Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo je v Maribora,
Raška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava:	Maribor,	Ruška	cesta 5, poštni predal 22.
Ljubljana VII, Zadružni dom.
Stev. 60.
Izhaja
lo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Sobota 28. julija 1928.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Leto III.
Za združitev Avstrije z Nemčijo ali proti združitvi.
V nedeljo in naslednje dni je bila na Dunaju slavnost nemške zveze Pevskih društev. Na koncertu v veliki dvorani je pelo 50.000 pevcev, katere je poslušalo nad 60.000 poslušalcev.
Ob teh slavnostih se je govorilo iudi o potrebi združitve Avstrije z Nemčijo, kar pa politikom drugih držav ni všeč. Francosko nacionalistično časopisje je skoro vprek zagnalo krik, da bi združenje obeh držav pomenilo vojno nevarnost za Evropo.
Tem francoskim hujskačem je s pohvalno odločnostjo odgovoril »Po-pulaire« takole: Če sta nacijonalizem in patrijotizem glavni čednosti Francoza, zakaj naj bi bile te čednosti onstran meje napake? Gre namreč za povsem nekaj drugega, kakor za nacionalistične demonstracije. Skoro po celoti žele Nemci združitev. Nič ni nevarnejšega, ker vendar sloni ver-zaljska pogodba na štirinajstih Wil-sonovih točkah, ki oznanjajo samoodločbo narodov. Naslanja je se na *a načela, se je pa seveda posrečilo stvariteljem mirovnih pogodb dolo-.. ii meje tako, da ni nihče zadovoljen, razen zmagovalcev. Zlasti se je Nemcem v Avstriji samoodločba za-branila. Navaja se vedno, da bi združitev Avstrije z Nemčijo ogrožala mir v Evropi. Zakaj se je pa potem u-stvarila država, ki sama ne more živeti? Končno naglasa list, da ob sedanjem položaju v Evropi ni misliti na izpremembo mej. Dolgotrajno delo bi to bilo, ki ga bo mogla pričeti le demokracija in socijalizem. toda tudi sedaj se ne smemo čuditi, če udeleženci mirno manifestirajo svoje želje. Če se takih manifesta-C1j ne mara, potem ne bi bili smeli spoštovanega načela o samoodločbi
narodov kršiti pri sklepanju mirovnih pogodb.
O vsenemški nevarnosti pišejo tudi čehoslovaški, italijanski in jugoslovanski listi kakor francoski.
V Beogradu je najbolj glasna »Pravda«, ki je menda glasilo zunanjega ministra dr. Marinkoviča. »Pravda« vehementno napada dunajsko prireditev kot nemškošovini-stično, ki ima namen ustvariti v Evropi zvezo Nemčije, Avstrije, Italije, Ogrske in Bolgarske, in sicer proti volji male antante, ki je hotela pritegniti v svoj krog Avstrijo, da bi se ustvarila gospodarska zveza držav v srednjem Podunavju.
Način, ..-v katerem obravnava »Pravda« to vprašanje, je surov in očitni diktat francoskega vpliva. Francija se boji premočne srednje ali podunaske Evrope, zato hujska svoje dominione in gospodarsko odvisne države na upor.
Mala antanta bi morala zaradi svojega lastnega geografičnega položaja iskati stike s srednjo Evropo, zlasti pa Jugoslavija, ki bi lahko postala važen člen med Podunavjem in Orijentom. Jugoslavija namreč vedno pozablja, da je dober sosed, ki ga je treba poiskati, še vedno boljši kot oddaljeni stric.
Dokler bomo samo zmerjali sosede in se lizali daljnim tujcem, toliko časa ne bomo imeli dobre zunanje politike.
Sicer pa veljajo tudi za dr. Marinkoviča iste besede, ki jih je napisal socijalistični list »Populaire« francoskim nacijonalnim šovinistom.
Nacijonalni šovinisti ste zase, pravico do samoodločbe pa odrekate drugim narodom. Taki ste, možje z dvema obrazoma.
Zborovanje mariborske oblast, skupščine.
Klerikalne
Kako pojmujejo klerikalci demokracijo in druge take čednosti, so In>enitno pokazale debate in obnašanje klerikalne večine, zlasti pa Predsedništva mariborske oblastne skup$čjne.
Za to klerikalno večino in za to Predsedništvo ne obstoja sploh no-poslovnik, tu se lomi vse preko k°lena in se gre s slovenskim »se po-*vižgam« preko opozicije, bon-‘°na in vseh načel demokracije in Parlamentarizma. In ima končno Predsednik še pogum zbijati šale v svojem zaključnem govoru ter podarjati, da so plodoviti sklepi zbo-r°vanja uspeh večine, ki gre preko Manjšine na delo.
Pristno klerikalno delo je bilo v resnici, da so vznemirili in paralizi-delo zborovanja s svojim bojkot-niIn sklepom proti opozicijskemu časopisju in z vsiljevanjem svojih zaup-in poklonov dr. Korošcu in nje-”°vi znameniti najnovejši politiki.
,. Oblastno skupščino se smatra za .11 ektno filialko klerikalne stranke n se po tem prejudicu uravnava nje-1,0 delovanje.
^ Naravno, da so morali naši so-fugi tako postopanje najenergičnejše : s°jati. To je storil sodr. Grčar, ki v svojem govoru povedal, zakaj nj Se.na®i sodnugi v oblastni skupšči-Pridružili protestu proti bojkotira-
znamenitosti,
nju nasprotniškega časopisja in izvajal naslednje:
Socijalistični klub je podpisal obtožbo opozicije, da povdari, da je oblastni odbor s svojim »odlokom«, v katerem se dviga v nebesa dr. Korošca in izreka anatemo nad »Jutrom«, izrabil svojo oblast v politične svrhe, na vsak način pa prekoračil svojo kompetenco. Podpisali smo obtožnico, čeprav nimamo nobenih zvez s kmečko-demokratsko koalicijo, nasprotno smo ž njo v borbi.
Sklep oblastnega odbora je naperjen tudi proti interesom slovenskega naroda. Posamezne osebe lahko store velike napake in je zato zelo nevarno identificirati enega voditelja s celim narodom. Kako vi mislite, nam je vseeno, mi imamo vendar pogum izjaviti, da dr. Korošec ni identičen s slovenskim niarodom. Danes je obstoj te države v dvomu, ker se borita dva plemena med seboj; Slovenci nimajo interesa, se udeleževati te medsebojne borbe in vendar se je našel v tem trenutku dr. Korošec, ki se je postavil na stran gospodujočega dela buržuazije. To je u-sodna napaka.
Vi, gospodje, ne trpite nobene karikature, ki žali vaše voditelje. Današnji bivši cesar Viljem je bil pred vojno gotovo drugačna persona, kot dr, Korošec, pa je vendar mimo do-
volil, da je izšla v Nemčiji že pred vojno knjiga pod naslovom »On«, ki je bila vsa polna hudih karikatur njega samega.
