r/asr (S_2 Kaš kralj Aleki.a-i(_er bo bival leios ne__aj «asa v Zagrebti. V Zagreb je odpotoval rnarJal dv.ora polkovnik A. Dimitrijevič, da tam izvrši priprave za kraljevo bivanje v hrvatski prestolnici. Maršal Dimitrijevič si bo zlasti ogieclal palače, ki bi prišle za kralja v poštev. V ospredju stoji kakor znano nadškofov dvorec Brozovica pri Zagrebu. Za časa odsotnosti polkovnika Dimi.rijeviča vrši dolžnost maršala dvora upravitelj dvora majoi1 Pogačnik. .S.-okovna zvuza vini.arjev Sv. Peter niie Maribora ima v nedeljo, dne 7. aprila, po ranj sv. maši v samostanski šoli svoj redni ob_ni zbor, na katerega se vabijo vsi viničarji, člani in tudi, kateri še niso v našem taboru. Viničarji, zdramite se, da ne bomo zadnji v našili vrstah! Čevljarska obrtna zadrnga v Mari« boru naznanja vsem svojim članom, da se vrši druga toletna vajeniška in po« močniška preizkušnja v nedeljo, dne 14. aprila 1929. -Prošnje za pripust _. preizkušnji jc vložiti najpozneje do 10, aprila pri načelniku zadruge v Mariboru, Orožnova ulica 6. — Opozarjamc vsc čcvljarje sodncga okraja mariborskega, da so po odloku gospoda velike ga župana z dne 23. maja 1928, O. br 1)91/14, člani zgovaj imenovane zadru ge in da se ne bodo posluževali preizkušenj v druglh zadrugah, katerih čev ljarska obrtna zadruga v Mariboru odslej ne bo več priznala. Lov za tihotapcem saharina. Dne 29. rnarca zjutraj so slišali na lajtersberski cesti pri Mariboru ostre strele, ki bo kmalu povedali radovednežem, da jgre za lov na drznega tihotapca s satiarinom. Omenjenega dne zjutraj je ppazil finančni stražnik v Krčevini tik jpred mariborskim glavnim kolodvorom, da je skočil z vozečega vlaka, ki jprihaja zjutraj iz Avstrije, neznan moški, ki je tiščal pod roko velik omot. Ker si nl mislil, da ga bo kedo ugledal pri skoku iz vlaka, se je pri pogledu na finančnega stražnika prestrašil in spu etil na tla 8 kg saharina. Koj zatem se jje zavedel, v kaki opasnosti da je, potegnil revolver, ustrelil proti straži, a »e ni zadel. Nato se je spustilo več etražnikov za drznim tihotapcem, ki jje zdrvel po železniškem tiru in izginil foogzna kam. Naš orožnik se ustrelil v glavo na meji. Dne 29. marca se je raznesla po Mariboru vest, da se je ustrelil v Lebringu jugoslovanski orožnik Janez Skrabelj, ki je zapustil orožniško poStajo pri Zgornji Kungoti 25. marca. Mislili so, da je pobegnil iz službe, pa nihče ni slutil o kakem samomorilnem natnenu. V pondeljek, 25. marca, je prekoraCil neopaženo v uniformi avstrijško mejo in se skrival več dni po Avstriji. Iz vojaške pištole si je pognal v sredo 27. marca kroglo v glavo in se emrtno nevarno ranil. Našli so ga nezavestnega v nekem seniku in ga prepeljali v bolnico v Wagni. Janez Škrabelj, doma iz Trate pri Škofji Loki, je eapustil žandarmerijsko šolo v LjubIjani dne 2. marca in bil dodeljen orožniški postaji pri Zgornji Sv. Kungoti. _.rzrok samomora je neznan. Slivniške novice. Nemila smrt je tudi pri nas pobrala zelo mnogo, posebno st&rejših ljudi, saj pa tudl ni čuda, ker tako hude zime ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Prvi v tem letu je umrl daleč okrog znani Ivan Pungartnik, p. d. stari Špurej, do zadnjega čil, ki je v 87. letu v par trenutkih izdihnil. Smrt pa ne izbira: V soboto, dne 23. marca, smo pokopali štiriletno hčerko Antona ¦in Marije Kolman, Vidico. Žalostnim starišem izrekamo naše sožalje! — Če prav je bila že Velika noč, vendar nismo še nič orali, pa kako tudi, ko