# Znanstvena razprava GDK: 53:56:176.1 Prunus avium L. (045) Vpliv velikosti krošnje na debelinski prirastek pri divji češnji (Prunus avium L.) The influence of crown size on diameter increment in wild cherry (Prunus avium L.) Boštjan GAŠPERŠIČ1, Aleš KADUNC2, Marijan KOTAR3 Izvleček: GAŠPERŠIČ B., KADUNC A., KOTAR M.: Vpliv velikosti krošnje na debelinski prirastek pri divji češnji (Prunus avium L.). Gozdarski vestnik, 64/2006, št. 1. V slovenščini, z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 15. Prevod v angleščino: avtorji. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. Namen prispevka je ugotoviti odziv debelinskega prirastka pri divji češnji na velikost krošnje oziroma na razpoložljiv rastni prostor. Za te namene se je analiziralo 110 divjih češenj na rastiščih gozdnih združb Hedero - Fagetum, Lamio orvalae - Fagetum in Hacquetio - Fagetum ter 10 dreves rastočih na prostem. Debelinski prirastek razvojno mlajših češenj je odvisen predvsem od njihove višinske prednosti pred sosednjimi drevesi, kasneje pogojuje prirastek predvsem širina krošnje, v zrelem obdobju pa relativna dolžina krošnje. V okviru te raziskave smo izmerili tudi najvišjo znano češnjo v Sloveniji, ki je pri starosti 74 let merila 38,79 metra v višino. Ključne besede: divja češnja, Prunus avium L., velikost krošnje, rastni prostor, debelinski prirastek, rast na prostem, rast v sestoju Abstract: GAŠPERŠIČ B., KADUNC A., KOTAR M.: The influence of crown size on diameter increment in wild cherry (Prunus avium L.). Gozdarski vestnik, Vol. 64/2006, No. 1. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 15. Translated into English by the authors. English language editing by Jana Oštir. The aim of this paper is to establish the diameter increment response of wild cherry to crown size and available growth space. In order to achieve this, an analysis of 110 trees on sites of the plant communities Hedero - Fagetum, Lamio orvalae - Fagetum and Hacquetio - Fagetum and an analysis of 10 trees growing in open area were carried out. Diameter increment of trees in younger stages of development predominantly depends on height precedence over adjacent trees. Later on, diameter increment is influenced by crown width and finally - in the mature phase - by relative crown length. Within this research the highest so far known wild cherry tree in Slovenia was measured, measuring 38.79 m in height at the age of 74 years. Keywords: wild cherry, Prunus avium L., crown size, growth space, diameter increment, open area growth, growth in stand 1 UVOD IN NAMEN RAZISKAVE češnje, je bil iskan in cenjen v pohištveni indu- 1 INTRODUCTION AND AIM OF THE striji ves čas, še posebej pa se je uveljavil v času ANALYSIS rokokoja oziroma v zadnjem umetnostnem slogu baroka. Pri tej drevesni vrsti lahko ugotovimo, da Skoraj tristo let e že preteklo, ko je H. C. von j j j j je gozdarska stroka ni upoštevala v tolikšni meri Carlowitz leta 1713 v svoi knigi o vzgoi gozdnega kot si ta vrsta zasluži. Lahko bi rekli, da je bila v drevja (Die wilde Baumzucht, cit. po SPIECKER T j j j določeni meri prezrta. o velja več ali manj za vse 1994) zapisal, da e div a češna še posebe koristna, j manjšinske vrste, ki smo jih v gozdu obravnavali dobro uspeva, njena vzgoja pa je enostavna. Pri tem pa ugotavlja, da je nenavadno, da je ne sadimo v ___________ večjem obsegu. On trdi, da je češnja med najbolj 1 B. G. univ. dipl. inž. gozd., Sela 35, 8351 Straža 2 dr. A. K., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, BF, Večna pot 83, 1000 Ljubljana 3 prof. dr. M. K., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne donosnimi vrstami in raste hitreje kot katerakoli druga drevesna vrsta (SPIECKER 1994). Njegova trditev je še danes aktualna. Češnjevina, t.j. les vire, BF, Večna pot 83, 1000 Ljubljana GozdV 64 (2006) 1 3 # # Gašperšič B., Kadunc A., Kotar M.: Vpliv velikosti krošnje na debelinski prirastek pri divji češnji kot manj pomembne. Gojenje in še posebej nega gozda je bila usmerjena predvsem v glavne graditeljice gozdnih sestojev. Šele v zadnjih desetletjih, ko smo spoznali oziroma spoznavamo ekološko vrednost manjšinskih drevesnih vrst, smo svoje napore usmerili v ohranjanje ter razširjanje le-teh. Pri ohranjanju in razširjanju, predvsem pa pri vzgoji visokokakovostnih dreves bomo uspešni, če bomo spoznali njihove rastne in razvojne zakonitosti. V zadnjih dveh desetletjih lahko v strokovni gozdarski literaturi o češnji zasledimo članke, – nekoliko bolj pogosto v Nemčiji – ki so rezultat posameznih raziskav. Vendar je naše znanje (vedenje) o tej drevesni vrsti še vedno skromno. Tudi v