Tudi o velikih zaslugah dr. Korošca je treba izpregovoriti nekaj besed. V debati se je omenila tudi slavna majniška deklaracija. Ne glede na to, da se je ta deklaracija pojavila dosti kasno, in sicer šele takrat, ko je bil obstoj avstro-ogrske monarhije že zapečaten, ne smemo tudi pozabiti, da se je v tej deklaraciji zahtevala združitev Jugoslovanov pod sceptrom Habsburžanov!
Reklo se je tudi, da so socijalisti vedno tam, kjer se gre za ponižanje duhovniškega stanu in je navajal v dokaz duhovniški proces proti »Volksstimme«. Gospodje bi morali biti vendar bolj previdni, ker so v
tem procesu potegnili krajši konec, ravno tisti, ki so tožili.
V blatenju voditeljev nasprotnih strank so pa ohranili blagoslovljeni uredniki listov vedno prvenstvo.
Gospod predsednik je potegnil paralelo med Seiplom in Korošcem. Seipla se pa v Avstriji šteje med ubijalce ljudstva. Če je tedaj predsednik vzporedil Korošca s Seiplom, mu je napravil slabo ushigo.
Razmere, kakršne imamo danes med nami, omogočijo samo dejstvo, da je buržuazija delavsko gibanje docela potlačila, in oslabela. Pri normalnem razvoju razmer bi bil delavski razred močan činitelj, ki ne bi bil nikoli dovolil, da bi prišli v naših notranjih razmerah tako daleč, kakor smo prišli.
Krušna kriza v Rusiji.
Rusija, najbogatejša žitnica, je morala letos kupiti ogromne množine žita v Ameriki, ker je nastalo v Rusiji pomanjkanje kruha, zlasti po deželskih mestih, pa tudi po vaseh in glavnih mestih. Rykov je dne 13. julija to sam priznal v svojem poročilu.
Že pozimi se je pojavljalo pomanjkanje kruha. Tudi krmil za živino ni bilo več. Kmeti tudi niso obdelovali polja, ker so morali pridelek oddajati državi po nizkih oenah. Kruh je bilo treba racionalizirati kakor med vojno. Sovjetska vlada je zato sklenila, da zahteva od kmetov večjo oddajo žita in ukine prosti promet z žitom. Vlada je trdila, da so krize krivi veleposestniki, katerih odpor je treba zlomiti. Vlada je tudi prepovedala, da bi zadruge dajale kmetom industrijske izdelke za denar. Industrijske izdelke se je sme-1 samo zamenjati za žito. Potem je bilo v vsaki vasi predpisano, koliko žita mora oddati. Ako se ni oddalo dovolj žita, so se pričele nasilne re-kvjzicije, in pri komur se je našlo več žita, je bil obtožen kot »špekulant«, obsojen v zapor, na zaplembo imetja ali v pregnanstvo. Ta sredstva so se uporabljala od januarja dalje in so trenutno zalegla. Tem hujša krušna kriza pa je nastala potem, ker so kmetje morali oddati preveč žita, ko niso imeli več kaj oddati.
Sovjetska vlada je razglašala po svojem časopisju, da so se prisilne mere izvršile le proti veleposestnikom. V resnici pa so bile tepene pri tem cele vasi. Rykov je sam poročal, da je bilo v okrožju Tjumen od januarja kaznovanih z zaporom ali z izgubo imetja 837 kmetov, ker so oddali premalo žita; toda med obsojenci je bilo samo 7 odstotkov veleposestnikov, 64 odstotkov srednjih in 25 odstotkov ubožnih kmetov. Srednji kmet pridela v Rusiji komaj zase, mali kmet pa mora krušnih pridelkov še dokupiti, če se hoče preživeti. Naravno je, da je zaradi tega nastalo pomanjkanje kruha za ljudi in krmil
za živino, ter je konfiskacija življen-skih potrebščin zbudila med kmeti silno odpornost. Rykov se boji te nezadovoljnosti, ki je tem hujša, ker so kmetje morali poklati živino zaradi pomanjkanja krmil, ostalo jim pa tudi ni žita za seme. To je nova kriza, ki ogroža bodočo prehrano. Ni semena in primanjkuje živine za obdelovanje in gnojenje polja. Ruski kmetski narod šteje sto milijonov ljudi, zato je apeliral zopet Rykov, da je treba tu najti izhod, da se nasprotje med kmetom in mestom oziroma industrijo preveč ne poveča.
Iz teh razlogov je centralni komite sklenil opustiti vse mere, ki jih je izvajal od januarja, uvesti svobodno prodajo žita in zvišanje cen žitu za 10—20 kopejk. Komisarijat je dobil tudi nalog, da kmete pravočasno preskrbi z industrijskimi izdelki, stroji in drugim.
Ruski narod se naglo množi. Produkcija živil ne napreduje tako hitro, zato je tudi vedno manj produktov za prodajo. Mesta dobivajo vedno manj žita. Treba bi bilo z odvečnim prebivalstvom naseljevati rodovitna sibirska in turkestanska ozemlja, pospeševati industrijalilza-cijo, da prebivalstvo dobi delo in slednjič pospeševati s stroji in drugimi pomočki obdelovanje in produktivnost veleagrarstva. Za vse to pa je treba ogromnih kapitalij, s katerimi Rusija v svojem gospodarstvu danes ne razpolaga.
Sovjetska vlada je sedaj res dovolila večmilijonski kredit za po-vzdigo kmetijstva ter dovolila kmetom skoro popolnoma prosto trgovino z žitom, da da s tem pobudo za gojenje kmetijskih pridelkov. Kmetje doslej niso čutili potrebe več pridelovati kakor za svoje potrebe.
V teh realnih razmerah mora tudi sovjetska vlada računati s tem. To pa tudi dokazuje, da je za praktično izvedbo socijalizma potrebna tudi duhovna revolucija, novo svetovno naziranje, socijalistično spoznanje.
Angleška Delavska stranka in volitve
v parlament.
(Konec.)
Delavska stranka se smatra kot bodo celokupne sile tako organizira-stranka vseh plasti delovnih ljudi, ne in upravljane, da je vsakemu posa-Imenuje se izrecno socijalistično mezniku zagotovljena čim ugodnejša stranko, ki hoče načrtoma, brez nasil- eksistenca in osebna svoboda. Stran-stva, uvesti socijahni red, v katerem ka hoče izvesti svoj program z mirni-
\
m
H
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona
radi tega rabi le
&CHICHT0V0
M I LO
Naročajte In širite „DeL Politiko"!
mi pomočki in s soglašanjem večine, poslužujoč se demokratične vladne oblike.
Temeljna načela so:
Varstvo delavca in- konsumenta pred izkoriščanjem.
Izboljšanje blagostanja ljudstva z uporabo znanstvenih spoznanj in namenu primerno upravo, produkcijo dobrin in njih razdeljevanjem.
Skupno oskrbovanje skupnih potreb v vedno bolj obsežni meri.
Pritegnitev odvečnega bogastva v namene splošnosti.
Sistematična mirovna politika in mednarodno sodelovanje.
