Radič zletel iz vlade. Stjepan Radič ima dobro domišljijo, ki ga kakor aa perutih dviga v višave in daljave. Ko pa je ravno pred tednom dni zletel iz vlade, mu njegova bujna domišljija ni služila kot peruti, po kojih bi ga njefovo hrepenenje dvignilo z mehkega, dobro plačanega ministrskega stoloka. Okoli tega stolčka se zbirajo njegove srčne želje. Ko je pred letom dni sedel v zaporu v Zagrebu, je njegov duh plaval proti Beogradu, kjer se oddajejo ministrski sedeži. Da bi mogel sam z izvoljenimi svoje stranke sesti na te sedeže, je napravil sporazum s Pašičem ter v celoti priznal velesrbski centralizem. In potem je na ministrski sedež sedel široko in trdno, meneč in želeč, da bi na njem sedel najmanj štiri leta do prihodnjih volitev. s Ako je torej sedaj zletel iz vlade, ga ni dvignila njegova volja in želja, marveč zunanja sila. Ni niti od3topil, marveč je bil iz vladine ladije vržen na suho obal opozicije, vladLna ladja pa brez njega plove dalje. Radič se je mogel prepričati o resnicnosti pregovora: »Sreča je opoteča.« Kar je pred tednora poglavitno na Radičevo prizadevanje zadeio Pašiča, da je moral odstopiti, to se je čez osem dni dogodilo jRadicu, in sicer na Pašičevo prizadevanje. To prizadevanje je bilo Pašiču olajšano in okrajšano vsled smane Radičeve brbljavosti. Ko je bila sestavljena Uzunovičeva vlada, se je vRadič čutil varnega v sedlu boij kot kedaj. V takera položaju se Radič dviga v višine, s katerih zre oholo in prezirljivo na druge, tudi na svoje ministre-tovarise. V takem položaju je na belo nedeljo govoril na shodu v Pakracu, kjer je bral korupcijske levite nekaterim ministrom, osobito železniškemu ministru Krsti Miietiču. Ko je ta drugi dan v časnikih bral čudovite komplimente, ki mu jih je napravil Radič, je ministrskemu predsedniku Uzunovniu pisal pismo, v kojem izjavlja, da »sa takovom bitangom in vucibatliaom« (potepuhom in lopovom), kakor je Radič, noče več sedeti pri isti mizi, ter je dal ostavko. To delno krizo je Uzunovič hitro zakrpal s tem, da je poljedelskega ministra Vaso Jovanoviča napravil za železniškega ministra, obenem pa je pritegnil T svojo vlado dr. Ninka Periča kot finančnega mini«tra. Uzunovič je upal, da bo zdaj vsaj nekaj časa imel mir pred Radičem. Delal je racun brez Radiča in njegovega jezika. Pred odhodom iz Zagreba, kamor je bil Radic šel po jpakraškem shodu, je v izjavi časnikarjem napadel le druge radikalske ministre, zlasti Simonoviča, na kojega ima »piko« od časa, ko je Simonovič kot poalanec v verifikacijski debati dolžil Radiča boljševizsna ter zahteval razveljavljenje njegovega raandata. Ko je nato Simonovic v zvezi z ministrora pravde trjuričičem in državnim podtainikom v agrarnem misiistrstvu Kujundžičem ponudil osiavko, so vsi raditcalni ministri se izrekli z njimi solidarne ter zahtevali, da mora Radič izstopiti iz vlade. Radič je imel 24 ur časa misliti o tej radikalski zahtevi ter dati odgovor. Ker tega ni hotel storiti, je Uzunovič dal v četrtek, 15. aprila, opoldne ostavko cele svoje vlade. Kralj je oslavko sprejel ter takoj dal Uzunoviču nalogo, da sestavi novo vlado. Uzunovič je ta'>:oj predložil kralju listo novih ministrov, kojo je kralj potrdil. Sedaj imamo torej vlado Uzunovičevo štev. II. V njej sta ostala dva hrvatska ministra dr. Nikič in dr. Šuperina, ki sta se ločila od Stjepana Radiča, dočim sta svojemu politicnemu voditelju ostala zvesta Pavle Radič in dr. Krajač. Tako se je Pašiču posrečilo to, kar Radič pri radikalih dosedaj ni mogel doseči: razcepitev Radičeve stranke. Radič vržen iz vlade, njegova stranka razcepljena: to je dosedanji uspeh boja med Pašičem in Radicem. Vlada Uzunoviča II. stoji na prav slabih političnih nogah. V parlamentu nima večine, ker se Nikiču in Šuperini ne bo posrečilo potegniti za seboj večino Radičevih poslancev. Njena usoda je odvisna od sklepov glavnega radikalskega odbora, ki se sastane 25. aprila. Interpelacija opozicije o Radi Pašiču bi mogla biti pečina, ob koji bi se njena ladja mogla razbiti. Politično življenje v naši državi je torej v nepre stani krizi. Prej te krize ne bo konec, dokler ne vzame vladnega krmila v roke mož, ki bo napravil med Srbi, Hrvati in Slovenci istiniti sporazum ter izpolnil bistvene zahteve slovenskega in hrvatskega programa.