Sloveniji smo v zadnjem desetletju izvedli vrsto manjših raziskav z namenom (KOTAR et al. 1995, MAUČIČ 1999, KOTAR / MAUČIČ 2000, KOTAR 2005a), da bi pridobili najnujnejša znanja o uspešni vzgoji in negi divje češnje. V tem članku obravnavamo rezultate ene izmed teh raziskav. Namen raziskave je ugotoviti vpliv velikosti krošnje in rastnega prostora drevesa na debelinsko priraščanje divje češnje. Posebno pozornost smo posvetili (ne)konkurenčnosti divje češnje v bukovih sestojih. Zastopanost divje češnje kot vsestransko atraktivne drevesne vrste želimo namreč povečati tako v kvantitativnem kot kvalitativnem pogledu. Predpogoj za uspešno pospeševanje je poznavanje njenih konkurenčnih sposobnosti nasproti dominantnim drevesnim vrstam, zlasti nasproti bukvi. Slednja je namreč najpogosteje graditeljica sestojev v katerih je divja češnja primešana vrsta. Kot primerjavo izjemno zaostrenim razmeram konkurence v bukovih sestojih smo analizirali tudi debelinsko priraščanje nekaj dreves na prostem, v brezkonkurenčnih razmerah. 2 OBMOČJE RAZISKAVE IN METODE 2 AREA OF THE RESEARCH AND METHODS 2.1 Območje raziskave 2.1 Area of the research Na novomeškem gozdnogospodarskem območju smo analizirali odvisnost debelinskega priraščanja od velikosti krošnje oziroma rastnega prostora pri 120 divjih češnjah (GAŠPERŠIČ 2005). Te smo zajeli v okviru treh gozdnogospodarskih enot (Brezova reber, Soteska in Straža-Toplice). 110 dreves (91,7 %) smo analizirali v gozdnem sestoju, preostalih 10 (8,3 %) pa na prostem (vinogradi). Divje češnje iz sestojev so se nahajale v okviru fitocenoz, ki jih uvrščamo v gozdne združbe Hedero – Fagetum, Lamio orvalae – Fagetum in Hacquetio – Fagetum. Lokacije analiziranih dreves ležijo na nadmorskih višinah med 300 in 600 m, pretežno na apnenčasti karbonatni podlagi, redkeje na dolomitiziranem apnencu oziroma dolomitu. Na teh podlagah so se razvila rjava pokarbonatna tla, ki so v primeru večjih globin izprana (ZORN 1974). Klimo obravnavanega območja lahko uvrstimo v preddinarsko – predpanonski klimatski tip s povprečno 1.200 do 1.300 mm padavin na leto (ZORN 1974). V opisanih rastiščnih razmerah prevladujejo bukovi sestoji z večjo ali manjšo primesjo hrasta, plemenitih listavcev in umetno pospeševane smreke (Gozdnogospodarski načrt za GGE Brezova reber 1995-2004, GGN za GGE Soteska 2004-2013, GGN za GGE Straža-Toplice 1998-2007). Glede na ekspozicijo analiziranih divjih češenj prevladuje vzhodna lega (26,7 %), sledijo severna (21,7 %), zahodna (12,5 %), severovzhodna (10,8 %), severozahodna (9,2%), jugovzhodna (8,3 %) in južna (1,7 %). 9,1 % dreves se je nahajalo na ravnini. Osnovni podatki o analiziranih drevesih so zajeti v preglednici 1. Preglednica 1: Osnovni podatki o analiziranih divjih češnjah Table 1: General characteristics of analysed wild cherry trees Parameter Aritm. sredina Minimum Maksimum St. napaka Deb. prirastek (10 let) (mm) 36,95 13 136 1,6560 Prsni premer (cm) 41,1 31,5 66,5 0,5961 Višina (m) 27,44 11,00 38,79 0,4666 Širina krošnje (m) 8,88 5,35 16,65 0,1600 Rel. dolž. krošnje (%) 48,5 20,0 88,8 1,2954 GozdV 64 (2006) 1 # 4 ® Gašperšič B., Kadunc A., Kotar M.: Vpliv velikosti krošnje na debelinski prirastek pri divji češnji 2.2 Metode 2.2 Methods Vsaki od 120 analiziranih divjih češenj smo izmerili oziroma ocenili: - Prsni premer s ? - metrom na 1 mm natančno. - Višino drevesa na 1 m natančno z Blume-Leissovim višinomerom (trigonometričen način). - Širino krošnje in sicer tako, da smo izmerili projekcijo polmerov krošnje v štirih smereh. Kot prvo smer smo izbrali tisto, kjer je bila najdaljša veja od osi debla, sledila je smer nasprotna prvi (180°), potem pa še dve smeri, ki sta bili pravokotni na ti dve. Razdalje smo odčitali na 1 dm natančno. - Višino pričetka krošnje smo merili na isti način kot višino drevesa. Pričetek krošnje smo definirali z najnižjo primarno vejo premera nad 3 cm. - Velikost krošnje smo ocenili po petstopenjski Assmannovi lestvici (ASSMANN 1961). - Oddaljenost do vseh sosednjih dreves, ki se s krošnjo dotikajo analiziranega drevesa. - Debelinski prirastek za zadnjih 10 let (1994-2003) smo ugotovili s pomočjo dveh izvrtkov v prsni višini. Izvrtka pri istem drevesu smo napravili na nasprotnih delih debla. - Opisali smo tudi lokacijo za vsako analizirano drevo (naklon terena, ekspozicija, oddelek, odsek). S pomočjo višine drevesa (h) in pričetka krošnje (hv) pa smo ugotovili relativno dolžino krošnje ali delež krošnje (enačba 3). Delež krošnje (%) =100 • (h–hv)/h (3) Nadalje smo s pomočjo izmerjenih višin divjih češenj in sosednjih dreves izračunali razmerje višin (enačba 4). Razmerje