Zato se bo Delavska stranka, če pride do moči, zavzemala za naslednje cilje, da
1. vsakemu članu družbe zagotovi delo in človeka vredno življenje;
2. spremeni gospodarstvo, ozirajoč se na posebne potrebe posameznih poklicev, iz umazanega boja za privatni dobiček v skupno gospodarsko korist pod kontrolo splošnosti;
3. izvede čimprej in dobro vse oblike socijalnega skrbstva:	vzgojo, ljudsko blagostanje, stanovanjsko skrb, socijalno zavarovanje;
4. reformira davke;
5. se v mednarodnih odnosa jih vpostavi mir, svoboda in pravica, in sicer z odpravo vzrokov mednarodnih konfliktov, z razsodišči, z opustitvijo vojne kot orožje v nacijonalni politiki, z razoroženjem, z gospodarskim delovanjem v okviru Zveze narodov in z dogovori z onimi državami, ki niso člani Zveze narodov.
Potem navaja načrt nadaljnje svoje naloge v naslednjih odstavkih:
Socijalna politika: Odprava zakona proti strokovnim organizacijam. Ratifikacija osemumika po vašing-tonskem dogovoru. Delavsko varstvo. Zopetna uvedba sedemurnika v rudarstvu.
Boj proti nezaposlenosti: Skrb za nezaposlene prevzame država. Razširjenje šolske obveznosti do 15 leta. Izgradba vdovskega, sirotinskega in starostnega zavarovanja.
Gospodarska politika im socializacija: Ustanovitev deželnega gospodarskega sveta, ki bo daj<al vladi nasvete v gospodarskih vprašanjih in delovni urad, (ki bo oskrboval izpopolnitev gospodarskih sil in vzdrževal načrte za možnosti zaposlovanja. Socijalizacija rudništva, proizvajanje sil, prometnih pomočkov in življen-skega zavarovanja, zlasti podržavlje-nje železnic. — Upravo socializiranih gospodarskih panog potom zadružnih ali skupnogospodarskih načel ob sodelovanju delavcev in nameščencev. Razširitev oblasti občin, da komuna-lizirajo gospodarske obrate in pravico razlastitve zemljišča. Reformo delitve davčnih prejemkov za državo in občino. Uvedbo občinskega davka na prirastek vrednosti na zemljišču.
Izdatno kontrolo nad bankami in kreditnim poslovanjem. Dviganje kupne moči konsumentov proti visokim cenam s podpiranjem zadružništva in kontrolo nad gospodarskimi monopoli in trusti, izpopolnitev pravic nadziralne komisije živil, kontrolo nad uvozom živil in surovin. Načelo javnega polaganja računov glede tia. produkcijske stroške in dobičke. Sodelovanje v smislu sklepov svetovne gospodarske konference in izpopolnitev gospodarske organizacije Zveze narodov.
Agrarna politika: Podružabljenje zemljiške lastnine. Dolgoročno najemniško varstvo. Zboljšanje življen-skih razmer kmetiških delavcev s preskrbo stanovanj, določitev najnižjih mezd, omejitev delovnega časa in izboljšanje šolstva.
Skrb za stanovanja in socijalna preskrba: Odprava stanovanjske bede. Skrb za porodnice in dojenčke. Izpopolnitev šolskega zdravstva, izboljšanje bolniškega zavarovanja. Prevzem bolnic in zdravilišč v javno upravo. Reformo preskrbe ubožcev. Komisija za zakonodajo proti alkoholizmu.
Vzgoja in šolstvo: Ustvaritev demokratičnega vzgojnega sistema brez vpliva razrednih razlik, ki bo enaka od otroških vrtcev do vseučilišča.
Finančna in davčna politika: 0-mejitev izdatkov za oboroževanje. Odprava varstvenih carin obdavčenja najbolj porabljivih predmetov. Reforma direktnih davkov, zlasti znižanje dohodninskega davka od majhnih prejemkov in zvišanje od velikih; zvišanje dedinskega davka; uvedba progresivne doklade na prejemke nad 500 funtov letno, ki ne izhajajo iz dela ali obrti. Davek na prirastek vrednosti.
Ustava: Ohranitev neomejene oblasti spodnje zbornice; neizprosen boj proti razširjenju pravic zgornje zbornice. Od prava pluralne volilne pravice — strogo zakonodajo proti volilnim zlorabam. Javnost strankinih fondov in odprava kupovanja naslovov — posebne zakonodajne korporacije za Škotsko, Vales in Anglijo, ki so v svojih deželnih zadevah avtonomne.
Britska svetovna država: Najožji stik Anglije z dominijoni. Priznanje pravice indijskemu narodu do samouprave in sprejem Indije v državno zvezo na podlagi načel samoupravnih dominijonov v kolonijalnih ozemljih pred izkoriščanjem evropskega kapitala, zagotovitev njih zemljiške posesti in njih državljanskih pravic. Razširitev pravic mandatne komisije Zveze narodov.
Zunanja politika: Delavska stranka odločno zavrača načela stare diplomacije in se ziavzema za izpopolnitev Zveze narodov in mirno rešitev
LEO SILA:
Človek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrganih duš.
35
Naprednjaki zopet so izganjali klerikalnega zmaja iz mladih ljudi in jih pozivali v borbo za svobodno, napredno misel. Otroške duše, ki so jih matere vzgojile v poibožni molitvi do boga, do nečesa, kar je nad nami vsemi, pravično in dobro, so tako pri mnogih zašle v labirinte nasprotij, iz katerih mnogokrat niso našle izhodišča, odgovora za velika vprašanja, ki so ise tekom časa v njih pojavila.
Duša rastočega otroka ni glina ali pest mokre prsti, ki jo lahko gneteš, oblikuješ, kakor jo hočeš; ji daš podobo, kakor si si jo sam zamislil. Da. Tako se misli. Tako se dela. Tako se prakticira, ker vsi vzgojitelji, vsi oni, ki imajo opravka z otroki, pozabljajo, da je bodočnost otrok, da bodo oni, vzgojitelji, umrli, otrok pa bo ostal pri življenju. Da se svet razvija kot neskončni brzojavni trak, ki prinaša vedno nove brzojavke. Brez začetka, brez konca . . .
' In pozabljajo vsi tisti vzgojitelji od mater, očetov preko učiteljev in profesorjev do vseh dobrotnikov mladine, ki se toliko pečajo z njo, da nosijo otrokovi možgani tudi samositojno kal v sebi. Lahko delajo svoje odtise v nje, toda življenje, ki ga ne tvorijo samo profesorji in starokopitni očetje, matere ali učitelji, vzbudi tisto samostojno kal v otroku in gorje, če se razraste in trči ob odtise, ob plotove, ki so jih ogradili okrog otroka in preko katerih bi nikoli ne smel pogledati, kaj še le sko-
čiti ali pa plot podreti. Res je, da je malo takih, ki te plotove poderejo. Kakor Kajn z večnim znamenjem jih zadene očitek, strašen očitek:	»Ne-
hvaležna mladina!«
Maksim je začel najprej samo škiliti preko plotu. Včasih se mu je zablisnilo, da na drugi strani vendar mi vse tako črno, kot so mu pravili in da tudi na njegovi strani ni vse tako svetlo, kot je sprva mislil. Moral je misliti, ker njegovi možgani so bili aparat, s katerim so operirali drugi. Vedno bolj se je javljalo v njem vprašlanje, zakaj mora živeti za temi sivimi zidovi, zakaj mora na dan premoliti točno število očenašev, zakaj mora zvečer ob devetih spat, zjutraj ob petih iz postelje, nato v semeniško kapelo, vsak mesec k spovedi. Ostuden mehanizem.
