Urednikov kotiček Pa smo znova skupaj, spoštovane in spoštovani, ki vsak mesec z zanimanjem vzamete v roke novo številko Lipnice in jo vsaj prelistate. Tokratna ima zaporedno številko 99 v 18. letu izhajanja. Naslednja bo za naše uredništvo pomenila majhen jubilej, upihnili bomo namreč e ne bomo privoščili, vseeno pa bo številka bolj jubilejno obarvana, tudi z vašimi mnenji in pripombami. Že sedaj vas vabim, da nam napišete kakšno vrstico.Sicer pa smo v času od prejšnje številke do danes preživeli slovenski kulturni praznik, Valentinovo in Pusta, osnovno in srednješolci so bili na enotedenskih zimskih počitnicah.Redne občne zbore so opravila številna društva in zveze, o njihovem delu pa vas bolj ali manj redno obveščamo. Sicer pa v tej številki obširneje poročamo o Prešernovem prazniku, seveda tudi Pustu. Sodelavci soboškega kmetijsko gozdarskega zavoda so podrobneje predstavili ukrepe kmetijske politike za leto 2012, nekaj koristnih napotkov so pripravile tudi strokovnjakinje soboškega Zavoda za zdravstveno varstvo. Obilo branja so prispevale tudi vzgojiteljice v naših otroških vrtcih. Na predzadnji strani pa nekaj malega za razgibavanje malih sivih celic, nagradna križanka namreč. Tokratni pokrovitelj je kmečki turizem Pasero.Pa obilico zanimivega branja vam želim! Vaš urednik Boris Cipot o zakljUčnem račUnU ta mesec Občinski svet Moravske Toplice je na svoji zadnji seji v lanskem letusprejel proračun za letošnje leto. Svetniki se bodo na svoji prvi seji vletu 2012 in 13 od začetka mandata sešli v začetku marca, na njej pabodo med drugim obravnavali spremembe prostorskega načrta, oodprodaji občinskega premoženja, pa tudi o tem, kako razrešiti problem projekta Rimska čarda, ker je zasebni partner zašel v likvidnostne težave. z občinsko pomočjo do izobrazbe V petek, 24. februarja je bilo v sejni dvorani občinske zgradbe v Moravskih Toplicah veselo in svečano obenem. Mladi obrazištudentov in študentk, s starši ali brez, so prišli na svečan podpis pogodbe o štipendiranju za šolsko leto 2011/12 z občino Moravske Toplice in Pomursko izobraževalno fundacijo. Kar 28 mladih, ki so zadostili pogojem javnega razpisa, si je s podpisomtipendijske pogodbe za to šolsko leto olajšalo študentsko življenje v Mariboru in Ljubljani. V svečanem nagovoru sta jim AlojzGlavač, župan občine Moravke Toplice in dr. Mitja Slavinec, predsednik PIF, zaželela čim več študijskih uspehov, izrazila pa tudiželjo, da se po končanem študiju vrnejo v domači kraj ter z novim znanjem pomagajo pri razvojnem razcvetu občine in pokrajine. Čeprav gospodarske razmere zahtevajo vse izdatnejšo zategovanje pasu pri javni porabi, so se v občini Moravske Topliceodločili, da raven denarja,ki ga namenjajo za svoje štipendiste, ne bodo zmanjševali. Občina Moravske Toplice je poleg občineBletinci in Murska Sobota edina pomurska občina, ki a tak način skrbi za materialno pomoč svojim bodočim izobražencem. bc LIPNICA – glasilo občine Moravske Toplice. Uredništvo: Boris Cipot – odgovorni urednik, Sonja Vöröš – urednica prispevkov v madžarskem jeziku, mag. Valerija DančSabotin – predstavnica MNSS, Anita Čontala Pulič – tajnica uredništva, Štefan Jančarič, Janja Bürmen – TIC MT. Postavitev in tisk – Tiskarna aiP Praprotnik, 2011, naklada 2300 izvodov. Lipnica ni naprodaj – brezplačno jo prejme vsako gospodinjstvo v občini, drugi zainteresirani pa na sedežu občine Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice – tel.: 02 538 15 00, faks: 02 538 15 02, e-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si. 2 : : : : : : : : : : Lipnica povodni moŽ z UrŠko zaplesal ob cimbalaH Osrednjo občinsko prireditev ob kulturnem prazniku je Občina Moravske Toplice v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Sebeborci in društvom Žlaki priredila letos v Sebeborcih. Občinstvo, ki je dvorano vaškogasilskega doma zasedlo do zadnjega prostega mesta, je uvodoma pozdravil župan Alojz Glavač. Jože Vugrinec, občinski svetnik (tudi predsednik Odbora za družbene dejavnosti, šport in kulturo) je zbrane nagovoril s poudarkom o pomenu kulture v naši občini. Za popestritev so še poskrbeli osnovnošolci fokovske šole z igrico Povodni mož, Kvintet Aeternum in Ženski pevski zbor Žlaki. V nagovoru ob prazniku kulture se je Jože Vugrinecdotaknil besede kultura, ki poleg vsega že izpričanega pomeni tudi »znanost, lepo vedenje, življenjske navade, človekove pravice, najrazličnejše vrednostne sisteme, tradicije, verovanja in še marsikaj.«Občinstvo so navdušili učenci OŠ Fokovci, ki so v dvornem slogu ob zvokih cimbal z recitali uprizorili Prešernovega Povodnega moža. Balado so iz ljubljanskega prenesli v prekmurski (odrski) prostor.Venček izbranih melodij je zapel Kvintet Aeternum (Zdravljica, Eno devo le bom ljubil, Domovini, Zemlja pleše, Orglice), zapele pa so tudi domačinke, Ženski pevski zbor Žlaki Sebeborci (Pod oknom, Slovenec sem). Prireditev je povezoval Borut Andrejek. V okviru družabnega dela sta na cimbale zaigrala Andi Sobočan in Darko Kržanko. Več o njunih učnih urah igranja na cimbale v prihodnji številki.Pa naj za konec odmevajo besede g. Vugrinca: “Že zdaj smo dokaj bogati! Tega se premalo zavedamo,pa bi se morali, tega dejstva bi se morali spomniti vsaj enkrat na leto, vsaj ob slovenskem kulturnem prazniku.Obuditi v spominu, kakšne sposobnosti imamo posamezniki, kaj vse imajo naše družine in kaj vse imamo v občini… Kakšno bogastvo nas obdaja, kaj vse premoremo v naravni in kulturni dediščini in v ljudeh: rodovitna polja z žiti, gozdove z bogato floro in favno, travnike z bogatimi travami in zelišči, vinograde z odličnimi rizlingi, traminci in muškatnimi silvanci, tu in tam še preŠernov poHod v teŠanovciH V Tešanovcih smo kulturni praznik in spomin na našeganajvečjega poeta počastili s