je komaj sneg izginil, zemlja pa je še deloma zmrzla, jug pa kar nič noče pripihati, pravijo, da je stari umrl, mladi pa se je oženil, pa ni imel časa. — Vsak kdor vidi veliko število ljudi, ki vstopajo na naši postaji, je že davno lahko uvidel, da je tukajšnja čakalnica najmanj petkrat premajhna. Prosimo vse merodajne činitelje, da se ta nedostatek čimprej odpravi, ker gre za zdravje Ijudi, ki morajo v neugodnem vremenu na prostem čakati na vlak. — Mesto odišlega trgovca Julija Omerzu je pre.vzel trgovino gospod Anton Falež ml., upatno, da nam bode vedno dobro postregel! Roparski napad pri Sv. Tomažu bllfcu Ormoža. Dne 12. marca t. 1. se je vra $al tukajšnji trgovec gospod F. Keček iz Ljutomera ob 8. uri Aomov v Korački vrh. Na veliki cesti pred vasjo Koračice ga je ustavil neznan moški, zahtevajoč od njega denar. Ker se je gospod Keček uprl, ga je neznanec z bliskovito naglico zgrabil za grlo in pričel daviti. Z levico mu je izdrl iz žepa listnico, v kateri se je nahajalo približno 1215 Din gotovine. Kakor hitro je lopov dobil listnico v roke, je izpustil že skoraj na pol zadušenega Kečeka ter hitrih nog odkuril v noč. Gospod Keček je vkljub slabosti začel klicati na pomoč. Iz bližnje hiše sta prihitela fanta Franc Janžekovič in Stanko Cvetko. Pomoč je bila prepozna, ker je ropar že oddirjal, zato ga ni bilo mogoče zasledovati. Treb.ih riraje razjjaial. V nedeljo, dne 24. marca, sta popivala rudarja Jazbinšek in Vrečko v krčmi Senica v Hrastniku. Najbrž sta se ga preveč nasrkala in kljub temu, da sta oba doma iz enega kraja (Jurkloštra), sta se med seboj sprla. Vrecko je odšel iz gostilne in povabil za seboj tovariša. Zunaj na prostem je Vrečko Ja"zbinšeku nekaj očitaliz prejšrijih casov in mu enostavno razparal z nožefn trebuh. V pijanosti zaklani rudar zapuščk ženo in dva majhna otroka. Jubilej zaslužnega župana. Letos bo obhajal v mesecu aprilu 701etnico rojstva zaslužni župan za Šmarje pri Jelšah okolica gospod Jurij Golčman. Ta vrli mož je izvoljen že tretjič za župana omenjene občine in bo slavil letos tudi 401etnico poroke. Vkljub letom, neumornemu delu za občino in na iast nem posestvu je jubilant duševno ter telesno krepak. Blagemu in delavnemu možu častita tudi »Slovenski Gospodar«k dvojnemu, pomenljivemu slavlju in mu kliče: Še na mnoga leta v .dravju, sreči in blagoslovu! Po Slcvsnjgradcu In okolici se je že 'olgo vrsto let klatil delamržnež Ant. lambrusch, katerega so ljudje klicali a Čik-Tonija, to pa baje vsled tega, 'ier je pobiral in iskal Čike. Rojen je bil sicer v Slovenjgradcu, vendar pa je bil pristojen po svoji materi v Borovlje na Koroškem, odkoder sta dobivala svoj čas njegova mati in tudi on denarno podporo. Tovenjgraška občina je imenovanega že dvakrat odgonskim potom oddala obmejnim organom v svrho odprave v domovinsko občino, a vendar pa se je vsakokrat spet vrnil v našo državo. Delati ni hotel nikjer, le postopanje v prosti naravi ga je veselilo. Živel je od miloščine meščanov in okoličanov, letošnja zima pa mu je naklonila stalni dom na pokopališču v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Ge bi bil Hambrusch slovenjgraški občinski revež, bi ne trpel na pomanjkanju in tudi ne mraza, ker ima občina svojo ubožno hišo, v kateri so vsi ubožci vsestransko dovolj preskrbljeni. Slovenka — prva odvetniška priprav nica. Od odvetniške zbornice v LjubIjani je bila vpisana v seznam odvetniških pripravnikov Zora Tominšekova kot prva