»Pomolim se k ibogu, kadar čutim v sebi hotenje, lepo misel, lepo molitev in ne, kadar je ura devet ali pet ali kadar pozvoni.»
To je povedal spovedniku, povedal je dr. Klincu in tudi župniku je povedal. Spovednik se je jezil, Klinc ga je karal, le župnik, ki je bil že napol kmečki človek, ki je večkrat sam spustil ali pozabil na večerno ali opoldansko predpisano molitev, ga je skušal pomiriti z lepo, mirno besedo. Odgnati mu je hotel take miisli.
»Ne splača se premišljevati o tem.«
Zanj so bila taka vprašanja tako malo pomembna, nevažna. Imel je dovolj skrbi z občinskim svetom, ki so ga skušali liberalci dobiti v svoje roke, in breja krava v hlevu ga je skrbela, da bi znova ne zmetala. In tako dalje. Za tako filozo-fične misli, kakor jih je menda sam hudič vsejal v Maksimovo gBavo, ni imel ne časa ne razuma. Raz-
jezil se je celo, ko je Maksim omenil nekaj slabega o dveh klerikalnih odbornikih . . . Ne izdiraj pezdirja iz svojega očesa, iz drugega iga vleči . . -To je vladajoča morala današnje družbe, ki jo je vedno bolj spoznaval. Njemu pa je trgalo dušo, ker je moral jesti kruh, ki so mu ga milostno ^ delili-Kakor Mefisto Faustu lepo življenje, ko mu je prodal dušo. Za ceno duše ga hranijo, za ceno njegovega življenja se brigajo zanj, da bi ga zgnetli) lahko oblikovali po svoje ...
Ko se je letos v počitnicah klatil po svobodni« gozdovih in poležaval v mr&ku, sc mu je^ vse tako strašno zastudilo. Ni pomislil na dolgo in široko, nič se ni okleval. Povedal je župniku. Hudo sta se sprla. Nikoli ni govoril župnik tako ostro z njun in očital mu je celo dekleta. Mlado učiteljico n^ vasi mu je očital, slabo družibo. Mogoče, da mu r bilo v naslednjem trenutku celo žal; zakaj, ko j® ponudil roko odhajajočemu Maksimu, je dejal; »Razgrel sem se malo! Pridi še!«
Maksim pa ni prišel več. Povedal mu je, a se ne vrne več v semenišče, da ne čuti v sebi duhovniškega poklica. Od takrat se je klatil P gozdu. Celo gobe je nabiral in jih sušil doma. v*® vrečo jih je prinesel v mesto in jih prodajal branjevkam na Glavnem trgu. Smejale so se mu, ko J je prinesel ponujat, ker je precej navijal s cen -Hotel jih je dobro prodati. Stanovanje bo treo plačati, za večerjo bo treba skrbeti in tudi knp& bo treba kupiti. Za vsako najmanjšo stvar je tren denarja. Prerezal je s preteklostjo, prelomu krušnimi očeti, ker je občutil milost kruha, Ki mu ga dajali za ceno njegove duše . . .
(Dalje prlhodniiC.)
vseh mednarodnih konfliktov s temi-pomočki: Odpravo vojne z mednarodno pogodbo, razorožitvijo, razsodiščem, mednarodnim gospodarskim sodelovanjem, zlasti potom mednarodnega delovnega unada, javnostjo
Dnevne
Kaj pripoveduje beogr. »Pravda«?
»Pravda« objavlja izjavo dr. Korošca, v kateri se konštatira, da je avtonomistično stališče Slovenske Ljudske Stranke le še zgodovinska reminiscenca. Slovenska Ljudska Stranka je zadostno dokazala v vseh vpraša-®Ph, ki se tičejo monarhije, edinstvenosti države in sedanje ustave, svoje patrijotično ravnanje v besedah in dejanjih. Nam je prav! To samo povemo, da se ne pozabi, ker je prej ta stranka drugače govorila.
Ista »Pravda« poroča, da bo nova vlada narodno skupščino odgo-diia s posebnim ukazom do 20. oktobra. — Torej režim ostane.
Teror na Ogrskem. Socijalnode-®okratična »Nepszava« poroča o dogodku, ki sili, da kri zavre v človeku: Mestni poglavar v Raabu je odredil, da se 22-letni trgovski so-trudnik stavi pod policijsko nadzorstvo. Mladi Bela Neuwirth tedaj ne snie prejemati necenzuriranih pisem, ne sme telefonirati, ne sme hoditi v javne lokale in sme zapustiti stanovanje le v času, ki ga policija določi. Kaj je pa zakrivil mladenič? Pri le-vente vajah :je nosil znaka avstrijskih prijateljev prirode in socijalno-demokratične stranke. Mladeniča je na mestu krvavo pretepel oficir nacionalistične mladine in razentega ovadil kazenski sodniji. Okrajno sodišče ga je obsodilo zaradi nošnje znakov inozemskih organizacij na zapor. Pritožbeno sodišče ga je pa oprostilo, ker ni v tem nikakršnega kaznivega dejanja, je pa odstopilo tožbo policiji z ozirom na varstvo iavne varnosti. Mestni poglavar pa Pravi v svojem odloku, da se v ugotovljenih dejstvih kaže mišljenje Neu-Wirtha, ki se je z nošnjo znakov pridal narodno tujim plastem tuje države. Zaraditega je s stališča državnega in družabnega reda sumljiv in se morajo proti njemu uvesti odredbe v zvezi s policij, nadzorstvom. »Nepszava« objavlja celo besedilo odredbe, iz katere je jasno, da se Policijske internacije še vedno vrše, čeprav ogrska vlada to taji.
Nazadnjaški volilni red zahtevajo. *■ »Kolnische Zeitung«« z dne 16. VII. 1928 je objavil Radivoj Wal-*er, predsednikov namestnik narodne lige v Zagrebu in Radičev zagovornik v .procesu leta 1920, daljši
lv- Vuk:
Proletarijat ne pozna državnih mej.
(Konec.)
Naj povem besedo o skupnosti- To so Sc*družice iz Slovenije posebno opazile. Vsak s°drug, naj bo mlad ali star, naj bo navaden klavec ali intelektualec, naj bo naraščaj, j* H majhno, srčkano detece — rote Falke, je kakoT da je iz ene družine.
Srečali smo dva majhna »rdeča Sokolja«. Dečko menda 6 let star, deklica pa k*kih 5 let.
»Freundschaft«, pozdravita, ko se srebamo in dvigneta roke.
»Freundschaft«, odgovarjamo. »Kam pa, ^odruga?«
»K prostim vajam.«
Nato hočeta naprej, pa se še ustavita.