pohodom. Vaška društva sov nedeljo, 5. februarja 2012, organizirala že tradicionalni 9. Prešernov pohod. Prireditve se je udeležilo dobrih100 pohodnikov, ki so se izpred vaško – gasilskega doma,podali na 14 km dolgo pot. Le ta jih je vodila proti Moravskim Toplicam, Gornjim Moravcem, Suhemu Vrhu innazaj proti Tešanovcem. Ljubitelji športa in narave so se ped potjo okrepčali pri lovskem domu občine Moravske Toplice, pravi prekmurski bograč so pokušali pri novigostilni Stara sablja v Suhem Vrhu. Prekmurske dobrote pa so jih pričakale tudi na vinotoču Lipič-Passero naJelovškovem bregu nad Tešanovci. Pohod se je zaključilv domačem vaško-gasilskem domu, kjer so organizatorji prireditve vse obiskovalce pogostili s kislo juho inz domačimi dobrotami. Za veselo druženje sta poskrbela zdaj že širše poznana Tešanovčara Duo Nostalgija.Pohodnike je s svojim nastopom tudi razveselila mlada,perspektivna pevka Maja Ivanič iz Bogojine. Miša Cipot preŠerna so se spomnili tUdi v boGojini V sredo, 8. Februarja je ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Bogojini potekala prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku,katero je pripravilo kulturno umetniško društvo Jožef Košič.Prireditev je t.i. otvorila himna, ki jo je zapel mešani pevskizbor Ignacija Maučeca Bogojina pod vodstvom JuretaJuriniča, kasneje pa so zapeli še nekaj pesmi. Povezovalka pro-slave je bila Maja Ivanič, predstavila pa se je tudi učenka OŠBogojina Vesna Benkovič z recitiranjem pesmi Jožefa Smeja - Pogovor z otroki. Ob koncu programa pa nas je še nagovorilapredsednica KUD Bogojina Stanka Sukič in se zahvalila vsemnastopajočim in navzočim za udeležbo. Urška Votek, KUD Jožef Košič Bogojina otvoritev panvitine srčne poti V Moravskih Toplicah je zadnji januarski dan minil z uradnootvoritvijo Panvitine srčne poti, ki jo je Skupina Panvita obsvoji 90. obletnici delovanja podarila lokalni skupnosti.Urejena pot za nordijsko hojo je v Moravskih Toplicah nastala v sodelovanju Skupine Panvita s partnerjem projektaDruštvom za zdravje srca in ožilja Pomurje in podpornikiprojekta Zavodom za zdravstveno varstvo Murska Sobota, Termami Vivat, Občino Moravske Toplice in Turističnoinformativnim centrom Moravske Toplice.Ambasadorja poti sta igralec Gorazd Žilavec in športnica Marika Kardinar, ki sta pot tudi prehodila.Vabljeni k udeležbi vodene vadbe na Panvitini srčni poti, kibo vsak torek ob 16. uri potekala v organizaciji strokovnjakovCentra za nordijsko hojo Murska Sobota. domače jUHe – HÁzilaG kÉszÜlt okUsne in zdrave levesek - Finomak És Juhe človeštvo uživa že nekaj tisoč eGÉszsÉGesek let. Številne nacionalne kuhinje v A leveseknek fontos szerepük van a svetu se lahko pohvalijo z odličnimi mai modern táplálkozásban. A vála juhami. Tradicija pri nas veleva, da szték igen nagy: erőlevesek, sűrű le kosilo začnemo z juho. Pomemb vesek, krémlevesek meleg és hideg no vlogo ima juha tudi v sodobni levesek….. étvágygerjesztőek, vagy prehrani. Izbira je velika: čiste teljes értékű fogások. Az egészséges juhe, goste juhe, kremne juhe, táplálkozás szempontjából figyelem tople juhe, hladne juhe……. Lahko be kell venni néhány tényt: spodbudijo tek ali pa nas nasitijo. Z -a leveseket különféle élelmiszerekből vidika zdrave prehrane je potrebno upoštevati nekaj dejstev: • Pripravimo jih iz različnih živil – zelenjave, žit, stročnic, mesa in celo sadja. • Pazimonakoličinododanesoliinmaščob. • Uporabljamosvežaalisuhazelišča/začimbebrezdoda ne soli. Spoštujmo našo bogato kulinarično tradicijo. Na naših mizah naj bodo tudi tradicionalne juhe. Še več, naučimomlajše rodove, da jih bodo znali pripraviti in bodo ponosnina njih.Z juho lahko zaužijemo dodatne pomembne količine zelenjave. Lep primer so različne zelenjavne juhe, mineštrein zelenjavne krem juhe. V kremnih juhah lahko skrijemoveliko različne zelenjave. Tako bodo tudi tisti, ki niso ljubitelji zelenjave (otroci in številni odrasli) zaužili zelenjavo.Danes takšno juho ni težko pripraviti. Nekoč smo kuhanaživila pretlačili. K sreči je gospodinjam danes delo olajšano.Palični mešalnik ali multipraktik opravita delo v nekajsekund. Zakaj nebi poskusili kremno juho iz korenčka,brokoli, cvetače, buče, špinače, graha, belušev, rdeče pese,paradižnika, pora, gob, fižola … ali mešanice sezonske zelenjave? Tako bomo tudi uporabili presežek zelenjave inposkrbeli, da je ne bomo zavrgli. Juhi lahko ji dodamo tudikrompir. Zelišča in začimbe bodo dala piko na i. Bogata gosta juha sestavljena iz zelenjave, mesa ali stročnic ter žit jelahko popoln obrok, ki ga pripravimo vnaprej. Pri prehladih in gripoznih stanjih pa je dobrodošla bistra piščančjajuha kateri smo dodali čebulo, česen, zeleno, korenček ali pazelenjavna juha. Namreč juha bo nadoknadila tekočino inminerale ter prispevala k lajšanju bolezni.Otrokom ponudimo le manjše količine juhe, še posebej čegre za bistre juhe. Namreč otrokov želodcev je sorazmernomajhen. Če bo zaužil več juhe, bo pojedel manj preostalegakosila. S tem pa tudi manj hranilnih in zaščitnih snovi, ki jihpotrebuje za rast in razvoj. Priprava raznovrstnih domačihjuh naj postane navada in potreba. Priprava juh kot tudisamo uživanje naj nam bo v veselje, užitek in korist- zdravje.Cvetačna ali brokolijeva krem juha: 50 dag cvetače ali brokoli, 2 krompirja, 2 stroka česna, 2 dl mleka, 1 jogurt, poper, sol.Damo kuhat krompir. Preden je kuhan dodamo brokoli ali cvetačo in sesekljan česen. Zmešamo s paličnimmešalnikom ali zmiksamo. Dodamo mleko, sol in poper. Zavremo in postrežemo. V vsak krožnik dodamo žlico jogurta. Namig: V cvetačno juho dodamo nariban muškatni oreh.Na podoben način pripravimo krem juho iz pora ali špinače. készítsük – zöldségekből, gabonából, hüvelyesekből, húsból, tejből, tejtermékekből, gyümölcsből. -ügyeljünk a hozzáadott