višin= (hx+h2 +... + hn)/n h = višina češnje (m) 0 (4) h 1,2,3,… = višina sosednjih dreves (m) S pomočjo izmerjenih razdalj med divjimi češnjami in sosednjimi drevesi ter s pomočjo izmerjenih prsnih premerov teh dreves, smo opredelili rastni prostor (enačba 5) oziroma njegovo izkoriščenost (enačba 6). Ker je večina dreves divje češnje obdana s štirimi sosedi ali manj (89 % analiziranih dreves), lahko pri rastnem prostoru predpostavljamo kvadraten razpored. Rastni prostor = **xl (5) xt = A dbK dbh0 + dbht D = razdalja med divjo češnjo in i-tim sosedom Pri vsakem od sosednjih dreves, ki so se s dbh 0 = prsni premer divje češnje krošnjo dotikali analiziranih divjih češenj smo dbh i = prsni premer i-tega soseda izmerili višino, prsni premer, pričetek krošnje in ocenili velikost krošnje. Vsi postopki so identični Rastni prostor na primeru enega centralnega postopkom meritev pri drevesih divje češnje. drevesa s šestimi sosedi prikazuje slika 1. Kot je S pomočjo štirih polmerov krošnje smo izra- razvidno iz slike (1), so razdalje, ki oblikujejo čunali povprečno širino krošnje (vsota pol- rastni prostor proporcionalne razmerju med merov/2), površino krošnje (enačba 1; LAAR prsnim premerom češnje in prsnim premerom / AKÇA 1997) in volumen krošnje (enačba 2, sosednjih dreves (KOTAR 2005b). ASSMANN 1961). Izkoriščenost rastnega (1) prostora = tloris krošnje/rastni prostor (6) Površina krošnje =---- Volumen krošnje = —•cw2 *cl 10 cw = povprečna širina krošnje cl = dolžina krošnje GozdV 64 (2006) 1 (2) V povezavi z rastnim prostorom smo izračunali še razmerje med njim in volumnom krošnje ter razmerje med (povprečno) širino rastnega prostora in prsnim premerom divje češnje 5 & Gašperšič B., Kadunc A., Kotar M.: Vpliv velikosti krošnje na debelinski prirastek pri divji češnji Slika 1: Rastni prostor - shematski prikaz Figure 1: Growth space – schematic review (v nadaljevanju koeficient rastnega prostora; angl. linear crown index). V literaturi s področja rasti gozdnega drevja se pogosto izražajo tki. indeksi konkurence (CI). V okviru zbranih podatkov smo preizkusili številne indekse, ki jih na tem mestu ne navajamo (glej npr. KOTAR 2005b, PRETZSCH 2002), izmed katerih pa se je najbolje izkazal indeks Martina in Eka (1984, cit. po PRETZSCH 2002, s. 270) prikazan v naslednji enačbi (enačba 7). Simboli so identični simbolom uporabljenim v enačbi 5. Pri multipli regresijski analizi smo preverjali multikolinearnost med neodvisnimi spremenljivkami. Iz analize smo izločili tiste s toleranco nižjo od 0,2 oziroma z vrednostjo Condition index nad 30. Za primerjavo rasti med češnjami iz sestojev in češnjami na prostem smo izvedli debelno analizo 5 dreves z rastišča Hedero – Fagetum in enega drevesa iz vinograda (rastočega na prostem). Pri vsakem posekanem drevesu smo odvzeli po 6 do 9 odrezkov na katerih smo izmerili debelinsko priraščanje po petletjih. Na osnovi tako zbranih podatkov smo prilagodili Chapman-Richardovo funkcijo (enačba 8). Iz rastne funkcije smo s pomočjo prvega odvoda izpeljali še funkcijo tekočega prirastka. 6 Y = cf\[-e~bx) (8) Y = odvisna spremenljivka, v našem primeru bodisi višina ali premer x = starost a, b, c = parametri Y okviru statistične analize smo se poslužili metod regresijske analize, korelacije, parcialne korelacije (kjer pri preizkušanju povezave med dvema spremenljivkama izključimo vpliv tretje spremenljivke, lahko tudi vpliv več spremenljivk) in analize kovariance. Slednja metoda združuje lastnosti analize variance (pri kateri preizkušamo razlike med skupinami oziroma razredi) in regre-sije. Pri analizi kovariance preizkušamo razlike med razredi za določeno odvisno spremenljivko, pri čemer odstranimo vpliv ene ali več spremenljivk (v nadaljevanju kovariate), ki je (so) z odvisno spremenljivko povezana(e). S tem torej preizkusimo razlike med prilagojenimi aritmetičnimi sredinami po razredih. Aritmetične sredine so prilagojene na srednjo vrednost kovariat. 