»Točno ob osmih, sodrugi, na Kaiser J°sef trgu. Tam je zbirališče.«
»Sodrugi«, sta rekla, Ali ni to krasno,
ni to čudovito? Mladika nas smatra za s°druge.
Pozdravljena ...
Odšla sta. Gledamo za njima. Sreča ju s*ar možak, član	»Freiheit-a«,	po	znaku
v'dno. Govore. On njima, otroka njemu. Za-r~s sodrugi, enak z enakimi.
Pa pravi ljubljanska sodruiica:
»Kako	pa v	Ljubljani in	sploh pr
...	Še časa	nima nobeden,	da	bi popravil, ne	da bi	še govoril. In	še	celo z
Kje je pri nas naraščaj? Kdo se ukvarja z njim?«
Molčali smo. Težko je ležalo nad nami. *®»nlčno, resnično, pri nas manjka sodni-ie«tva . . .
Ob enih »mo se zbirali na Kaiser Josef tr(fu.
Prvi »o bili otročički Najmanjši naj-£ei, potem vedno večji. Rote Faiken — /leči Sokoliči so bili na čelu. Naraščaj je *»zal pot. Mladike bodočnosti- Nato »o
mednarodnega prometa, predložitvijo vseh mednarodnih dogovorov spodnji zbornici, mednarodnim političnim sodelovanjem v okviru in s pomočjo Zveze narodov.
(Po Arb.-Ztg.)
novice.
članek, v katerem opisuje razmere v Jugoslaviji. Med drugim pravi, da bi se morala ustava in uprava te nove države prilagoditi notranjim in zunanjim irazmeram, oziraje se na razmerje narodnosti in ver v državi. Končno dostavlja, da bi bila rešitev sedanje krize mnogo lažja, če bi volilni red v Jugoslaviji dovoljeval politično šolani inteligenci več političnega vpliva. — Walter je očividno pristaš sedanje opozicije KDjK. In ta mož zagovarja volilni red za privilegirance, tak volilni red, za kakršnega so tudi radikali im morda cela režimska koalicija. Kdo pa krši ustavo v državi, kdo dela korupcijo, kdo slabo gospodari in kdo uganja surovosti v parlamentu? Ali ne inteligenca? In tej inteligenci naj se da še več političnega vpliva? To je lep zastopnik narodov v ligi! Zdi se nam, da imajo namen režimovci in opozicija, da u-kradejo delavstvu volilno pravico. Bodimo pozorni!
Bivši hrvaški ban groi Teodor Pejačevič je v 73. letu starosti umrl v dunajskem sanatoriju. Pejačevič je bil pred vojno med najbogatejšimi ljudmi na Hrvatskem oziroma na O-grskem.
Dunajska pevska slavnost. Nemci celega sveta so imeli zadnje dni na Dunaju 10. zvezno pevsko slavnost, na katero so prišli od blizu in daleč. Bila je zastopana Afrika in Amerika. Vseh pevcev se ceni na okroglo 150.000. Dasi je bila to m-eščanska prireditev, so se je vendar oficijelno udeležili zastopniki nemške vlade in parlamenta. Navzoč je ibil državni kancler Hermann Muller, nadalje notranji minister s. Severing in predsednik državnega zbora s .Lobe. Ofi-cijelne nagovore so pa socijalisti prepustili meščanskim zastopnikom, ki so manifestacijo izkoristili z govorom za priključitev. Samo s. Severing -je imel kratek igovor, v katerem je posebno naglasil velik napredek mesta Dunaja pod upravo socijaldstične stranke. Sicer se delavci niso udeležili te meščanske kulturne prireditve. Zato pa bodo dunajski delavci nastopili 5. avgusta v isti velikanski pevski lopi, ki so jo sami ustvarili in v ikateri je za stotisoč ljudi prostora, z delavsko pesmijo, ko bo proletarijat proslavil 60-letnico pesmi dela.
Shodi.
Prevalje. V nedeljo, dne 29. julija se bo vršil javen shod ob 9. uri dopoldne, na katerem bo poročal poslanec s. Petejan.
Leše. V nedeljo, dne 29. julija ob 3. uri popoldne se bo vršil rudarski shod v gostilni Jasser na Lešah, na
sledila dekleta — telovadke naraščaja, za njimi deški telovadni naraščaj. Nato godba prijateljev otrok — Kinderfreunde. Za njimi glavno vodstvo <slavja. Nato zastave. Rdeče zastave, težke, polne frakov. V sredi pa lahno, zmagovalno plapujoča — zastava »Freiheit«. Kot častno mesto — za zastavami mi, »Svobodaši« iz Jugoslavije, med nami, s tablo kajpada, igralci Golouhove »Krize«, člani »Delavskega odra« ter naša godba — Jeseniški kovinarji. Za nami Itelovadci in telovadke, športniki-atleti, »Schutzbund« z godbo, omladinske organizacije, pevci, zadružniki z zastavo in gosti.
Tako je bil sestavljen sprevod. In točno ob pol dveh je krenil po ulicah Beljaka. Burno so igrale godbe. En kilometer, če ne več, je bila povorka dolga in ko sem se ozrl z neke višine nazaj, sem videl dolgo vrsto telovadk in telovadcev. Telovadke v belih bluzah in modrih krilih, golih nog so bile videti, kakor da je cela ulica po vsej dolžini pokrita s cvetočimi narcizami.
Za njimi pa rdeče oblečeni športniki kakor mak sredi polja.
Krasna slika. To je proletarijat, pojavljajoč se na sceni meščanske družbe, ki gleda vsa preplašena, oznanjajoč ji svoj nastop.
Jeseniški telovadci v rdečih srajcah, s surko preko ramen, so stopali za jeseniško godbo s korakom, kakor da stopa eden. In mi »Svobodaši« iz Jugoslavije smo bili povsod obsipani s cvetjem, da smo ga imeli polnih rok. In iz oken nekaterih hiš, kjer sem zapazil napise, kakor: Horvat, Schnei-dermacher, se je sipal na nas rododendron in se nam je klicalo »Freundschaft«.
»Nekdanji in morda še sedanji Slovenci«, smo si rekli, videč posebno pozornost in žareča lica deklet, dam in moških, ki so nam mahali iz oken in sipali rododendron. »Intemacijonalci«, a to, kar so nekoč, v davnih letih poznali, je stalo sedaj pred njimi. Zato »Freundschaft« sodrugi. Med nami ni mej. »Freundschaft«!
Zadružna zastava j# plapolala. V mavričnih barvah je ta zastava. Videl sem jc prvič. In dolga kolona sodrugov-zadružni-kov je šla za njo. In sešteto majhnih, ročnih
katerem bo poročal poslanec s. Petejan. Rudarji in žene, pridite vsi!
Fala. V soboto, dne 28. julija ob 5. uri se bo vršil javen shod na Fali v gostilni Toneli, na katerem bo poročal poslanec s. Petejan.
Če nimaš Ti dobrih očal Kar pri Peteln-u »Zeiss-punktal*!
Maribor, Gosposka ulica 5.
Vestnik „Svobode“.