só és zsiradékmennyiségre -használjunk friss vagy szárított fűszereket, amelyek ne tartalmaznak sót. A leves által több zöldséget is el tudunk fogyasztani. Ennek szép példája a különféle zöldséges levesek. Minestrák, és a zöldséges krémlevesek. A krémlevesekben sokféle zöldséget el tudunk „rejteni”. Így azok is, akik esetleg nem rajonganak a zöldségekért (gyermekek, felnőttek közül is sokan) szinte észrevétlenül elfogyasztanak többféle zöldséget is. Ma az ilyen leveseket valóban nem nehéz elkészíteni. Valamikor a főtt élelmiszereket villával nyomkodtuk, pépesítettük. Ma a botmikszerek és robotgépek segítségével pillanatok alatt elvégezzük a munkát. Miért ne próbálnánk ki pl a sárgarépa, brokkoli, tök, spenót, borsó spárga, cékla paradicsom póréhagyma gomba, bab… alapú krémleveseket? Ily módon fel tudjuk használni az esetleges felesleg zöldséget és nem fogjuk kidobni. A leveshez adhatunk burgonyát is. A fűszerek és fűszernövények kombinációja pedig csak gazdagítja levesünket, azaz felteszi az Í-re a pontot. Sárgarépaleves mézzel: 40 deka sárgarépa, 1 közepes nagyságú hagyma, 25 deka burgonya, 2 kanál oliva olaj, 2 gerezd fokhagyma, Kakukkfű, majoránna, szerecsendió, bors, só, 2 deci kemény állagú joghurt,1 kanál virágméz Olajon megpároljuk a finomra szeletelt hagymát, hozzáadjuk a feldarabolt sárgarépát, fokhagymát, burgonyát és a fűszereket. Amikor megfőtt, botmikszerrel elkeverjük, hozzáadjuk a mézet és a szerecsendiót. Egy pillanatig átforraljuk. A tányérokba tálaljuk a levest és fél deci joghurtot teszünk hozzá. Ötlet: sárgarépa helyett használhatunk más zöldségfélét is (brokkolit, karfiolt, tököt, borsót…). Ebben az esetben a mézet elhagyjuk. Brokkoli leves mandulával: 1 hagyma, 2 kanál olaj, 2 gerezd fokhagyma, 30 dkg brokkoli, 6 dkg hámozott mandula, 2 kanál mandulalevél vagy durvára őrölt mandula, 2 kanál citromlé Kevés erős paprika vagy egy negyed feferóni.Csirkeleves vagy víz, Só, 1 joghurt vagy 1,5 dl savó. Az olajon megpároljuk a hagymát és a fokhagymát, hozzáadjuk a brokkolit és vízzel vagy levessel felöntjük. Fűszerezzük. Amikor a brokkoli megfőtt hozzáadjuk a mandulát és elkeverjük. Ezután az erős paprikát vagy a feferónit és a citromlevet is beletesszük a levesbe. Levesszük a tűzről és belekeverjük, a joghurtot majd meghintjük mandulalevelekkel. prim. mag. Branislava Belović, dr. med. Zavod za zdravstveno varstvo Murska sobota Uveljavljanje Ukrepov kmetijske politike za leto 2012 Spoštovani nosilci kmetijskih gospodarstev ! Posredujemo vam kratke informacije o rokih pomembnih za uveljavljanje ukrepov, o postopku oddaje vlog, in o novostih pri neposrednih plačilih in ukrepih programa razvoja podeželja. Opozarjamo vas da morajo biti podatki v registrih kmetijskih gospodarstev urejeni, da ne bo težav pri vnosu vlog. ROKI Zbirna vloga: Rok za oddajo vlog: od 27. februarja do 7. maja 2012Zamudni rok: od 8.maja do 1. junija 2012. Ne zamujajte,ker bodoizplačila zahtevkov za vsak delovni dan zamude znižana za 1%,za stročnice in posebne premije za bike in vole pa za 3%.Sprememba zbirne vloge: od 8. do vključno 31. maja 2012 brez znižanja plačil.Spremembe lahko vključujejo: spremembo zahtevkov, dodajanje novih zahtevkov in novih GERK-ov, ki ste jih v RKG vnesli žepo oddaji zbirne vloge.Primer višje sile mora upravičenec agenciji sporočiti Agenciji zakmetijske trge in razvoj podeželja v roku 10 delovnih dni od dneva, ko to lahko stori, in priloži ustrezna dokazila. Do 31. avgusta morajo upravičenci , ki so vključeni v izvajanjepodukrepov KOP za izpolnitev obveznosti za leto 2012 opravitinajmanj 4 ure izobraževanja.Če ste dobili obvestilo, oziroma vabilo upravne enote, da so vašiGERK-i neusklajeni, si jih morate vsaj en dan pred vnosom zbirne vloge urediti, sicer vnos vloge ne bo mogoč. S spletne strani ZBIRNA VLOGA 2012 …OD A DO Ž lahko dostopate do trenutno veljavnih podatkov v naslednjih registrih - Register KMG (http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp - spletni pregledovalnik GERK/RABA - Register plačilnih pravic(http://www.arsktrp.gov.si/)Dostop do podatkov je mogoč z vpisom KMG-MID številke. NOVOSTI V LETU 2012 Vključitev posebne premije za bike in vole v shemo enotnegaplačila SEPDo dodatka na plačilne pravice so upravičeni nosilci kmetijskihgospodarstev, ki so za leto 2007 oz. 2008 prejeli posebne premije za bike in vole. Dodatek se izračuna tako, da se povprečnavrednost odobrenih premij v referenčnem obdobju 2007 – 2008deli z številom plačilnih pravic na dan 15. maj 2012 in ki ne bodov zakupu. Avtomatski zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejoženskih govedi ERG To pomeni, da je potrebno ob oddaji zbirne vloge označiti, dauveljavlja zahtevek za ERG za vse potencialno upravičene živali.Potencialno upravičena žival je krava ali telica ki teli od 11.12.2011do 1.9.2012 in je mesne pasme ali rojena s križanjem z mesnopasmo, pri čemer so križanci najmanj 50% dovoljene pasme. Novi plačili za podukrepe KOP V okviru kmetijsko okoljskih podukrepov KOP, je mogoče pridobiti dve novi plačili - ekološko kmetovanje (EK) – preusmerjanje - neprezimni posevki (NEP) Podaljšanje obveznosti izvajanja podukrepov KOP Površino za katero je možno podaljšati podukrepe KOP( obveznost iz leta 2010), določi Agencija na podlagipredhodnih petih let, ter jo ponudi pri oddaji zbirne vloge.Površina se v letu 2012 poveča za največ 2 ha oz. 20%, in zmanjša za največ 10%. V primeru zmanjšanja površinepodukrepa KOP, ki je večje od dopustnega, upravičeneczaključene petletne obveznosti ne bo mogel podaljšati. Izvajanje podukrepov KOP na isti površini Posamezne podukrepe KOP, morajo upravičenci izvajatina isti površini ves čas trajanja obveznosti, razen podukrepov ozelenitev njivskih površin (ZEL), neprezimni posevki(NEP),pridelava avtohtonih sort(SOR), ter sonaravna rejaživali (REJ). Navzkrižna skladnost Potrebno se je držati zakonodaje, sicer lahko sledijosankcije, za nenamerno kršitev od1 – 5 %, zaradi namernih kršitev pa najmanj 20% odupravičenih sredstev za izplačilo. Kam po informacije ARSKTRP klicni center tel.