Nezgoda Mihca Nerode. 1 Bil je majhen možiček z dolgo, sivo zgradil sam. Bila je majhna, da bi ne mogel 1 brado, v visoki čepici in leto in dan v količkaj odrastel človek vanjo. Pa če bi se 1 copatah. Tudi hlačice je imel vedno za- tudi zmuznil pod nizki krov, saj bi se mu 1 lahko pripetila nezgoda: samo malo jačje I bi mu treba kihniti, pa bi se mu sesedla I koča nad glavo. Bila je namreč Mihca I Nerode koča zgrajena iz lubja in krita s I smrekovimi vejami. Mihec se ni učil ni I zidarstva ni tesarstva, zato mu je bila do- 1 mačija tako enostavna. I Nikoli ni bil pod streho, kadar je bilo I vreme vsaj malo ugodno. Vedno je iztikal 1 . vsako travico, vsak,o cvetico daleč naokolo. I Bil je znanec vsem živalim, vsem hroščem 1 n. 'n žuželkam. Poznali so ga metulji in mu- 1 šice, čmrli in gosenice. Ptičkam pod nebom I Je bil PJ"ijateIj, in rade so ga imele rdeče 1 N Jagode in sladke koreninice. Znanec je bil I žiU)orečim potočkom, kjer se je pral in si iS-*' gasil žejo. Karkoli se mu je kdaj pripetilo l ~ vse ^e zvest0 'n natančno zapisal v I debelo knjigo, skrbno zaprto z močno za- j ponko. Pisal je še z gosjim peresom, a I brlela mu je ponoči debela sveča v starin- 1 skem svečniku. J Najljubša prijateljica pa mu je bila J dolga in tanka piščalka, ki ji je znal izvab- I ljati prijetne in sladke glasove. Nanjo je \ piskal, kadar mu je hotelo biti dolgočasno, ) nanjo je brlizgal, kadar je bil dobre volje. ' Bodisi ponoči, bodisi podnevi: kadarkoli se mu je zazdelo, pa je urezal okroglo, j veselo in poskočno, da je odmevalo na I daleč in široko. ^ Pa se je zopet odpravil na izprehod. Piščalko je stisnil pod pazduho, pa hajdi i v copatah tja po božji zemljici. Iskal je pripravnega prostorčka, kjer bi lahko sedel na tla, da bi mu bilo piskanje lažje in j Iepše. In ko gre in gre, pride do visoke in j ponosne cvetice sladkomede, ki je baš | razgrnila cvct debelemu čmrlu, da se napije J sladke strdi. In Mihec postoji in si misli: j »To-Ie bo prostorček zame. Tu-le jo za- I godem čmrlu, da mu pojde strd še bolj v 1 krpane. Med Ijudi ni zahajal. Šumeči gozd slast." I in zeleno polje sta mu bila dom. Tatnkaj ,,Didl-didl-di-di-di . . ." začne pritlikavi I je prebil vše svoje žive dni. Hišico si je muzikant. m P _3* 167 «~ Cmrl pa je bil toliko zaverovan v dobro f\ kosilce, da ga je nenadna godba vsega pre- |\ plašila in zbegala. Ves v strahu začmrli in \,^m se dvigne s cveta, da ga ne zaloti nesreča E^L ali ka-li! V-jHrh Miha pa je stal preblizu cvetice sladko-