zavedamo, da je pri tej akciji na j več ji pro¬ blem nabava smučarske opreme, saj je ta zelo draga in je za poprečno družino skorajda nedosegljiva. SMUČARSKA OPREMA Če pošljemo otroka na smučarski tečaj, bi moral > REKREACIJA imeti: dobre in nepremoč¬ ljive čevlje, smučarske hla¬ če, topel pulover, volneno manj uspeli pri obravnava- čepico, ki naj zaščiti tudi ušesa pred mrazom, volneni šal, dva para volnenih ro¬ kavic (palčnikov), vsaj tri pare volnenih nogavic, ki naj bodo cele ali lepo zakr¬ pane, da otroka ne bo žu¬ lilo, tople copate in trenirko za prosti čas v domu, dve spodnji majici z dolgimi ro¬ kavi, dve do tri tople sraj¬ ce, vetrovko ali kratko bun- dico ter kompletne smuči. 8 ŠIŠENSKA TRIBUNA Predlogi in pritožbe občanov SMUČARSKI TEČAJI SO NAMENJENI VSEM UCENCEM ŠESTIH RAZREDOV Da bi pomagali in omo¬ gočili vsem otrokom, tudi socialno šibkim, udeležbo na smučarskem tečaju, je ob¬ činski sklad za šolstvo skle¬ nil kupiti 50 parov komplet¬ nih smuči, 20 do 30 parov smučarskih čevljev ter 30 trenirk, ki bodo na razpola¬ go tistim otrokom, ki opre¬ me ne premorejo. Sklad za šolstvo prispeva tudi del stroškov za prehrano social¬ no ogroženim otrokom, šole plačajo strokovni kader, starši pa plačajo le stroške prehrane svojih otrok. Se¬ veda naj starši sami nabav¬ ljajo opremo svojim otro¬ kom, saj se ta finančni iz¬ datek bogato obrestuje. Otro¬ ci bodo bolj zdravi in spo¬ sobni za napore, ki jih še čakajo v življenju. Prvi učenci bodo odšli na smu¬ čarski tečaj že 14. decembra 1964 in vsakih 7 dni se bodo menjavali tja do 1. marca 1965, ko bodo zadnji učenci zaključili s to novo obliko šolskega dela. ŠPORTNA TEKMOVANJA V PROSLAVO DNEVA REPUBLIKE DPM Hinko Smrekar je v proslavo dneva republike organiziralo tekmovanje med športnimi klubi osnov¬ nih šol Zvonka Runka, Hin¬ ka Smrekarja in Valentina Vodnika. 87 tekmovalcev se je v 15 ekipah pomerilo med seboj v šahu, streljanju in košarki. Še dvakrat več pa je bilo navijačev. Tako je bil Šercerjev dom poln ve¬ selega živžava. Zmagoval¬ cem so bile razdeljene na¬ grade v vrednosti okrog 50 tisoč dinarjev in 9 diplom. M. M. Šole so v sodelovanju s pristojnimi občinskimi orga¬ ni ter z občinsko zvezo DPM (ki skrbi za bazo, teh¬ nični kader, prevoze otrok itd.) zavodom za prosvetno- pedagoško službo poskrbele vse potrebno, da se bo biva¬ nje otrok odvijalo nemote¬ no: udobno bivališče v pla¬ ninskem domu, zdravo in za¬ dostno prehrano, potreben pedagoški in zdravstveni kader ter ustrezen program dela. Prof. Jože BESLlC VSEKAKOR ZANIMIVO Tovariš urednik, mogoče bo zanimalo bralce lista: O da znaša poprečni komu¬ nalni prispevek za gradnjo garaže v občini Ljubljana-Vič 190.000 din ali 16.000 din/m a , Ljubljana-Šiška 53.000 din ali 4200 din/m 2 , SKRAJŠAN DELOVNI TEDEN Tovariš urednik, naša delavska univerza je v gradu Podvinu organizirala med drugim tudi 4-dnevni seminar za vodje podjetij uslužnostne smeri. Organi¬ zacija in razpoloženje sta bila na višku, predavanja koristna in bolj splošna, raz¬ prave pa iz konkretne pra¬ kse. Nekje smo se pa razhaja¬ li oziroma odhajali neenot¬ ni. Šlo je za skrajšani, to je 42-urni delovni teden. Pre- davatelji-ekonomisti so opo¬ zarjali na previdnost ter tr¬ dili, da od okrog 70 sloven¬ skih podjetij, ki so že uved- Ljubljana-Bežigrad 43.500 din ali 2900 din/m 2 , . Ljubljana-Moste 40.500 din ali 2700 din/m 2 , Ljubljana-Center 38.000 din ali 10 °/o vrednosti ga¬ raže; 9 da daje stanovanjski sklad občine Ljubljana-Cen¬ ter članom ZB