št.(01) 580 77 92, pon,tor,sre,čet:8 – 15.30, pet. 8 – 14.30 aliANICA PETROVIČ KSS enota BELTINCI tel. 54 22 504 , GSM 031 – 703 – 630 DANIEL PUHAN KSS enota BELTINCI tel. 54 21 504, GSM 031 – 703 - 631 FRANC ŠKALIČ KSS enota M.SOBOTA tel 53 91 446, GSM 031 – 703 – 639 ŠTEFAN BOGDAN KSS enota PROSENJAKOVCI tel. 54 49 053, GSM 031 – 703 – 615 Prosimo za pravočasna naročila za izpolnjevanje zbirnihvlog. KSS F.Škalič: svetovalec a 2012 – es Évi aGrÁrpolitikai intÉzkedÉsek kivitelezÉse Az alábbi sorokban néhány hasznos tudnivalót ismertetek önökkel az idei év mezőgazdasági támogatásairól. Benyújtási határidő A kérvények kitöltési és benyújtási ideje 2012. február 27-től május 7-ig tart. Az említett űrlapokat 2012. május 8-tól június 1-ig még be lehet nyújtani, de itt már levonások lesznek az összegből: 1% minden nap késésre. A hüvelyesek, héjasok, a bikák és ökrök utáni támogatási összegből minden nap késésre 3% vonnak le. Tehát a beadványok kitöltésének határidejét semmiképpen nem érdemes lekésni. 2012. május 8 – 31-ig még a kifizetési összeg csökkenése nélkül lehet változtatni a benyújtott adatokon. Például: ha a gazda a beadvány első kitöltése után a közigazgatási egységen új GERK-eket rajzoltatott be. Természeti csapás esetén pedig minden gazdálkodónak 10 napon belül jelenteni kell a kárt a mezőgazdasági és vidékfejlesztési ügynökségre, mellékelve a bizonyítékokat (fénykép, a mezőgazdasági szaktanácsos nyilatkozata...). Azoknak a gazdálkodóknak, akik bekapcsolódtak bármilyen programba, 2012. augusztus 31-ig legalább négyórás továbbképzésen kell részt venniük. Felhívom a gazdák figyelmét, hogy csak abban az esetben jelentkezzenek a beadványok kitöltésére, ha minden GERK 6 : : : : : : : : : : Lipnica rendezve van. Ha a GERK nincs összhangban a természetben található állapottal, akkor rendezzék ezt a közigazgatási egységen és csak azután jelentkezzenek a kitöltésre a mezőgazdasági szaktanácsadó szolgálat munkatársainál. Újítások a 2012-es évi beadványok kitöltésénél A fizetési joghoz lesz adva a bikák és ökrök után járó összeg, valamint a hüvelyesek és héjasok termesztésére kapott támogatás. Azoknak a gazdálkodóknak, akik 2007-ben vagy 2008-ban adtak el bikát (ökröt), vagy termesztettek hüvelyeseket, héjasokat, ezt az összeget elosszák a gazdák fizetési jogával, amellyel 2012. május 15-én rendelkeznek. A bérbevett fizetési jogot nem veszik igénybe. Amennyiben a gazdák érintettek a fent említett esetben, ezt a beadvány kitöltésénél jelezniük kell. Külön feltételek vonatkoznak az extenzív állattenyésztésre, amire a gazdáknak külön kell figyelniük. Új lehetőségek a mezőgazdasági és vidékfejlesztési programban Az idei évben két új alintézkedésre lehet pályázni: -áttérés az ökológiai gazdálkodásra -nem áttelelő növények termesztése. A mezőgazdasági és vidékfejlesztési intézkedések meghosszabbítása Ha a gazdák 2007-ben léptek be bármilyen vidékfejlesztési intézkedésbe, az a 2011-es évben lejárt és most meghosszabbíthatják. A 2012-es évben megművelhető területeket 2 hektárral vagy 20%-kal lehet növelni (a gazdák választhatnak), csökkenteni pedig 10%-kal lehet. Itt az ügynökség a 2010-ben bejelentett területeket veszi figyelembe. 2013-ban a most bejelentett területeken nem lehet változtatni. A mezőgazdasági és vidékfejlesztési intézkedések kivitelezése ugyanazon a területen A gazdáknak az egész időszak alatt ugyanazon a területen kell kivitelezni az intézkedéseket. Kivételt az alábbi programok képeznek: -áttelelő növények termesztése, -nem áttelelő növények termesztése, -a kukoricabogár megjelenése bizonyos te rületeken, -természetbarát állattenyésztés -az őshonos növényfajták termesztése. Mindenkit megkérek, hogy idejében jelentkezzen a mezőgazdasági szaktanácsadó szolgálat munkatársainál, hogy zökkenőmentes legyen a munka. Mezőgazdasági szaktanácsadó szolgálat: Bogdan Štefan okleveles agrármérnök NABERGOJ veterinarski inženiring Moravske Toplice d.o.o. R A Z P I S U J E NA PODLAGI ZAKONA O VETERINARSTVU IN PRAVILNIKA O UKREPIH ZA ZAGOTAVLJANJE PREPREČEVANJA ŠIRJENJA IN ZATIRANJA STEKLINE (UL RS 139/2006) obvezno cepljenje psov proti steklini v občini moravske toplice Moravske Toplice – ponedeljek 05.03.2012 – od 15 ure dalje na domu Tešanovci - torek 06.03.2012 – od 15 ure dalje na domu Sebeborci – torek 07.03.2012 – od 15 ure dalje na domu Noršinci – četrtek 08.03.2012 – od 15 ure dalje na domuMlajtinci in Lukačevci – petek 09.03.2012 – od 15 ure dalje na domu Martjanci - ponedeljek 12.03.2012 – od 15 ure dalje na domu Ivanci – torek 13.03.2012 – od 15 ure dalje na domuBogojina – sreda 14.03.2012 – od 15 ure dalje na domuBukovnica – četrtek 15.03.2012- od 14 – 14,30 ure gasilski domMotvarjevci – četrtek 15.03.2012 – od 15 – 16,30 ure gasilski dom Filovci – petek 16.03.2012 – od 15 ure dalje na domuIvanjševci – ponedeljek 19.03.2012 – od 14,30–14,50 ure gasilski dom Središče – ponedeljek 19.03.2012 – od 15 ure dalje na domuČikečka vas – torek 20.03.2012 – od 14 – 14,40 ure mlekarna Pordašinci – torek 20.03.2012 - od 15 – 15,30 ure gasilski domProsenjakovci – sreda 21.03.2012- od 14 – 15 ure Jošar Berkovci – sreda 21.03.2012- od 15,15 – 15,45 ure gasilski dom Vučja gomila – četrtek 22.03.2012 – od 14 – 15 ure gasislki dom Fokovci – petek 23.03.2012 – od 15 – 15,30 ure gasilski dom Selo – petek 23.03.2012 – od 15,45 – 17 ure gasilski domKrnci – ponedeljek 26.03.2012 – od 14 – 14,30 ure gasilski dom od 14,45 – 15,10 pri Ratkai Andrejci Andrejci – ponedeljek 26.03.2012 