ženska. V Sloveniji še nismo imeli odvetnic in.ne odvetniških pripravnic, ker staroavstrijski zakon tega ni dovoljeval. Sedaj imamo novl jugoslovanski odvetniški zakan, %i nri- pušča v odvetniški stan tudi ženske. Zora Tominšekova je hčerka ljubljanskega odvetnika gospoda dr. Franca Tominšeka. Polet zrakoplova »Zeppelin« v Jeruzalem. Dne 25. marca krog 1. ure čez polnoč se je dvignila nemška zračna ladja »Zeppelin« v Friedrichshafenu ob Bodenskem jezeru, da nastopi svoj polet v Jeruzalem. Vožnja je trpela 4 dni in je letel zrakoplov v črti: Friedrichshafen — Basel — Marseille — Genua — Mailand — Rim — Messina — Tarent — preko otoka Korfu — Smyrna — Jaffa — Jeruzalem. Iz Jeruzalema v Carigrad — Sofia — Bejgrad — Budimpešta — Dunaj — Monakovo in nazaj v Friedrichshafen. Poleta se je udeležilo 28 potnikov, med temi tudi hčerka že rajnega grofa Zeppelina. Pošta v Friedrichshafnu je prejela za »Zeppelina« 16.000 pisem in kart. Največ piseinske pošte so oddali za zrakoplov nabiralci znamk. Pred dvigom »Zeppelina« se je hotel vtihotapiti v potniško kabino 201etni avstrijski natakar Friderik Herzog iz Solnograške. Ko so ga iztaknili še pravočasno, je povedal, da bi rad postal krmilar kake zračne ladje. Ta cilj bi lahko dosegel edino le s kakim prav posebnim činom. Ako bi se mu bilo posrečilo utihotapljenje v zrakoplov na tako znamenito potovanje, bi pisalo celotno časopisje o njegovem dejanju in naenkrat bi postal svetovno znan. Drznega natakarja so nagnali brez kazni, odkoder je prišel. Največji nemški potniškl parnik — zgorel. Nemška parobrodna družba j« začela decembra 1926 v Hamburgu gra diti dva največja potniška parnika, vsak po 46.000 ton. in sicer: »Evropo« in »Bremen«. Ladji bi morali že letošn.o spomlad v promet, a se je dovršitev zakasnila radi vednih stavk v ladjedelnicah. Ladja »Evropa«, ki je zgorela v ladjedelnici dne 26. marca, bi naj nastopila prvo pot iz Hamburga v Newyork dne 21. avgusta 1929. Družba je porabila doslej za delo 45 milijonov mark, škodo po požaru cenijo 80 mili« jonov mark. Ta velikanski parnik bi bil prevažal imenitnejše osebe in je bil razkošno opremljen. Ogenj je izbruhnil kar naenkrat na več mestih in v raznih nadtsropjih. Gre gotovo za maščevanje komunističnega delavstva. Ladja je bi* la zavarovana proti požaru. Kam se skrivajo najbolj nevarni tolovaji mesta Dunaj? Dunaj ima 2700 km podzemeljskih kanalov, ki ležijo 7 do 12 m globoko, so visoki 1 in pol m ter 1 m široki. Po kanalih odtekata iz. milijonskega velemesta voda in nesna« ga v Donavo. Vseh vhodov v kanale je 14.000. Od živih bitij se zatekajo v te cevi poleg podgan najbolj nevarni tolovaji, sleparji in sploh prosluli zlo.inci. Obstoja posebna organizacija lopovov, katerim so najbolj varno zavetišče kanali. Karl Gottlicher je bil v zadnjem 5asu eden od najbolj znanih dunajskih vlomilcev in kojega skrivališče so bili razni kanali. Po dolgem zasledovanju je vendar le padel policiji v roke. Pri zasliševanju je med drugim priznal, da hoče oblastem pokazatl, kje da Ima skrite zaklade, katere je naro- zal tekom let po Dunajti. V močnem spremstvu policije so peljali pretkanca v kanale, da bi razkril skrivnost. Gottlicher je vodil precej časa policaje po podzemeljski gnusobi. Naenkrat se je spustil na ovinku v beg in vsa policijska tekanja in zasledovanja za beguncem so se pokazala do danes brezuspešna. Kakor Karol Gottlicber, delajo tudi drugi uzmoviči, ker globoki dunajski kanali so za policijo prav nevarno lovišče. 