NOV 50 %> popusta, če vložijo posebno prošnjo, 9 da so wsi komunalni pri¬ spevki namenjeni za komu¬ nalno ureditev območja kra¬ jevne skupnosti, od koder so vplačani, 9 da je višina komunalnega prispevka odvisna od potreb zazidalnega okoliša in ne¬ stabilnih cen gradbenih uslug za komunalno uredi¬ tev, 9 da imamo za garažirano varstvo »železnih konjič¬ kov« precej več interesen¬ tov kot pa za ureditev na¬ prav za varstvo naših otrok na igriščih ... J. P. la skrajšan delovni teden, želi skoraj polovica nazaj itd. Predstavniki družbeno¬ političnih organizacij pa so nasprotno opozarjali na dej¬ stvo, da je v vseh naših de¬ lovnih skupnostih še precej skritih rezerv, slabega izko¬ riščanja delovnega časa itd. in da je prav zaradi tega treba več odločnosti v ure¬ ditvi notranje organizacije podjetij ter v čimprejšnjem prehodu na nov sistem skrajšanega delovnega te¬ dna. Razšli smo se, ne da bi do konca razčistili to zelo zani¬ mivo vprašanje razhajanja med ekonomisti in družbe- no-političnimi delavci. Če bi lahko prav o tem slišali IZ ŽIVLJENJA DELOVNIH KOLEKTIVOV (Nadaljevanje s 7. strani) vanje trajnejših lutk, ki bi bile stalno uporabne. Tej prošnji bomo prav radi ugo¬ dili. Tukaj vam dajemo na¬ vodila za izdelovanje lut¬ kovnih glavic iz papirnate mase. Raztrgaj časopisni papir na majhne koščke ter ga daj čez noč v vodo, v kateri je raztopljenega tudi nekaj kleja. Naslednji dan razmo¬ čeno časopisno gmoto dobro iztisni in ji dodaj nekaj enotne moke ter vse dobro premešaj. Naredi majhne kepice ter jih meči iz dlani v dlan, do¬ kler te kroglice v velikosti jabolka ne bodo gladke in primerne za oblikovanje. Pazi: če se na krogli pojavi¬ jo razpoke, je gmota presu¬ ha ter jo moraš primerno ovlažiti. Če pa se pri obli¬ kovanju preveč upogiba, je znak, da je preveč vlažna in premehka ter jo moraš še izcediti. Nato natakni kroglo na kazalec leve roke ali na svinčnik in izoblikuj čelo in vdrtine za oči, kakor to pri¬ kazuje slika št. 1. Nato se loti oblikovanja nosu, ki ga okrepi še z do¬ datkom majhne kroglice, ka¬ kor vidiš to na sliki št. 2. Tudi čelo, lica in ustnice izoblikuj z dodatkom ustrez¬ ne količine te časopisne gmote, ki jo dobro vtisni v kroglico. Glej sliko št. 3! Oči vtakni v očesne votli¬ nice. Če bi pozneje mogoče izpadle, jih pač prilepi z ustreznim lepilom. Pomni: Vsi obrazi niso enaki, temveč imajo svoje značilne poteze. Drugačna je glava starčka, klepetulje, pi¬ janca, otroka, roparja ali Pavlihe. Zaradi tega moraš že pred začetkom oblikova¬ nja dobro premisliti, čigavo glavo boš izdelal in kakšne so njene značilnosti. Pri oblikovanju glav lut¬ ke je še zlasti pomembno, da poglavitne značilnosti vsake glave pretirano pou¬ dariš. Glej sliko št. 4! Ko je glava narejena, na¬ redi še vrat. Zdaj položi narejeno gla¬ vo na kakšno polico ali oma¬ ro, da se posuši. Nikakor pa ne suši glavice pri vroči pe¬ či, ker bo sicer razpokala. Po 1 do 2 tednih sušenja pobarvaj glavico lutke z ustreznimi vodenimi ali pla¬ katnimi barvami. Posušene glavice nato na¬ maži z voskom in obriši z mehko cunjico in lutke ustrezno obleci in vse je pri¬ pravljeno za prvo vajo. OBČINSKA GASILSKA ZVEZA IN VSA PROSTOVOLJ¬ NA GASILSKA DRUŠTVA ŽELIJO VSEM USPEŠNO 1965. LETO. NA SLIKI: GASILCI NA PROSLAVI 30- OBLETNICE IV. PARTIJSKE KONFERENCE (Sprejem gostov na medvoški železniški postaji) več z enega in drugega sta¬ lišča, bi nam bila poznejša odločitev lažja, tako pa ... Menim, da bi lahko naš list več pisal o tem ter ob¬ javljal mnenja in