od 15,20 – 16,30 ure gasilski dom Ivanovci – torek 27.03.2012 – od 15 ure dalje na domuMoravske Toplice – Cuber – sreda 28.03.2012 od 15 – 15,30 gas.dom Suhi vrh – sreda 28.03.2012 – od 15,45 – 16,15 ure gasilski domLončarovci – četrtek 29.03.2012 od 14 – 14,20 ure pri Horvat od 14,30 – 15 ure gasilski dom Ratkovci – četrtek 29.03.2012 – od 15,10 – 15,25 gasilski dom Kančevci -četrtek 29.03.2012- od 15,30 ure dalje na dom CEPLJENJE JE OBVEZNO ZA VSE PSE STAREJŠE OD 3 MESECEV. CENA CEPLJENJA Z DEHELMENTIZACIJO IN VPIS PSA V CENTRALNI REGISTER ZA ŽE CEPLJENE PSE JE 31,42 €. CENA PRVIČ CEPLJENEGA PSA Z MIKROČIPOM , IZDAJO POTNEGA LISTA IN DEHELMENTIZACIJO, TER VNOS V CENTRALNI REGISTER JE 61,32 €. NA CEPLJENJE PRINESITE POTNI LIST ŽIVALI IN SVOJ OSEBNI DOKUM ENT. ČE ZARADI KAKRŠNEGAKOLI RAZLOGA PSA V RAZPISANEM TERMINU NE BOSTE MOGLI DATI CEPITI, LAHKO PSA V DELOVNEM ČASU PRIPELJETE CEPIT V NAŠO AMBULANTO ALI POKLIČETE NA (02) 5481230 IN CEPLJENJE BOMO ZA ISTO CENO OPRAVILI PO DOGOVORU NA DOMU. Nabergoj veterinarskiinženiring M.Toplice iztrebljanje Živinoreje v prekmUrjU Na 7. seji Odbora za kmetijstvo Občine Moravske Toplice,ki jebila v sredo, dne 15. februarja 2011 v sejni sobi Občinske uprave občine Moravske Toplice, je bila osrednja pozornost namenjena iztrebljanje živinoreje na področju Prekmurja, kerna drugih območjih Slovenije stalež živine raste. Zelo je pomembno, da si živinoreja tudi tukaj spet najde svoje mesto,saj je najpomembnejša kmetijska panoga. Poleg ohranjanjakmetijskih gospodarstev in krajine se živinoreja ukvarja šez ekonomsko učinkovitostjo kmetovanja, okoljskimi izzivi indobrim počutjem živali, zato ji je ravno zaradi njenega velikega pomena potrebno ponovno posvetiti več pozornosti.Nujnost posebne pozornosti pri obravnavanju in spodbujanju kmetijstva v Prekmurju izhaja iz dejstva, da je to tudistrateško najpomembnejše območje za proizvodnjo hranev Sloveniji.Prisotni člani odbora in vabljena predstavnika Kmetijskogozdarskega zavoda Murska Sobota dr. Stanko Kapun – vodja kmetijske svetovalne službe in Marjan Špur – vodjaoddelka živinoreje, so na podlagi razprave soglasno sprejeli naslednji sklepe: 1. Odbor za kmetijstvo Občine Moravske Toplice naprošaKmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota, da pripravistrateški načrt ohranjanja in spodbujanja živinoreje vPrekmurju v okvirih, ki jih dopušča slovenska in evropska zakonodaja. 2. Odbor za kmetijstvo Občine Moravske Toplice naprošaKmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota, da preučismiselnost uvedbe krav dojilj na prekmurskih kmetijah in temu primerno naj se za ta ukrep uredijo tudisubvencije. 3. Laboratorij na Kmetijsko gozdarskem zavodu MurskaSobota naj se uredi tako, da bo merodajen za analizomleka. 4. Vlada Republike Slovenije naj razmisli o tem, ali je zuvozom telet iz tujine smiselno reševati živinorejo vPrekmurju. Ker želimo, da se problematika z živinorejo Prekmurju uredi, vas v skladu z zgoraj navedenimi sklepi naprošamo, da sivzamete čas za omenjeno problematiko in nas obvestite ovaših aktivnostih na tem področju. Predsednik Odbora za kmetijstvo:Tibor VÖRÖŠ st. mala HiŠa zavetiŠče za Živali MALA HIŠA d.o.o. stopa v četrto leto svojega delovanja, sajje zavetišče začelo s svojim delom meseca oktobra 2008.V tem času smo si nabrali že veliko izkušenj, povezanihz delom zavetišča. V regiji smo na tem področju vsekakor » orali ledino«, saj je bila na področju Pomurja doodprtja našega zavetišča skrb za zapuščene in izgubljene živali prepuščena veterinarskim ambulantam, ki so vsvojih prostorih na nek način poskrbele za zapuščene inizgubljene hišne ljubljenčke. Pomurske občine se zaraditakih in drugačnih razlogov za skupno izgradnjo regijskega zavetišča kljub mnogim sestankom in pogovorom vseod leta 2003, ko smo začeli s tovrstnimi razgovori, nisomogle dogovoriti. Šele konec leta 2007 je VETERINARIAMURSKA SOBOTA d.o.o. našla skupen jezik z Občino Moravske Toplice in ustanovili smo družbo z omejeno odgovornostjo » MALA HIŠA d.o.o.«, v kateri smo družbenikiVeterinaria Murska Sobota d.o.o., Čista narava d.o.o. in Občina Moravske Toplice. Družba je s svojim projektomuspela tudi na razpisu Evropskega kmetijskega skladaza razvoj podeželja, ki je sofinanciral izgradnjo zavetiščav višini 33% od vrednosti gradbenih del. Na začetku leta2008 je potekalo intenzivno delo v zvezi z lokacijsko ingradbeno dokumentacijo, spomladi istega leta pa smotudi že začeli z gradnjo, ki smo jo jeseni 2008 zaključili,pridobili vsa potrebna dovoljenja in oktobra 2008 smo vzavetišče sprejeli prve živali.Naši začetki so bili vsekakor težki, saj lokalne skupnostinovih obveznosti, ki so se pojavile v zvezi z delovanjemzavetišča niso nič kaj rade sprejele. Zakonodajalec jenamreč v Zakonu o zaščiti živali določil, da je plačnik vsehstroškov v zvezi z oskrbo zapuščenih živali lastnik živali,če je ta znan, sicer pa občina, na področju katere se jetaka žival našla. Sčasoma so se stvari sprejele takšne, kotso in do začetka leta 2010 je zavetišče pogodbo o sodelovanju podpisalo z vsemi pomurskimi občinami.Po drugi strani pa je zavetišče je s svojim delovanjemnaletelo na ugoden odziv tako v lokalnem okolju, kakortudi širše v regiji, to so nenazadnje dokazali tudi prebivalci Pomurja, ki še vedno posvojijo nad 60 odstotkovživali, ki pridejo v zavetišče. Zavetišče je začelo vabiti osnovnošolce in srednješolce na naravoslovne dneve, kjer šolarje poučimo, kako se postopa z izgubljeno živaljo,srednješolci pri nas opravljajo » obvezne izbirne vsebine», v delo zavetišča se vključujejo tudi prostovoljci, prekoCentra za socialno delo se pri nas opravlja tudi družbenokoristno delo. Skratka, okolju v katerem delamo, nudimotako osnovno – zavetiško dejavnost, kakor tudi dejavnostozaveščanja