»Svoboda« s. dr. Tumi ob 70-letnicL
Centralni odbor »Svobode« je na svoji zadnji seji imenoval s. dr. Tumo za častnega predsednika »Svobode«, v priznanje njegovih zaslug za »Svobodo«. »Svoboda« je prej hirala radi notranjih političnih razprtij. On je tekom svojega predsedovanja prinesel V mjo duha medsebojne strpnosti in lojalnosti ter prepričanje, da moremo le ob sodelovanju vseh marksističnih struj graditi revolucijonanno kulturo. Tako danes »Svoboda« ne pozna več strankarskega razdora in se mirno peča z izobraževalnim delom med delavstvom.
Zveza ljubljanskih »Svobod« je proslavila 70-letnico s. Tume s posebnim večerom v dvorani pri Levu. Sodelovale so vse delavske organizacije: pevsko društvo »Cankar«, železničarska godba »Zarja« itd. S. Štukelj je na kratko orisal delovanje s. Tume, na kar je s. Tuma sam v lepem govoru očrtal smernice, po katerih gre ves razvoj. T'a večer ostane nepozabljen v spominu vseh ljubljanskih sodrugov in sodružic.
S. Tuma je v svoji zahvali centrali »Svobode« odigovoril: Vsikdar in rad sem »Svobodi« na razpolaganje, ko ibo potrebovala težjega umstvenega dela. Ne pozabim »Svobode« in ako ostanem čil in zdrav, gotovo napišem kaj v njen spomin.«
Na slavnostnem večeru je izrazil s. Tuma željo, da ostane vsaj še 10 let med nami, da napiše zgodovino delavskega gibanja in slovenskega političnega življenja tekom zadnjih deset let, v katerem se je on aktivno udejstvoval v političnem, kulturnem in zadružnem delu. Mi mu želimo, da ostane naš aktiven sodrug še več let.
Znaki »Svobode« se dobe odslej po 5 Din. Centrala je znižala ceno z namenom, da si nabavi znak lahko vsalk član. Podružnice, naročajte znake!
Delav. tel. in kult, zveza »Svoboda«, podružnica v Trbovljah, ima v
nedeljo 29. julija olb 9. uri dopoldne svoj XI. redni občni zbor v dvorani »Del. doma«. Dolžnost vseh članov je, da se ga udeleže. — Odbor.
Podružnicam »Svobode«! Sodrugi in .sodružice! Podružnica Del. tel. in kulturne zveze »Svobode« v Trbovljah vas obvešča, da priredi v nedeljo, dne 5. avgusta tl. javni telovadni nastop. Spored:	Proste vaje članov,
članic, obrtnikov, gojenk, moški in ženski naraščaj ter nastop članov in članic na orodju. Ker smo močno pomnožili naše vrste, za to upamo, da bo nastop najboljši od dosedanjih nastopov DTE. Sodrugi in sodružice! Kličemo vas med nas, da skupno pokažemo solidarnost bojevnih sil in zbujajoče se mladine trboveljskega proletariata, ki vas že v naprej po-
zastavic je bilo med vsemi in med nami in med »rdečimi Sokoliči«. Zadružne zastavice, zakaj 10-letnica je pred vrati, odkar obstoja internacionala zadrug s svojimi 50 milijoni članov.
In sem vprašal:
»Mnogo je pri vas zadružnikov. Cela kolona.«
Pa je pokazal sodrug po celi povorki, izvzemši otročiče-»rote Faiken«. Vsi ti so zadružniki. Das sind unsere schwere Hau-bitzen. Brez denarne hrbtenice je nastop •delavstva polovičarski. Armada proletari-jata ima štiri glavne veje, ki rastejo in prodirajo avtonomno, cilj vseh pa je eden: Delu čast in oblast. Biti nečlan vseh vej, to se pravi, ne delati v 'vseh štirih nastopih, pomeni ne se zavedati česar hočem, pomeni, biti neresen, polovičarslki.«
Pa sem se spomnil Slovenije in Jugoslavije. Pa sem videl samo polovičarstvo, neresnost, nezavednost.
Na letnem stadionu smo obstali. Vsi v vrstah, točno, kakor mi je poznano iz časov, ko sem kot vojak v stotnijah, polkih in divizijah stal na paradi. Na odru stoji godba »Schutzbunda«. Nad odrom je tribuna. Predsednik glavnega odbora se pojavi. Tišina. Sonorni glas zadoni. Pozdravlja ljube goste »Svobodaše« iz Jugoslavije. Iz ust vseh zveni »Freundschaft«. Nato zadoni zopet glas predsednika:
»Habt acht!«
Cele vrste telovadk in telovadcev in vseh se zravnajo, postanejo kakor kip.
»Internationale«.
Godba na odru zaigra. Mogočno, slovesno, zmagoslavno:
»Vstanite sužnji iz prokletstva . . .«
Ko utihne, traja tišina trenutek.
Glas predsednika zadoni:
»Rnht . . .«	.
Vrste se zganejo, oiive m roke zapio« skajo in nas pozdravljajo, a mi njih.
In zgrabilo me je v grlu od ganutja, v očeh se zableščalo.
»Tako je med svojimi, med sodružicami in sodrugi. Jezik nas ne loči, meje nimajo za
zdravlja in kliče: Na svidenje dne 5. avgusta 1928. — Približno število udeležencev nam sporočite do četrtka pred nastopom. Prihod z opoldanskim vlakom.
Horlbor.
Klerikalci prišli sami s seboj ▼ konflikt. — Ukinitev vseh privatnih posredovalnic za delo in službe. Kakor »Slovenec« poroča, je minister izdal naredbo, ki je izšla dne 27. junija v »Službenih novinah«, s katero se odpravlja vse privatne posredovalnice za delo in službe. »Slovenec« hvali to narebo in seveda ne pozabi naglašati, da imajo zato zaslugo edino klerikalci z dr. Gosarjem na čelu. Poročilo naiglaša, da bo uredba koristila tako delavcem kot tudi delodajalcem, češ: privatne posredovalnice so »sušmarile« v celoti; ne poznavajoč delovnega trga, ne strokovnega položaja posameznih delavskih strok, so hlastale samo za dobičkom. Spričo pomanjkljivosti obrtno-nadzorovalnega aparata se tarife za vpisnino in posredovanje niso držali. Pritožbe v tem oziru so bile na dnevnem redu. Človek skoraj sam sebi ne bi verjel, toda to je črno na belem v »Slovencu«. Koliko imajo klerikalci res zasluig pri tem, je še vprašanje, ker klerikalci so silno bahavi ter lažnivi. Pač pa so klerikalci tisti, ki so še pred kratkim z vsemi štirimi branili ter zago-varali privatne oderuhe poslov. To se lahko ugotovi iz sejinih zapisnikov mariborskega občinskega sveta, kjer je bilo še pred kratkim precej interpelacij, predlogov, mnogo burnih debat med socijalisti in klerikalci, ki so ikar zaporedoma podeljevali koncesije svojim .prijateljem. Žena nekega obrtnika in klerikalnega občinskega svetnika v Vetrinjski ulici je dobila proti sklepu občinskega sveta koncesijo za eksploatacijo ubogih slovenskih služkinj. Potem so prišle nune iz Marijanišča na vrsto, ki so zahtevale koncesijo za posredovanje služb, dasi so smele itak brezplačno posredovati. To je povzročilo celo poimensko glasovanje. Končno se je šlo še za tretji slučaj, kjer so socijalisti zahtevali odvzetje koncesije in navajali, kako se ibrezmejno izkorišča tiste nesrečne žrtve, ki so prisiljene si iskati zaslužka. Toda klerikalci so zanikali prekomerno izkoriščanje ter zagovarjali pijavke. Sedaj pa naenkrat talk preobrat ter priznanje vsega tega, kar so socijalisti trdili. B.
