155
Poučni in zabavni drobiž.
Kemija bodočnosti. V Parizu je bil te dni banket kemičnih tovarnarjev, h kateremu je bilo povabljenih tudi več učenjakov. Pri tem banketu je profesor Berthelot, bivši učni minister, ki ima dokaj zaslug za kemijo, imel govor v katerem je nekoliko šaljivo nekoliko resno slikal razmere na zemlji v letu 2000, ko bode napredek znanostij že preustrojil vse sedanje življenjske razmere. Tedaj na svetu ne bode več kmetijstva, pastirjev in kmetov. Tedaj ne bode premogovnikov in rudnikov. Grorivo se bode nadomestilo s fizikaličnimi in kemičnimi presnavljanji. Glavni problem industrije je, da se najdejo viri sile, ki so neizcepljivi in se dajo brez velikega dela uporabljati. Taki viri sta pa solnčna in notranja zemeljska gor-kota. Ce prevzamemo v vodo, vse to lahko goni stroje vsega sveta, z zemeljsko gorkoto se bode rešila marsikaka znanstvena naloga, mej drugim pripravljanje živil kemičnim potom. Kar sedaj opravljajo rastline, to se bode vršilo v tovarnah mnogo popolnejše. Prišel bode čas, ko bode vsakdo imel v žepu puščico kemikalij, ki bode njegova hrana. Tedaj ne bode več škodovala niti suša, niti mraz, niti moča, niti toča, pa tudi ne škodljivi mrčesi. Nravi ljudij se bodo zboljšali, ker ne bodo več živeli od morije. Vsa zemlja bode pravi raj, ker bode manj skrbi za gmotni obstanek, se bodo vse bolj brigali za duševni napredek. Umetnost bode cvetela Mi nimamo upanja, da bi ta srečni čas tako hitro prišel, kakor misli ta francoski kemik.