prebivalstva v zvezi z Zakonom o zaščitiživali, odgovornim lastništvom živali in dobrobitjo živali.Vsa strokovna opravila ( dnevni nadzor nad zdravstvenim stanjem živali, hranjenje in čiščenje ) v zavetiščuopravljajo veterinarski strokovni delavci iz veterinarskeambulante Veterinaria Murska Sobota d.o.o., v zavetišču je vsak delovni dan najmanj štiri ure prisoten tudi dr.vet.med., specialist s področja zdravstvenega varstva malihživali, neprekinjeno 24 urno dežurstvo, ki ga zavetišče Sedaj pa še nekaj številk, ki predstavljajo delo zavetišča : PSI MAČKE sprejeto oddano pogin evtan. Sprejeto oddano pogin evtan. izpust v okolje leto 2008 43 34 2 7 47 23 20 3 1 leto 2009 226 185 18 23 356 134 125 48 49 leto 2010 193 119 33 41 350 99 113 50 88 leto 2011* 135 82 10 37 309 56 51 35 164 skupaj 597 420 63 108 1062 312 309 136 302 - * opomba v zavetišču je še 6 psov in 3 mačke iz leta 2011 - izpust v okolje pomeni, da je mačka sterilizirana/ kastrirana in vrnjena v okolje, kjer je bila najdena, če je okolje primerno za vrnitev čas na prijavo o zapuščeni ali izgubljeni živali – v primerupoškodovane živali je ta čas 4 ure, sicer pa 24 ur.Naše zavetišče je bilo s strani MKGP in EKSRP do sedajže dvakrat predstavljeno kot primer dobre prakse, prvič vsklopu obiska tujih novinarjev na svetovnem prvenstvuv oranju in drugič na Kmetijsko-živilskem sejmu v GornjiRadgoni, ko smo se na razstavnem prostoru Evropske komisije za razvoj podeželja predstavili kot primer dobroizvedenega projekta, podprtega z evropskimi sredstvi.Številke same kažejo, da se število izgubljenih inzapuščenih psov v zavetišču zmanjšuje, delež oddanih psov prav tako pada ( leta 2008 - 79%, leta 2009 –82%, leta 2010 – 62% in lani 61% ), kar je na nek načintudi razumljivo, saj več kot toliko živali v tem prostoru nimogoče oddati.Nekoliko drugačna je slika pri mačkah, kjer pa se močnozvišuje delež steriliziranih / kastriranih živali, ki se vskladu z zakonom po opravljenem posegu in okrevanjuustrezno označene vrnejo v okolje, tako, da te živali nepripomorejo več k širjenju mačje populacije.Številke same potrjujejo, da nikakor ne drži velikokratizrečena ali napisana zlonamerna informacija, da živali,ki pridejo v zavetišče po zakonsko določenih tridesetihdneh zavetišče samo še uspava. Nasprotno, v našem zavetišču so nekatere živali, za katere je obstajalo količkajupanja, da jih bomo komu lahko oddali, bivale tudi dodeset mesecev. Seveda pa pride v zavetišče veliko starih,bolnih ali huje poškodovanih živali, ki jim moramo zagotoviti humano usmrtitev. direktor : Marjan Ivan KERČMAR, dr.vet.med. ocenjevanje vin v občini moravske toplice VABILO na ocenjevanje vin v OMT VINOGRADNIŠKO-SADJARSKO DRUŠTVO FILOVCI in OBČINA MORAVSKE TOPLICE V A B I T A vse vinogradnike občine Moravske Toplice na OCENJEVANJE VIN, ki bo v ponedeljek, 5.3.2012. Najboljše vino bo izbrano kot »Občinsko vino« in ga bo občina odkupila za uporabo v protokolarne namene. Vzorci za ocenitev se bodo zbirali v nedeljo, 4.3.2012 med 18.00 in 20.00 uro v Vaško-gasilskem domu v Filovcih. Za vzorec je potrebno prinesti dve steklenici po 0,75 l. Cena vzorca je 10 EUR. Vinogradniki, ki želijo sodelovati v izboru za »Občinsko vino«, morajo imeti urejeno dokumentacijo o prodaji vina. Vinogradnik, ki le-te nimajo, lahko vseeno sodelujejo na ocenjevanju in se potegujejo za odličja. Informacije na 041 733 946 Alojz Berden. projekt enerGo optimUm, ki Ga izvaja lea pomUrje v skUpnem sodelovanjU s partnerji Projekt Energo optimum se v letošnjem letu zaključuje inpredstavlja čezmejno iniciativo - čezmejno partnerstvo zadoseganje učinkov na področju energetske učinkovitostiregije, katere aktivnosti se bodo po našem prepričanjunadaljevale tudi v prihodnosti. Projekt je sofinanciran izsredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviruOP SI-HU 2007-2013. V več kot dve letnem obdobju je bilaizvedena široka paleta aktivnosti, radi pa bi izpostavili tiste, ki imajo dober odziv med ciljno skupino. LEA Pomurjenastopa v projektu kot vodilni partner s tem, da sodelujejo še trije partnerji, po katerih smo vsebinsko in teritorialno razdelili naloge ter obveznosti.Vsekakor je ena izmed dobro sprejetih aktivnosti medciljno skupino aplikacija e-hiška (http://www.energooptimum.eu/e-hiska), s katero si uporabniki lahko naenostaven način izračunajo učinke investicij (zamenjavaoken, vrat, namestitev izolacije..). Učinki so prikazani navzorčni hiši, tako z energetskega kot tudi s finančnegavidika. Razviti smo želeli čim enostavnejšo aplikacijo,da bodo lahko zainteresirani dobili prve in osnovne informacije. Seveda vsem zainteresiranim, nudimo tudi podrobnejšo energetsko svetovanje, tako z vidika preveritve idej kot tudi pri pridobivanju nepovratnih sredstev.Občani se lahko oglasijo v prostorih našega energetskosvetovalnega centra, vsako sredo med 11 in 14 uro oziroma po predhodnem telefonskem dogovoru; svetovanjeje brezplačno. V kolikor internetna povezava na vašemdomu ne deluje, se lahko oglasite pri nas, da vam izročimo t.i. e-vizitko projekta, kjer je nameščena tudi e-hiška inboste lahko izračune za investicijo v hišo naredili brezinternetne povezave, saj je aplikacija nameščena tudi nae-vizitki. Rdeča nit celotnega projekta je CEEA (crossborder energyefficient area), ki sloni na konceptu čezmejne energetskoučinkovite regije, preko pilotnih pristopov reševanja situacije, kot so IR termodiagnosticiranje stavb, analizeenergetske učinkovitosti v gospodarstvu, prikazu ukrepovna virtualnem modelu stavbe, itd. Vzpostavili smo tudi mobilno razstavo na obravnavanotemo projekta in sicer smo v kombiju zagotovili predstavitev in promocijo različnih tehnik / instalacij / vzorcev.Kombi se je premikal po različnih lokacijah, predvsemsmo se usmerili v osnovne šole, kjer