Iz soglasja. Ker sem od sedtničnih soglasov že v priliki pisal in njih mnogotero rabo z zgledi pojasnil, naj povem še o nekih soglasih, kterim se pravi ^mali sedmični soglasi". Prav za prav bi se uioglo reči jim ^enbarmonični" soglasi, kajti namen omenjenih soglasov ni oni, kterega imajo velike sedmice. Spadajo zgolj v ,,moll" glas, toda, ker se v muziki rabi mnogo različnosti in skladatelji mnogokrat dajajo skladbam posebni značaj, torej se tudi taki soglasi po mnogih sredstvah izpeljujejo v ndura. V zgledu je soglas iz glasek: Cis, E, G, B. Vsak leh štirih glasev pa se more preminjati in sicer; Cis, pri a in b (glej zgled) z Des; E pri b z Fes; G pri c z dvojim Fis; in slednjič B pri c in d z Ais. Xa ta način nastane pri vsaki premembi nov soglas, kteri spada k drugemu zvuku (Tonleiter). Pervi soglas v zgledu spada k D-molI; tisti pri a, k F-nioll; pri b, k As-moll, pri c, k Gis-moll in pri d, k H-molI. Ti soglasi so samo trije, in sicer: C, Dis, Fis, A; Cis, E, G, B in, D, F, Gis, H. V akroamatičnem redu bi jih bilo, (to je, vseh izpeljanih) 12. 1. C, Dis, Fis, A. 7. Fis, A, C, Dis. 2. Cis, E, G, B. 8. G, B, Cis, E. 3. D., F, Gis, H. 9. Gis, H, D, F. 4. Dis. Fis, A, 0. 10. A, C, Dis, Fis. 5. E, G, B, Cis. 11. B, Cis, E, G. 6. F, Gis, H, D. 12. H, D, F, Gis. Ako se po zgor rečenem načertu posamesne glaske preminjajo, dobiva se taka množina soglasov, in toliko različnih poti do tujih (oddaljenih) zvukov, da moramo kar stermeti. Od tod pride, da se nam kompozicije včasih tako zdijo nerazložljive; pa vendar drugega čudnega nimajo, kakor ravno premeteni »enharmonični" soglas v raznih spremenih. Vse to pa moramo pripisovati le znajdbi glasovira in veličastnih orgel, kajti le ta dva ,,inštrumenta" sta najdla pot do enharmonike, kjer vsaka ^tasta". ima več imen. Kako se godi izpeljava ^enharmoničnih" soglasov v bližnje in daljne zvuke, bom povedal drugikrat. Z g 1 e d. Feigel. a b c ' d Ljj^bE^EEliŽi^i^i^Ei' (76 3 i 3