3 REZULTATI Z RAZPRAVO 3 RESULTS AND DISCUSSION 3.1 Rast divje češnje na prostem v primerjavi z rastjo v sestoju 3.1 Growth of wild cherry in the open compared to growth in a stand Divja češnja na prostem že od zgodnje mladosti zaostaja v višinski rasti za divjo češnjo v gozdnih sestojih (slika 2). Razlogov je več. Prvi je neposreden vpliv človeka, ki krošnje dreves izven gozda (vinogradi, okolice hiš in podobno) pogosto sooblikuje s škarjami in žago, drugi razlog je odsotnost konkurence na prostem, zato se krošnja razvija mnogo bolj v širino in ne sili toliko kvišku kot pri drevju v gozdnih sestojih. Dodati je tudi potrebno, da je tudi izbor enakih lokacij glede klimatskih in talnih razmer praktično nemogoč. Tekoči višinski prirastek kaže, da drevesa na prostem kulminirajo že prvo ali drugo leto, v sestoju pa pred desetim letom. Vendar je kul-minacija dreves na prostem neizrazita in divja češnja raste praktično enakomerno v višino več desetletij. V sestoju prirastek s starostjo precej hitro upada. GozdV 64 (2006) 1 & # Gašperšič B., Kadunc A., Kotar M.: Vpliv velikosti krošnje na debelinski prirastek pri divji češnji -Višini- sestoj - Višina -vinograd Viš.tek.prir. - sestoj .....ViiS.tek.prir. - vinogad 0,8 0,6, 0,4- 0,2 I H 30 40 50 Starost (leta) SO Slika 2: Višinska rast in tekoči višinski prirastek divje češnje na prostem in v sestoju Figure 2: Height growth and current annual height increment of wild cherry in open area and in the stand Pri tem naj navedemo, da smo izmerili, glede rastoče češnje pade pod vrednost prirastka na dosedanje raziskave, najvišjo češnjo v Sloveniji dreves iz sestoja. Tekoči debelinski prirastek na (38,79 m, starost 74 let). prostem kulminira pred 20. letom z izrazitim Divja češnja na prostem že po prvih nekaj vrhom in po tej starosti strmo upade. V sestoju letih močneje prirašča v debelino kot drevesa v drevje kulminira manj izrazito in kasneje kot sestoju (slika 3). Ta razlika se povečuje nekako na prostem (med 20. in 30. letom). Prirastek do 30. leta, ko tekoči debelinski prirastek prosto upada počasi. Slika 3: Rast v debelino in tekoči debelinski prirastek divje češnje na prostem in v sestoju Figure 3: Diameter growth and current annual diameter increment of wild cherry in open area and in the stand GozdV 64 (2006) 1 7 # # Gašperšič B., Kadunc A., Kotar M.: Vpliv velikosti krošnje na debelinski prirastek pri divji češnji Parametri regresijske analize so prikazani v Prilogah. Prikazano primerjavo med rastjo dreves na prostem in v sestoju je potrebno razumeti le ilustrativno oziroma jo vzeti z rezervo, saj smo na prostem izvedli debelno analizo le pri enem drevesu (sicer izredno tipično glede na okolico). 3.2 Odvisnost debelinskega prirastka od parametrov krošnje 3.2 Dependence of diameter increment on crown parameters Ker je debelinski prirastek pri divji češnji močno odvisen tudi od starosti, je potrebno pri analizi vpliva parametrov krošnje oziroma rastnega oziroma rastnega prostora na debelinsko priraš-prostora na debelinsko priraščanje odstraniti ali upoštevati vpliv razvojne komponente (t.j. čanje (CDIdbh) smo kot neodvisne spremenljivke v model multiple regresije vključili širino krošnje, starosti). Ker v okviru te raziskave starosti pri delež krošnje, površino krošnje, volumen krošnje, veliki večini dreves nismo ugotavljali, smo kot velikost rastnega prostora, izkoriščenost rastnega spremenljivko, ki nakazuje starostni razvoj vzeli višino dreves (višina je še močneje povezana s prostora, razmerje višin, indeks konkurence CIME, razmerje med rastnim prostorom in volumnom starostjo kot debelina, izjema so prosto rastoča krošnje ter koeficient rastnega prostora. Da bi drevesa). odstranili vpliv različnih starosti, smo vzorec Analizirane divje češnje so bile obdane z največ zajetih češenj razdelili na tri višinske razrede in 7 sosednjimi drevesi, nekaj dreves pa je bilo za vsakega posebej ugotovili parametre regresijske popolnoma prosto rastočih (brez sosedov). Večina analize (preglednica 3). dreves je imela 2 do 4 sosede (70 %). Za potrebe analize smo v prvo kategorijo obdanosti uvrstili Razvojno najmlajše češnje (visoke do 26 m) divje češnje brez ali z le enim sosedom, v drugo najhitreje debelinsko priraščajo, če imajo večjo kategorijo drevesa z 2 ali 3 sosedi ter v zadnjo prednost v višini glede na sosednja drevesa. (tretjo) kategorijo tiste češnje, ki so imele vsaj 4 (in največ 7) sosednjih dreves. Z analizo kovariance (kovariata je višina drevesa, ki posredno nakazuje razvojno starost dreves) smo ugotovili značilne razlike med debelinskim priraščanjem (v nadaljevanju CDIdbh; angl. akronim: current decade increment; dbh - prsni premer) glede na število sosednjih dreves (preglednica 2). Drevje z manj sosedov je imelo večji debelinski prirastek. Ob izključitvi vpliva kovariate dosega najbolj obdano drevje CDIdbh 29,3 mm, srednje obdano drevje 34,0 mm in najbolj sproščena drevesa 43,1 mm. Skupno smo z modelom pojasnili 28,3 % variance (korigirani R2). Pri preizkušanju vpliva parametrov krošnje Preglednica 2: Preizkus razlik v debelinskem prirastku med divjimi češnjami z različnim številom sosednjih dreves Table 2: Test of differences in wild cherry diameter increment with regard to the number of adjacent trees Vir variacije Vsota kvadratov df F P Med razredi (št. sosednjih dreves) 0,8835 2 20,4423 0,0000 Višina (kovariata) 0,1977 1 9,1474 0,0031 Znotraj razredov 2,5067 116 Skupaj 3,5879 119 Preglednica 3: Parametri multiple regresije Table 3: Parameters of multiple regression > 30 m CDI., = 13,892 + 0,329 X3 dbh X1 – razmerje višin; X2 – širina krošnje; X3 – delež krošnje 8 Višinski razred Model R2 P < 26 m CDI«. = 5,772 + 29,064 X1 dbh 0,510 0,000 26 - 30 m CDI.. = 9,999 + 3,028 X2 dbh 0,141 0,010 0,186 0,015 GozdV 64 (2006) 1 # # Gašperšič B., Kadunc A., Kotar M.: Vpliv velikosti krošnje na debelinski prirastek pri divji češnji Preglednica 4: Parcialni korelacijski koeficienti med CDIdbh in parametri krošnje oziroma parametri rastnega prostora ob izločitvi (konstantni vrednosti) vpliva drevesne višine ter prsnega premera Table 4: Partial correlation coefficients between CDIdbh and crown parameters or parameters of growth space at constant values of tree height and dbh Spremenljivka Korelacijski koeficient P Širina krošnje 0,2273* 0,0133 Delež krošnje 0,2673** 0,0034 Površina krošnje 0,2852** 0,0017 Volumen krošnje 0,2593** 0,0046 Velikost rastnega prostora 0,3348*** 0,0002 Izkoriščenost rastnega prostora 0,4439*** 0,0000 Koeficient rastnega prostora 0,2322* 0,0114 Razmerje višin 0,4407*** 0,0000 Indeks konkurence CIME -0,1953* 0,0341 Razmerje med rastnim prostorom in volumnom krošnje 0,3097*** 0,0006 Kasneje je debelinsko priraščanje najtesneje povezano s širino krošnje (češnje med 26 in 30 m) in v zrelem obdobju, ko višinska rast že upade, je debelinski prirastek večji pri češnjah z daljšo (relativno) krošnjo. Očitno divja češnja pri debelinskem priraščanju najprej zazna utesnjevanje krošnje s strani (krošnja se ne širi več), pozneje pa še skrajševanje krošnje (odmiranje spodnjih vej, zaradi upočasnjene višinske rasti pa se krošnja navzgor prepočasi »obnavlja«). S pomočjo parcialne korelacije (izločili smo vpliv višine in prsnega premera) smo poskušali ugotoviti povezanost med debelinskim prirašča-njem (CDIdbh) in posameznimi parametri krošnje oziroma rastnega prostora na celotnem (zajetem) razvojnem intervalu (preglednica 4). Debelinsko priraščanje je najtesneje povezano z izkoriščenostjo rastnega prostora in razmerjem višin. Edina negativna povezava je med indeksom konkurence in debelinsko rastjo, kar je povsem razumljivo. Relativno šibka povezanost med CDIdbh in površino oziroma volumnom krošnje je posledica neustreznih enačb za izračun omenjenih parametrov krošnje, saj specifične enačbe za divjo češnjo (ali vrste z njej podobno krošnjo) ne obstajajo. Poleg tega je verjetno enotna enačba tako za sproščene kot utesnjene krošnje vprašljiva, saj se oblika lahko preveč razlikuje, da bi jo ustrezno opisal en obrazec. Nesporno je, da si pri gojenju sestojev prizadevamo dosegati čim višje dimenzije izbranih dreves GozdV 64 (2006) 1 (med katere pogosto uvrščamo divje češnje tako zaradi proizvodnje visoko kakovostne hlodovine kot zaradi nelesnih funkcij v povezavi s to drevesno vrsto) v čim krajšem času. Visok debelinski prirastek pogojujejo dimenzije krošnje oziroma razpoložljiv rastni prostor. Ker gozdarji najlaže ocenjujemo dolžino in širino krošnje, prikazujemo ta parametra za 75 centil (vrednost od katere ima tri četrtine analiziranih dreves nižje vrednosti in ena četrtina višje; vrednost je torej realno dosegljiva) po debelinskih stopnjah (preglednica 5). Preglednica 5: Dosegljive dimenzije krošnje po debelinskih stopnjah Table 5: Achievable crown dimensions with regard to diameter subclasses Debelinska stopnja Širina krošnje (m) Delež krošnje (%) Percentil 75 Percentil 75 7 9,0 62 8 9,3 55 9 10,1 54 10 10,0 54 Iz preglednice 5 je razvidno, da moramo pri divjih češnjah v debeljakih doseči vsaj 9 m široko krošnjo, ki mora obsegati dobro polovico višine drevesa. S takšnimi dimenzijami lahko divja češnja dosega letni debelinski prirastek 0,5 cm na bukovih rastiščih tudi v svojem zrelem obdobju, kar je za 40-50 % povečanje glede na prirastek pri povprečnih, t.j. premajhnih dimenzijah krošenj. 