v okviru različnihaktivnosti (energetskega dneva, naravoslovnega dneva,….) predstavimo projekt, kombi in v njem predstavljeneinstalacije. Uspeli smo zajeti predstavitev najpogostejšihizolativnih sistemov, sončnih kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode (ploščati in vakuumski), regulacije ogrevalnih sistemov, prikazan je sistem podrezovanja zidu, ki je zelo pomemben pred namestitvijo izolacije na starejšihsistemih. Razstava je podprta z interaktivno predstavitvijo na treh monitorjih, kjer so prikazani predstavitvenifilmi / presentacije kot tudi s shematskimi prikazi. Kotzanimivost in na drugi strani tudi pristop k izkoriščanjuobnovljivih virov energije je motor kombija predelan nabiodizel in olje oljne repice. Tako, da ga je možno voziti(seveda to vključujemo tudi v predstavitev) na dizel, biodizel in olje oljne repice.V projektu je bila izvedena pilotna kampanja »Naredisam«, ki je bila usmerjena v doseganje ener. učinkovitostistavbnega pohištva – izvedba ukrepov na javnih stavbahz minimalnimi stroški. Januarja pa smo izvedli mednarodni seminar na temo energetsko trajnostnega razvojaregije.Namen seminarja je bil na eni strani inventarizirati primere ukrepov na različnih nivojih in jih smiselno ter smotrno umestiti v obravnavano okolje, kot na drugi stranipredstaviti in predebatirati različne scenarije ukrepov inaktivnosti, ki se jih lahko oz. se jih bomo morali lotiti vprihodnosti za učinkovito doseganje kazalnikov na energetskem področju. Vsekakor smo na seminarju predstavili tudi trenutno dosežene rezultate v okviru projektaEnergo optimum, kjer je precej zanimiva energetska slika regije in v okviru tega (po)raba energije. Podrobneje oprojektu najdete na www.energo-optimum.eu. Bojan Vogrinčič direktor LEA Pomurje 10 : : : : : : : : : : Lipnica poGovor z raperjem, ki sliŠi na ime Mekoo je nazaj, Legenda gibanca, Tok mau nas je, to so samo eni izmed naslovov komadov vse bolj uspešnega,perspektivnega raparja mekooja iz Moravskih Toplic. 21.letni Matej Petek, oz. bolj poznan pod vzdevkom mekoo,je že v osnovni šoli začrtal svojo glasbeno pot. Danes uspešno ustvarja raparske komade, katerih pristnost je prekmurščina in izvirnost besedil. Mekooja navdihuje vsakdanje življenje, skozi raparske komade pa opisuje svoj pogled na svet. Mekoojev rap je širše dosegljiv prek You Tuba, Facebooka, soundclouda itd. v prihodnje se nam obetajo tudi javni nastopi. • Mekoo, kako je potekalo tvoje spoznavanje s glasbo in kako to, da si se znašel ravno v tej glasbeni zvrsti? Moji glasbeni začetki segajo v čas osnovne šole. Svoj prvi nastop sem imel v 8. razredu, ko sem se Osnovni šoli Bogojina predstavil z pop komadom od slovenske glasbene skupine GameOver. Predstavil sem se tudi s pop izvedbo na Hitmaniji. Aktivno pa sem se začel z rapom ukvarjati leta 2005, ko sem prek forumov začel betlati,ter kasneje sodelovati s skupino Sekta, takrat je nastala naša uspešnica Dekle z imenom Sreča. Rap, kot glasbena zvrst, mi je pa bila od nekdaj že zanima predvsem zato, ker z ustvarjanjem besedil pripoveduješ zgodbe svojega življenja in dodaš nek oseben pečat komadom.Rap je pristen predvsem v tem, ker ga raperji izvajamo v domačem jeziku oz. materinščini. • Kako je pisati rap v prekmurščini? Verjetno rime lažje stečejo v domačem jeziku. Glede ustvarjanja besedil mi ni problem slovenski jezik oz. prekmurščina. Lahko povem, da mi je mogoče celo lažje ustvarjati v slovenščini. Tudi prvi komadi so bili napisani v slovenščini. Ker pa za rap velja, da bi ga naj izvajalci pisali v jeziku okolja v katerem živijo, je pravilno, da ga ustvarjamo v prekmurščini. Prekmurske pesmi so za naše okolje bolj spremenljive in popularnejše. Negativno pa je predvsem, da se je s temi komadi težje predstaviti širši Sloveniji, predvsem zaradi razumljivosti. • Kjenajdešnavdihzaskladanjeriminpisanjeteksta?Inspiracijo za besedila črpam iz vsakdanjega življenja.Razni pripetljaji in dogodki, ki jih doživim sam, oz. jih zaznam iz okolja, mi mnogokrat dajo navdih za nova ustvarjanja. Pisci rapa črpamo ideje predvsem iz družbenega življenja. • Kdaj se najrajši lotiš ustvarjanja, oz. to pride samo od sebe? Za pisanje in ustvarjanje tekstov nimam striktno določenega urnika dela. Ustvarjam takrat, ko dobim idejo oz. najdem pravi čas za to. • Javnosti rep razkriva resnične življenjske zgodbe. A sovaša besedila osebna oz. v njih izražate glasbeniki svoja občutja in pogled na svet?Kot sem že prej omenil, raperji v svojih delih delimo z občinstvom lastne življenjske zgodbe, ideale, vrednote, prepričanja. Številne dogodke iz našega vsakdana pripovedujemo skozi besedila. Se pa najde tudi kakšna zabavna tema, tako je recimo iz recepta nastal komad »Legenda gibanca« (smeh). • VPrekmurjusemizdi,dasmoševednoprecejpodvrženivplivom narodne muzike iz sosednje Hrvaške. Na javnih prireditvah se vrti le ta, in redko slišimo kakšne druge zvrsti glasbe. Kakšno je tvoje mnenje?S tem se vsekakor strinjam. V javnosti večino prireditev spremlja hrvaška glasba, vendar pa moramo razumeti,da imamo pri nas razvito takšno kulturo oz. že od nekdaj ni prave veselice s stihi Vlada Kalambera. Mogoče pa tudi nostalgijo na našo bivšo državo, ohranjamo skozi glasbo. Glede drugih zvrsti glasbe, če izpostavim rap, se seveda tudi posluša, samo ne tako širše. Več možnosti za poslušanje rapa pa imamo po raznih klubih v večjih slovenskih mestih, npr. Velenje in Ljubljana. • Vsi poznamo slovenskega reperja Zlatana Čordića – Zlatka. Kakšno je bilo vajino sodelovanje? Zlatko mi je od slovenskih izvajalcev rapa najbolj zanimiv, predvsem zaradi besedil. Njega sem že poslušal kar nekaj časa pred najinim sodelovanjem. Sodelovala sva pred tremi leti, in sicer sem imel napisan en komad, pri katerem se mi je zdelo, da bi Zlatkov glas