* Razne zanimivosti Iz cirkuškega sveta. Ogromno podjetje Kludsky, ki gostuje točasno v našem mestu, lahko smatramo danes kot največji potujoči zverinjak sveta. Podjetje, ki potuje v treh posebnih vlakih, nima nič manj ko 600 živali. V areni je sedežev za 8000 gledalcev. Postavljanje šotora vodijo posebni za to izvež-bani mojstri in zahteva to delo velik trosek na materijalu in delovnih silah. Štirje, 20 m visoki nosilci, 160 oporišč, 7000 kvadratnih metrov jadrovine, 500 železnih drogov predstavlja ogrodje šotora. 3 km de-sek za pokritje tal, 12 km električnih žic za 125.000 sveč močno razsvetljavo. To so številke, ki kažejo velikost šotora, ki je 100 m dolg, 70 m širok in 20 m visok in katerega dimenzija pride zlasti pri razsvetljavi večernih predstav do polne veljave. V manjših šotorih, dolgih 100 m in širokih 25 m, se nahajajo zverinjak, konjušnica, sloni in bivoli. Podjetje je torej mesto zase, država v državi, katero loči od ostalega sveta visoka lesena ograja. Kakšne vsote so potrebne, da teče tako podjetje brezhibno naprej, si lahko komaj predstavljamo. Vožnja z železnico približno 100 km daleč stane 80.000 Din, najemnina za prostor znaša, ravnaje se po legi in velikosti mesta, 16—40.000 Din; k temu
nas pomena, mi smo svoji, kakor v Jugoslaviji, tako v Avstriji, tako v Angliji, tako v Ameriki, talko v Rusiji in povsod. Vsi smo enega svetovnega naziranja:	»Proletarci
vseh držav, združite se«! Proklet, kdor je prvi ogradil kos zemlje in jo imenoval lastnino.«
*
Začela se je telovadba. Ne bom opisoval. Videti treba, opisati ni dovolj. Naraščaj je pričal, da je bodočnost njegova. Telovadke so pokazale, da je pri njih izginilo tisto tisočletno mnenje, ženska je manje, je nekaj druigega kakor človek.
Naše sodružice so to čutile in si zapisale v srcu. V Sloveniji .bodo pa izvajale. Naj le. Pomagali jim bomo.
Nato je sledila nogometna tekma Ljubljana—.Beljak in sicer »Villacher Athletik-Sportklub« in SK. »Svobode« Ljubljana.
Igra je bila na višku na obeh straneh. Napeta igra, a lepa in dostojna. SK. »Svoboda« je pokazala svojo premoč in rezultat je bil 6:3, t. j. SK »Svoboda« je zabila Be-ijačanom 6 golov, a Beljačani Ljubljančanom samo 3 gole.
*
Proste zabave se nisem udeležil. Mudilo se mi je na vlak. A drugi so govorili, da je bila živahna, lepa in od časa do časa se je na plesišču pritrdila tablica z napisom:
»Jetzt tanzen nur die Jugoslawen!«
In naši fantje so pograbili Korošica in plesali.
Drugačno življenje je med proletariatom tam, kakor pri nas. Prisrčno je tisto življenje, a pri nas?
Treba ustvariti tudi pri nas tako prisrčnost. Treba tudi pri nas sovraštvo, mrinjo in spletkarenje pognati - iz naših vrst. Treba se je pokazali kapitalizmu kot složna, močna armada in nal kruh ne bo tako tenak in naše pravice ne bodo narejene jz krivic.
Alt je to mogoče?
Delu Sait la »blaet — če hočemo, je nk>f}0&6u
pridejo še odtegljaji za bolniško blagajno, plače 300 delavcem, plače nameščencem, godba itd. Nadalje stroški za prehrano zverin in drugih živali. Dnevno se porabi približno 7—8000 kg sena, slame in ovsa, nadalje dnevno 3 konje za zverine, ki pa rabijo včasih tudi mleko, To so v&e izdatki, katere rabi to ogromno podjetje vsak dan, brez ozira na to, da li se vrši predstava ali ne. Ako je obisk predstav dober, se lahko nekaj prihrani in ti prihranki pridejo spet prav v slabih časih, kot jih imamo na pr. sedaj. Torej je tudi pri tem, kot pri vsakem takem podjetju, potrebna največja štedljivost in natančno preračunavanje, da še lahko še naprej vzdržuje na isti višini. O romantiki cirkuškega življenja, kot si jo še vedno ljudje predstavljajo, pa ni danes ne duha in ne sluha več.
Tržič.
Svoječasno je bila potegnjena na pritisk našega ziastopnika v občinskem odboru v Križah večja brv črez Bistrico, za katero so prispevala nekatera posamezna podjetja ter občina Križe. Ista pa se je morala zavezati, da bo brv ohranila v dobrem stanju. V resnici pa imenovana občina brv skrajno zanemarja. Nešteto pritožb smo prijeli od strani delavstva, katero se mora vračati po njej iz svojega dela domov. Na dveh krajih brvi zijajo velike odprtine, tako da nudi brv lepo priložnost za samomorilne kandidate. Delavec se iz dela domov ne sme vračati po železniški progi, ako se, mora plačati 100 Din globe. Mi se ne obračamo s svojo pritožbo na občino Križe, ker vemo, da to ne bo zaleglo, temveč na sreslko poglavarstvo v Kranju, da izda občini Križe tozadevni nalog, da se pokvarjena brv popravi.
Naša naloga je predvsem ta, da povsod, koder vidimo, da se delavstvu godi krivica, ožigosamo razmere, neoziraje se na desno in levo; če bo moral pri tem kakšen gospod zacviliti, ni to naša krivda. Pripiše naj si to dotični na svoj rovaš. Ob tej priliki se moramo dotakniti tudi vprašanja nepravilnega postopanja tovarne Kozina v Tržiču. Mož, dasi je tuji podanik, bi morali vendar poznati naše državne zakone. Pred nekaj dnevi so v omenjeni tovarni in v enem! oddelku delavci, deset po številu, pričeli snažiti stroje pred dolo-
čeno uro (pripomnimo še, da je v omenjenem oddelku zaposlenih približno dkrog 40 delavcev). G. ravnatelj >je v očigled temu odredil, da mora 16. tm. ves oddelek delati 20 minut po delovnem času brezplačno za kazen. Naravno, da je zbudil ta ukrep g. ravnatelja ogorčenje med delavstvom. Nekega delavca, ker se mu je proti tej odredbi uprl, pa je kratkomalo prijel za prsi ter ga tiral iz oddelka in mu nato izročil delavsko knjižico. Tako postopanje ni v interesu podjetja, še manj pa v interesu delavstva, ki noče več prenašati takih šikan. Za enkrat smo se omejili le na pričujoče dejstvo, v slučaju pa, da se taki slučaji še ponovijo, bomo primorani napeti drugačne strune, ki bodo prokleto slabo brnele na ušesa tistih, ki še vedno mislijo, da mora slovenski delavec ostati večen kulij.