9 # Gašperšič B., Kadunc A., Kotar M.: Vpliv velikosti krošnje na debelinski prirastek pri divji češnji 4 ZAKLJUČKI 4 CONCLUSIONS Na osnovi analize priraščanja v debelino pri 110 drevesih divje češnje in debelnih analizah pri petih češnjah na rastiščih sintaksonomskih enot Hedero – Fagetum, Lamio orvalae – Fagetum, Hacquetio – Fagetum ter analize 10 dreves, ki so rasla na prostem na območju KE Straža, smo prišli do naslednjih zaključkov. – Priraščanje v višino je pri drevesih, ki so rasla na prostem, bistveno počasnejše. Višinski prirastek teh dreves nima izrazite kulminacije, pri drevesih iz sestoja pa je ta kulminacija izrazita in nastopi med 5. in 9. letom starosti. – Tekoči debelinski prirastek dreves na prostem kulminira pred 20. letom starosti in ima jasno izraženo kulminacijo, t.j. nagel vzpon in nagel padec. Tekoči debelinski prirastek dreves v sestoju kulminira med 20. in 30. letom starosti, njegova kulminacija pa je manj izrazita. – Na debelinski prirastek dreves poleg starosti vpliva še velikost in izkoriščenost rastnega prostora, volumen krošnje, širina krošnje, delež krošnje, površina krošnje, koeficient rastnega prostora, razmerje višin (to je razmerje med višino češnje in višino sosednjih dreves) ter razmerje med rastnim prostorom in volumnom krošnje. Vsi navedeni kazalniki izkazujejo pozitivno korelacijo z širino debelinskega prirastka. Nasprotno pa indeks konkurence, ki izraža jakost vpliva sosednjih dreves, zmanjšuje debelinski prirastek. Najvišjo vrednost korelacijskega koeficienta imajo izkoriščenost rastnega prostora, razmerje višin ter velikost rastnega prostora. Domnevamo, da imata površina ter volumen krošnje razmeroma nizko vrednost korelacijskega koeficienta zato, ker so izračunane površine in volumni krošenj, ki smo jih izračunavali po konvencionalnih obrazcih obremenjeni z veliko napako (glej POLENŠEK 2005). Krošnja češnje oziroma njena oblika je zelo variabilna in zato zahteva pri izračunu površine in volumna metodo sekcioniranja, kar pomeni, da zahteva vsako drevo poseben obrazec. Ugotavljamo, da število sosednjih dreves – ki določajo velikost rastnega prostora ter utesnjenost drevesa – pomembno vpliva na debelinski prirastek. Tako imajo sproščena drevesa (brez ali pa 10 z enim sosednjim drevesom) največji debelinski prirastek; drevesa, ki imajo 2 ali 3 drevesa, ki jih obdajajo, dosegajo le 79 % debelinskega prirastka sproščenih dreves in drevesa, ki jih obdajajo 4 ali več (do 7) sosednjih dreves imajo le 68 % prirastka sproščenih dreves. Pri ugotavljanju parametrov, ki vplivajo na debelinski prirastek, smo ugotovili, da ima največji vpliv pri drevesih, ki so nižja kot 26 m (praviloma mlajša drevesa) razmerje višin, pri drevesih med 26 in 30 m višine širina krošnje in pri drevju višjem od 30 m delež krošnje v skupni višini drevesa. Rezultati analize kažejo na to, da v kolikor želimo pri češnji doseči visoko kakovostne sorti-mente, moramo pričeti z nego že izredno zgodaj. Zgodnja nega omogoča, da češnja izkoristi svojo sposobnost velikega (naglega) priraščanja, vendar le ob zadosti veliki krošnji in ustreznem rastnem prostoru. Z zgodnjo nego uravnavamo tudi razmerje v višinah z njenimi konkurenti (sosedi), ki je izrednega pomena v njeni mladostni fazi. Kot pri ostalih drevesnih vrstah – verjetno še v večji meri – je nega ključnega pomena za pridelovanje visoko kakovostnega lesa. Potrebno je opozoriti, da so v raziskavi v veliki meri zajete nadpovprečno ugodne rastiščne razmere, vendar v sestojih, kjer razvoj narekuje bukev z izjemnim rastnim potencialom. 5 POVZETEK Namen prispevka je ugotoviti odziv debelinskega prirastka pri divji češnji na velikost krošnje oziroma na razpoložljiv rastni prostor. Za te namene se je analiziralo 110 divjih češenj na rastiščih gozdnih združb Hedero – Fagetum, Lamio orvalae – Fagetum in Hacquetio – Fagetum ter 10 dreves rastočih na prostem. Pri vsaki analizirani češnji smo izmerili prsni premer, višino, višino pričetka krošnje, štiri polmere projekcije krošnje in odvzeli dva izvrtka v prsni višini. Izmerili smo tudi razdalje do vseh sosednjih dreves, ki predstavljajo konkurenco divji češnji v krošnjah. Sosednjim drevesom smo nato izmerili višino in prsni premer. Na petih drevesih v sestoju (rastiščna enota Hedero – Fagetum) in na enem drevesu divje češnje na prostem smo izvedli debelne analize. Na tej podlagi smo ugotovili, da je priraščanje GozdV 64 (2006) 1 # # Gašperšič B., Kadunc A., Kotar M.: Vpliv velikosti krošnje na debelinski prirastek pri divji češnji v višino pri drevesih, ki so rasla na prostem, bistveno počasnejše. Višinski prirastek dreves nima izrazite kulminacije, pri drevesih iz sestoja pa je ta kulminacija izrazita in nastopi med 5. in 9. letom starosti. Tekoči debelinski prirastek dreves na prostem kulminira pred 20. letom starosti in ima jasno izraženo kulminacijo, t.j. nagel vzpon in nagel padec. Medtem ko tekoči debelinski prirastek dreves v sestoju kulminira med 20. in 30. letom starosti, njegova kulminacija pa je manj izrazita. Analiza izvrtkov je pokazala, da na debelinski prirastek dreves poleg starosti vpliva še velikost in izkoriščenost rastnega prostora, volumen krošnje, širina krošnje, delež krošnje, površina krošnje, koeficient rastnega