109.000 dolarjev ukradel. Policiji na Dunaj so naznanili te dni iz Newyorka, da je padel tamkaj v roke pravice tesar Franc Rudis, ki se je nazival lažnjivo Singer. Imenovani je glavni krivec lOO.OOOdolarske tatvine, ki je bila lani izvršena na velikem prekooceanskern parniku »Leviathan«. Rudis je imel še enega pomagača. Obema se je posrečilo na še nepojasnjen način, da sta prišla do denarnih vreč in te oropala gotovega denarja in vrednostnih papirjev za celih 100.000 dolarjev. Tatvino so opazili šele ko so začeli odpirati denarne zavoje na glavni pošti v Berlinu. Dolgo časa je bila za zločinci zabrisana prav vsaka sled. Slednjig se je izdal eden, ki je prodajal na parniku ukradene vrednostne papirje po Dunaju. Glavni krivec Franc Rudis se je umaknil po aretaciji sokrivca iz Avstrije v Ameriko, kjer bo moral sedaj dajati odgovor radi ropa in tatvine po strogih amerikanskih postavah. Po pretekn 14 let iz ruskega vojnega ujeiaištva. Iz Bocna na Tirolskem javljajo, da se je vrnil te dni v svojo rojstno hišo kmečki sin, ki je prebil celih celih 14 let v ruskem ujetništvu. Kot mlad vojak tirolskega polka cesarskih strelcev je bil kmalu v začetku svetovne vojne pri Lembergu ranjen in od Rusov ujet. Začela je nato pot po razsežnem ruskem carstvu od bolnice do bolnice, in ko je ozdravil, iz enega ujetniškega tabora v drugega. Izbruh boljševiške revolucije ga je zalotil v Si biriji. Zopet je taval iz kraja v kraj. Izvrševal je vse mogoče poklice, da bi Bi prislužil denar za vrnitev. Doma so nanj že davno pozabili, ker niso prejeli nobenega sporočila od leta 1919. Še le leta 1928 se je zopet oglasil. Ko je prestopil te dni prag rojstne hi5», ga ni nikdo več spoznal. Stariši so mu med tem umrli, nevesta poročila z dragim in sedaj je doma večji tujec nego je bil .v Rusiji. Bo najbrž breznspešno lskanje. Mnogo smo že poročali v našem listu o nesreči, ki je zadela lansko leto meseca maja italijanski zrakoplov »Italijo«, ko Be je vračal po preletu sevemega tečaja nazaj proti Norveški. Ob priliki trfcenja oficirske kabine ob plavajočo ledeno ploščo, se je kabina odtrgala, oetala na ledu in zrakoplov se je olajšan dvignil v zrak in odplul bogzna kam. General Nobile in rešeni tovariši so mncnja, da je zračna ladja eksplodirala, zgorela in je sedem Italijanov popadalo na trdi led In so se ubili. Itali•janski inžener Albertini se je pripeljal nazaj na Norveško, odkoder bo v sredini letošnjega maja iz mesta Tromso organiziral lz sedmih italijanskih to.varišev obstoiečo ekspedicijo, ki bode začela iskati one nesrečne Nobilove tovariše, katere je odnesla »Italija« po nesreči še naprej. To iskanje bo izpadlo skoro gotovo brezuspešno. Mladoletaa tolovajska banda. Dunajsko časopisje je polno poročil o roparski bandi 11 dečkov, katere je vodil 141etni poglavar. Vseh 11 nepridipravov je že pod ključem in jih zaslišujejo. Preiskava je dognala, da so bili ti mladostni izprijenci pri nekaterih zločinih naravnost mojstri, v drugih slučajih pa zopet prava deca. Glavar in še eden od uzmovičev sta vodila dnevnik, v katerem so bile nataako zabeležene vse lopovščine. Ko so jim postala tla na Dunaju prevroča, se je podal glavar v spremstvu dveh spremljevalcev v du najsko okolico proti Modlingu. Prebivali so v podzemeljski votlini in prirejali tolovajske pohode. Upali so se celo iz dunajske okolice v Fiirstenfeld na Štajersko, kjer so jih prijeli in zaprli ter odkrili celo rrevarno gnezdo.