Črna.
Gospodu Zvonimirju Bemotu!
Ponižno Vas vprašam, jaz, od naših pristašev imenovani hlapec kapitala, ali se še kaj spominjate Vi, veliki »socijaldemolkrat«, kaj ste meni pisali pod Opr. štev, 1437-25 I-F iz Ljubljane, dne 8. VI. 1926: »Delež se Vam bo izplačal štiri tedne po občnem zboru, ki bo potrdil računski zaključek za 1. 1926.« Radoveden sem, ali je tisti slavni občni zbor potrdil Vašo bilanco ali ne; pa kot se kaže, mislim da ne, ker mi še do danes niste izplačali deleža, čeprav se že nahajamo v letu 1928. Žalostno je za Vas in Vaše pristaše, da kričite v svet in zahtevate red in pravico, sami ste pa to sveto dolžnost pokopali ali pa zgubili kot javne račune od Vašega Skupnega doma v Črni. Se še kaj spominjate, kako ste tvezili Vašim pristašem, kako poceni boste prodajali? Pa to je bil samo lim, za kaline lovit, ker je sedaj dejanski stan drugačen. Pri regulaciji draginjskih doklad se je slii šalo, kako poceni so razni predmeti v Skupnem domu; po 50 in 25 par dražji, kakor pri drugih trgovcih! S tem za danes končam, drugič pa več!
S tem pismom Vas še enkrat opominjamo vsi v zadnjem našem pismu na Vas podpisani, da nam nemudoma izplačate naše deleže. Primorani smo stopiti pred javnost še enkrat, ker nam Vi, g. Bernot, tudi na priporočeno pismo ne odgovorite!
Helena, dne 23. VII. 1928.
Mlinar Filip.
Dravograd.
»'Sam si bode kriv, ako katerega povozi avto«, je na intervencijo delavskega odbornika odgovoril neki odbornik na seji oibč. odbora. Znano je namreč, da privozijo navadno v trg avtomobili z vso brzino, ne oziraje se na ovinke. Vprašamo: ali je tudi merodajna oblast istega mnenja, kot omenjeni odbornik? Ali smejo lastniki avtov, poleg prahu, ki ga povzročajo, še ljudi spravljati ob življenje, — Prizadeti.
Mežica.
2e dolgo se nismo nič oglasili v »Delav. politiki«. Marsikdo bo mislil, da je pri nas vse v najlepšem redu. Pa ni tako! Živimo v strašnih razmerah. Med delavstvom vlada beda; angleški kapitalisti nas izkoriščajo kolikor le morejo, V nekem revirju v Žerjavu je neki paznik rekel delavcem: če ne boste delali nadure, vas pa vržemo na cesto. Pa garaj, ko je plača taka, da nihče z njo ne more izhajati. Niti samci ne! Pa bodi delavec še tako priden in pošten, ne pomaga nič; ako ne klečiš in se plaziš iza kakimi paznikom, 'ti ne pomaga nobeno mazilo več! Ti ne dajo živeti. Neki paznik se hvali med delavstvom, da tudi on gleda, da bi se delavcem bolje godilo. Opazili smo pa, da je stvar drugačna. Če ne plešeš po njegovi volji, je po tebi. Nek delavec dela že celih 14 let pri rudniku in je že pustil v njem skoro celo svojo moč. Pa so ga za plačilo dali na delo na tak kraj, do kamor ima hoditi cele 4 ure od doma. Take reči zna uganjati ta angleška kapitalistična družba in ž njo vred vsi pazniki in nameščenci. Kadar so pa kakšne volitve, takrat pa naj delavstvo šen-
sije na nočnem nebu in tako tvori celoto.
Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima
irpentm
n
ka svoje kroglice zastopnikom kapitala. Delavci, bodite previdni in obrnite hrbet svojim sovražnikom!
Obiskujte Čitalnico Delavske zbornice
v palači Pokojninskega zavoda. Odprta ie dnevno od 16, (4.) ure do 21. (9.) ure. Vhod od zadnje strani palače. — Pristopajte kot člani h knjižnici Prosvetnega odseka Delavske zbornice. Celotna članarina znaSa Din 2.—; posojnina knjig večinoma Din
Vrtna veselica v Zalogu*
Podružnica »Svobode« priredi v nedeljo 5. avgusta tl. na vrtu gostilne Sicherla v Zalogu vrtno veselico. Začetek ob 16. (4.) uri popoldne. Na vsporedu je ples, srečolov, šaljiva pošta in druge zabave.
Vabijo se vsi sodrugi In Sodražice, da se te veselice udeleže in tako v veseli družbi za trenutek pozabijo vsakdanje skrbi in težave.
Odbor.
Magdalenski park!
V soboto, dne 28. in v nedeljo, dne 29. julija po
V nedeljo zadnji dan!
2 veliki predstavi v cirkusu Kludsky
in sicer ob 16. (4.) uri pop. in ob 8*15. uri zveler Ogled iivali v soboto in nedeljo od 9. do 14. (2.) ure popoldne in od 18. do 19. ure. — Vstopnina razvidna iz plakatovI
Ali ste že preizkusili
„PR0JA“ ječmenovo kavo?
iSKSažOŠS»&'č«ja»353S
P
S
Dobiva se Jo povsod. Dobiva se ]o povsod.
tri
Im
C1
tn
rannnrarannrannnninnnnnnnnnnnnncins
G
CJ
kM
n
ci
C1
a
n
n
r
c
c
c
Ali ste ie krili?
svoje potrebe v tiskovinah ■
o
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po najnižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d-
Maribor, Sodna ulica St. 20
•	<	,>	|	v	.1
J
IVAN JAX IN SIN, LJUBLJANA,
GOSPOSVETSKA 2.
ŠIVALNI STROJI
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15 let-na garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
PISALNI STROJI „ADLER“
Kolesa iz prvih tovarn, DflrkOpp, Styria, Waffenrad (Orožn6 kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in Šivalnih strojev. — Daje se tudi na obroke!— Cenike franko in zastonj!
KIS ZA VLAGANJE KUMARC itd
nadalje vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženo žganje> slivov ec, rum, konjak i. t. d., se dobi po nizkih cenah samo pri tvrdk
EN GROS
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA *T. 19
TOVARNA ZA IZDELOVANJE DESERTNI H-V IN IN SIRUP11
Piska: Ljudska tiskarna j. d. v	predstavite!)	J	osip	Ošlak	v	Mariboru.	—	Za	pokrajinsko	načelstvo	SSJ	za	Slovenijo	izdaja	in	urejuje	Viktor	Eržen	v	Marib
J