prostora, razmerje višin (to je razmerje med višino češnje in višino od 30 m delež krošnje v skupni višini drevesa. Z optimalno velikostjo krošnje (9-10 m naj znaša povprečna širina in dolžina krošnja naj obsega dobro polovico višine drevesa) lahko dosežemo 40-50 % povečanje debelinskega prirastka tudi v zrelem obdobju dreves divje češnje. Rezultati analize kažejo na to, da v kolikor želimo pri češnji doseči visoko kakovostne sorti-mente, moramo pričeti z nego že izredno zgodaj. Zgodnja nega omogoča, da češnja izkoristi svojo sposobnost velikega (naglega) priraščanja, vendar le ob zadosti veliki krošnji in ustreznem rastnem prostoru. Z zgodnjo nego uravnavamo tudi razmerje v višinah z njenimi konkurenti (sosedi), ki je izrednega pomena v njeni mladostni fazi. Kot pri ostalih drevesnih vrstah – verjetno še v večji meri – je nega ključnega pomena za pridelovanje sosednjih dreves) ter razmerje med rastnim visoko kakovostnega lesa. prostorom in volumnom krošnje. Vsi navedeni kazalniki izkazujejo pozitivno korelacijo z širino debelinskega prirastka. Nasprotno pa indeks konkurence, ki izraža jakost vpliva sosednjih dreves, zmanjšuje debelinski prirastek. Najvišjo vrednost korelacijskega koeficienta imajo razmerja med debelinskim prirastkom in izkoriščenostjo rastnega prostora, med debelinskim prirastkom in razmerjem višin ter med prirastkom in velikostjo rastnega prostora. Domnevamo, da imata površina ter volumen krošnje razmeroma nizko vrednost korelacijskega koeficienta zato, ker so izračunane površine in volumni krošenj, ki smo jih izračunavali po konvencionalnih obrazcih obremenjeni z veliko napako. Ugotavljamo, da število sosednjih dreves – ki določajo velikost rastnega prostora ter utesnjenost drevesa – pomembno vpliva na debelinski prirastek. Tako imajo sproščena drevesa (brez ali pa z enim sosednjim drevesom) največji debelinski prirastek; drevesa, ki imajo 2 ali 3 drevesa, ki jih obdajajo, dosegajo le 79 % debelinskega prirastka sproščenih dreves in drevesa, ki jih obdajajo 4 ali več (do 7) sosednjih dreves imajo le 68 % prirastka sproščenih dreves. Pri ugotavljanju parametrov, ki vplivajo na debelinski prirastek, smo ugotovili, da ima največji vpliv pri drevesih, ki so nižja kot 26 m (praviloma mlajša drevesa) razmerje višin, pri drevesih med 26 in 30 m višine širina krošnje in pri drevju višjem GozdV 64 (2006) 1 6 SUMMARY The aim of this paper is to establish the diameter increment response of wild cherry to crown size and available growth space. In order to do this, an analysis of 110 trees on sites of the plant communities Hedero – Fagetum, Lamio orvalae – Fagetum and Hacquetio – Fagetum and an analysis of 10 trees growing in open area were carried out. In each of the analysed cherry trees the measurements of dbh, height, height of crown base, four radii of crown projection and two cores at breast height were taken. Moreover, the distances to the all neighbouring trees which compete with the wild cherry tree in the canopy were measured. For these neighbouring trees, dbh and tree height were also established. Stem analyses were carried out for five wild cherries growing in stands (plant community Hedero – Fagetum) and for one cherry tree growing in open area. On the basis of these measurements it was ascertained that height growth in open area is substantially slower compared to growth in the stand. The height increment of open area growing trees has an inexpressive culmination, as opposed to trees growing in a stand, which show evident culmination between the 5th and 9th year of age. The research pointed out an earlier and very distinctive culmination of diameter current annual increment in open-area-growing trees 11 # Gašperšič B., Kadunc A., Kotar M.: Vpliv velikosti krošnje na debelinski prirastek pri divji češnji which occurs before the age of 20 years, while the inexpressive culmination in the stand occurs later, i.e. between the 20th and 30th year of age. On the basis of the analysis of cores we established a positive correlation between current decade diameter increment and the following parameters of crown or growth space: growth space, utilization of growth space, crown volume, crown surface, crown width, relative crown length, linear crown index, heights ratio (ratio between tree height of wild cherry and the mean tree height of adjacent trees) and the ratio between growth space and crown volume. On the contrary, the competition index, expressing the intensity of adjacent trees influence, reduces the diameter increment. The strongest correlations were established between diameter increment and utilization of growth