konkretna dokazila enih in drugih, saj nam bo to zelo koristilo pri konkretnem delu in odlo¬ čanju v delovnih skupnostih. M. M. • AGROKOMBINAT EMO¬ NA ima v Smledniku farmo telet, ki jih odkupuje od za¬ sebnih kmetovalcev v Slo¬ veniji in Hrvatski, saj po¬ trebuje letno kar 13.000 te¬ let. Zaradi tega je krmlje¬ nje telet raznih pasem in križancev seveda otežkoče- no. Najbolje se namreč rede mladi bikci. Dokler teleta nimajo 200 kg teže, jih kr¬ mijo v polodprtih hlevih, nato pa v odprtih hlevih. Dnevno dobivajo teleta na teži 750 do 1300 g oziroma poprečno 1 kg dnevno. Te¬ lice pitajo do 380 kg, bikce pa do 420 kg teže. • AGROKOMBINAT EMO¬ NA ima farmo krav molz¬ nic v Vodicah. Ta ima ka¬ paciteto 600 krav. Dograje¬ na je bila letos. Manjka sa¬ mo še oprema za mlekarni- co. Izvajalec gradbenih in obrtniških del »Obnova« pa zahteva doplačila zaradi po¬ dražitve in nekaterih ne¬ predvidenih del. • CELULOZA-MEDVODE je v tretjem četrtletju pro¬ izvedla 4,491.374 kg celuloze, kar je zelo zadovoljivo. Uvedli bodo nagrajevanje po kvaliteti v vseh ekonom¬ skih enotah. SE O LISTU V zvezi z anketo, ki smo jo razpisali v prejšnji šte¬ vilki o našem listu, smo prejeli že večje število od¬ govorov. Vsi se strinjajo z našimi stališči glede smeri in vsebine lista. Le v enem primeru smo prejeli ustni ugovor proti vsebini pionir¬ ske rubrike. Ker te rubrike ne nameravamo ukiniti, smo zaprosili občinski odbor Zveze DPM, da na eni iz¬ med svojih prihodnjih sej razpravlja tudi o tej rubriki ter da svoje predloge v zve¬ zi z njo. Mladinsko rubriko »Mladi Šiškar« bo z novim letom prevzel občinski komite ZMS, ki bo ukinil svoje do¬ sedanje ciklostirano glasilo z istim imenom. V zvezi s tem smo v uredniški odbor vključili še predsednika ob¬ činskega komiteja ZMS. Precej je bralcev, ki žele, da še nadaljujemo z javno razpravo o listu — češ, da je to zelo zanimivo. Tem in vsem drugim odgovarjamo, da smo o listu razpravljali na seji uredniškega odbora, katere sta se udeležila tudi predsednik in podpredsed¬ nik občinske skupščine, ka¬ kor tudi na seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL. Stališča so sedaj razčišče¬ na in jasna, zaradi tega je nadaljnje pisanje o tem problemu v samem listu od¬ več. Želimo pa, da nam bralci tudi v prihodnje v čimvečjem številu pošiljajo svoja mnenja o listu, kakor tudi predloge: o čem naj še piše naš list. KONČNO Se razgovor Z UREDNIKOM Prav zadnji trenutek sem ga ujel pri metiranju lista v tiskarni. Zastavil sem mu naslednja vprašanja: Kateri je največji uspeh »Javne tribune« v tem letu? — Da smo navzlic izred¬ nim težavam in oviram le prispeli do tega, da ravno¬ kar zaključujemo 36. šte¬ vilko, zlasti pa — da so o listu razprav¬ ljali vsi pristojni činitelji in se začeli v večji meri za¬ vedati pomena in vloge lo¬ kalnega tiska. Največji neuspeh? — Da še nismo mogli iz¬ oblikovati res tak list kot smo si ga zamislili že pred letom dni. Zakaj govoriš »mi«, ko je razgovor namenjen osebno Tebi? Kadar gre za skupne za¬ deve, stopa »jaz« v ozadje. List ne oblikuje samo en človek, temveč vsi, dopisni¬ ki, sodelavci in bralci, torej mi — vsi. Konkretno, kaj želiš sebi v novem letu? — Da čimprej rotiram. In listu? — Da dobi boljšega ured¬ nika, ki se bo lahko res ves posvetil listu, da se bo ta lahko hitreje in uspešneje razvijal v začrtani smeri, torej: — da ne bo list za obča¬ ne, temveč res — uho in oko občanov samih. In bralcem ter sodelav¬ cem? — Srečno, veselo, zdravo in uspehov polno novo 1965. leto!