space, between diameter increment and heights ratio and between diameter increment and growth space. We presume that relatively weak correlations to crown surface or volume could be due to difficulties in calculating these parameters using conventional formulas, where quite large errors are impossible to be avoided. Furthermore, the results showed that the number of neighbouring trees – on the basis of which growth space is defined – influences the diameter increment importantly. Considering this fact, the released trees (with only one or even without a neighbouring tree) have the largest diameter increment, trees with two or three neighbouring trees achieve approximately 79 % of the diameter increment of released trees, while trees with four or more neighbours (up to 7 in this research) achieve only 68 %. Using multiple regression it was determined that diameter increment of wild cherries with heights below 26 m (usually younger trees) is influenced above all by heights ratio, in trees with heights between 26 and 30 m by crown width and in trees above 30 m by relative crown length. We estimate that a 40-50 % increase in diameter increment could be achieved with optimal crown size (9-10 m of average crown width and relative crown length above 50 % of tree height) even in the mature phase of wild cherry trees. The results of the analysis pointed out that if highest quality assortments are to be achieved, 12 early tending must be applied. Such an approach enables the wild cherry to take advantage of its fast growth capability if crown size and growth space are sufficient. Early tending also regulates the ratio between the height of a cherry tree and the heights of its competitors, which is of great importance for growth in youth. Similarly to other tree species – and probably to a greater extent– the highest quality timber production of wild cherry can be expected only if appropriate tending has been carried out. 7 VIRI / REFERENCES ASSMANN, E., 1961. Waldertragskunde.- BLV Verlagsgesellschaft München, Bonn, Wien, 492 s. GAŠPERŠIČ, B., 2005. Vpliv velikosti krošnje na debelinski prirastek pri divji češnji.- Diplomsko delo, Visokošolski strokovni študij, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, UL, 62 s. KOTAR, M., 2005a. Priraščanje v višino v vegetacijski dobi pri divji češnji (Prunus avium L.), skoršu (Sorbus domestica L.) in breku (Sorbus torminalis (L.)Crantz).-Gozdarski vestnik, 63, 4, s. 179-196 KOTAR, M., 2005b. Zgradba, rast in donos gozda na ekoloških in fizioloških osnovah.- Zveza gozdarskih društev Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana, 500 s. KOTAR, M. / MAUČIČ, M., 2000. Divja češnja (Prunus avium L.) – pomembna drevesna vrsta slovenskih gozdov.- Gozdarski vestnik, 58, 5/6, s. 227-251 KOTAR, M. / PUHEK, V. / GODLER, L., 1995. Ekološke zahteve, rastne značilnosti in gojitvene lastnosti drevesnih vrst iz rodu Sorbus ter češnje in navadnega oreha.- Zbornik Prezrte drevesne vrste, Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, s. 269-293 LAAR, A. van / AKÇA A., 1997. Forest mensuration.-Cuvillier Verlag Göttingen, 418 s. MAUČIČ, M., 1999. Rast in razvoj divje češnje (Prunus avium L.) v Halozah.- Višješolska diplomska naloga, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, UL, 81 s. POLENŠEK, M., 2005. Velikost in oblika krošnje pri bukvi (Fagus sylvatica L.) in smreki (Picea abies (L.)Karst.).- Diplomsko delo, Univerzitetni študij, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, UL, 62 s. PRETZSCH, H., 2002. Grundlagen der GozdV 64 (2006) 1 # # Gašperšič B., Kadunc A., Kotar M.: Vpliv velikosti krošnje na debelinski prirastek pri divji češnji Waldwachstumsforschung.- Parey Buchverlag Berlin, 414 s. SPIECKER, M., 1994. Wachstum und Erziehung Wertwoller Waldkirschen.- Mitteillungen der Forstlichen Versuchs- und Forschungsanstalt, Baden-Würtemberg, Freiburg im Breisgau, 92 s. ZORN, M., 1974. Gozdne združbe in rastiščnogojitveni tipi v gozdnogospodarski enoti Brezova reber.- Biro za gozdarsko načrtovanje, Ljubljana, 60 s. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Brezova reber, 1995-2004, Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Soteska, 2004-2013, Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Straža-Toplice, 1998-2007, Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto 8 PRILOGE 8 APPENDICES Slika Krivulja R a b c 2 Višina - sestoj 0,983 44,54290 0,0232878 1,144295 2 Višina - vinograd 0,995 613,7909 0,00044853 0,98155488 3 Premer - sestoj 0,969 59,15537 0,0360553 2,493322 3 Premer - vinograd 0,997 49,63495 0,10155372 4,804455004 GozdV 64 (2006) 1 # 13