ustrezal zraven. Komad sem mu poslal prek Myspaca. Zlatko je bil zainteresiran, takoj me je poklical nazaj in mi zrapal kar prek telefona. Potem me je povabil k sodelovanju. Čez čas sva v Domžalah posnela pesem z naslovom Tok mau nas je.Pesem se je zavrtela tudi na lokalni radijski postaji in je požela uspeh med poslušalci. • Kakobikomentiralrapnaslovenskiglasbenisceni? Na slovenski sceni se rap razvija predvsem lokalno oz. po posameznih mestih. Slovenskih raparjev je na glasbeni sceni vse več, kar me veseli. Mogoče bomo rabili še malo več časa, da se uveljavimo na sceni in nas publika bolj množično sprejme. Glede lastnih komadov, pa sem zadovoljen in se mi zdi, da se je že prijel Prekmurcev. • Kakšnisotvojiglasbeninačrtivprihodnje? V prihodnje nameravam sestaviti skupino s katero bi ustvarjali lastne glasbene podlage oz. celotne komade. S pomočjo spremljevalne skupine bi lažje izvedli javne nastope. Cilj je predvsem enkrat izdati zgoščenko in čim več javno nastopati, kar je pogoj, da se kot glasbenik uveljaviš.Moj največji uspeh pa bo predvsem ustvarjati glasbo za širšo publiko, v prvi vrsti seveda za Prekmurce. • MekoobralcemLipnicesporoča: »Rap je poezija, tü se sake lejko najde, rapa lejko sake, ale sake se ne znajde« Miša Cipot moja drUŽina V SSKJ je beseda DRUŽINA definirana kot zakonski par z otroki ali brez njih. Vsekakor bi sociologi temu ostro nasprotovali, kakor tudi večina ljudi, saj po njihovem mnenju za družino nista dovolj le mož in žena, ampak pravo družino ustvarja otrok, rojstvo otroka, ki je posledica bioloških potreb in predstavlja simbiozo med materjo in očetom. Družina je bila in je osnovna družbena skupnost, v kateri se otrok socializira in pridobiva prva znanja in izkušnje. Družina je imela in bo imela veliko življenjsko vrednost. To opažamo tudi med otroci v našem vrtcu, ker se prav vsi otroci na veliko razgovorijo, ko beseda nanese na družino. Zelo radi razlagajo kako pomembni so njihovi starši, kaj vse znajo, kaj doma počnejo,kaj so jim kupili itd. To navdušenje otrok je bil tudi en izmed razlogov, da smo starše naših otrok povabili na delovno srečanje.Tako kot prejšnji dve leti smo se tudi letos z vzgojiteljico Suzano in z otroki odločili, da bomo sodelovali v projektu Naša mala knjižnica. Enako kot prejšnja leta smo tudi letos prejeli knjige in Ustvarjalnike, v katere rešujemo naloge povezane z zgodbami, ki jih preberemo. Ena izmed letošnjih zgodb nosi naslov Moja družina. Slikanica Cvetke Bevc nudi odlično izhodiščno temo za poustvarjanje in pogovor . Zgodba popolnoma neobremenjeno opisuje različne vrste družine – od take, v kateri so »zvezde, metulji, strojevodje, zmaji, kraljične,očka, mama, jaz in ti«, preko cirkuške, namišljene, sosedove,do take, v kateri sta samo mama, Tomaž in maček Frido. Na začetku našega srečanja je vzgojiteljica Suzana prebrala pravljico. Po prebrani pravljici pa se je z otroki še pogovorila o tem kaj so slišali. Otroci so ugotavljali kako različne družine obstajajo, da nekatere družine štejejo več druge manj članov, da nekateri živijo z dedki in babicami… Najbolj v spominu mi je ostalo vprašanje zakaj imajo otroci radi svojo družino… Tudi tu so otroci dajali različne odgovore: ker se starši igrajo z njimi, ker jim kupujejo različne stvari, ker so doma pri njih… po pogovoru so se otroci s starši podali raziskovat v Ustvarjalnik.Imeli so nalogo, da narišejo svojo družino in najljubše pravljično bitje. Med risanjem je bilo kar veliko ogledovanja staršev. Otroci so bili zelo pozorni na to, kako so oblečeni njihovi starši, kakšne barve las in oči imajo, kako so obuti itd. Po končanem delu je sledila še majhna pogostitev s ˝cornflake balls˝, ki so jih predhodno naredili otroci. Naše srečanje je minilo v prijetnem vzdušju in upam, da bo takih družinskih srečanj še več. 12 : : : : : : : : : : Lipnica »več Glav več ve« Hladno je bilo in številke koledarja so naznanjale 11. februar 2012. Jutro se je prevešalo v dan z redkimi, plesočimisnežinkami, ki so s svojo sinjo belino pokrivale naše vasi inspreminjale našo pokrajino v pravo zimsko idilo. Bila je sobota, za večino navaden, dela prost dan. Dan, ko otroci, kisicer med tednom obiskujejo vrtec, ostanejo doma. Tokratpa je bil dan doživetja, dan, ko smo strokovne delavke VrtcevObčine Moravske Toplice združile moči in ponovno dokazale, da več glav več ve, kakor je bila tudi naslovljena naša kulturna prireditev.Sneženje in hlad sta se s popoldnevom še okrepila. V hotelVivat v Moravskih Toplicah so prispele mentorice, ki so v temšolskem letu prevzele delo z otroki, ki so jih starši vključiliv razne dejavnosti. Sledili so jim otroci, starši, sorodniki invsi, ki se zavedajo neprecenljivega bogastva darov, skritih v otrocih, ki iščejo poti odkritij in uveljavljanj.Z odra je zazvenela Himna, ki so jo odpeli otroci s posebnimponosom zavedajoč se, da so ti zvoki namenjeni zmagovalcem in prav to so dokazali ta dan. Bili so prvi, vodilni, saj so zubranostjo petja pod vodstvom ravnateljice Simone Kaučičdokazali, da zmorejo in znajo uskladiti svoje otroške glasove.Po pozdravnem govoru ravnateljice so se zvrstili številni nastopi otrok, ki so trkali na vest nas, odraslih in nam vedno znova dokazovali, da zmorejo in znajo, kar je odraz trdega dela,neštetih vaj in druženj njihovih mentorjev. Silvija Nemeš jevodila združeno plesno skupino iz vrtcev Bogojina in Filovci,Mihaela Žilavec je zaplesala z otroki iz vrtca Fokovci, PetraGjergjek je s plesno skupino otrok iz vrtca Martjanci zaplesala prekmurske plese, ki so dobili prizvok domačnosti tudiz značilnimi prekmurskimi oblačili, s plesno skupino otrokiz vrtca Moravske Toplice je plesala Gordana Počič. Otrokedvojezičnega vrtca Prosenjakovci je spremljala Tea Vargaskupno z gospo Alenko Toplak, ki je prevzela vodenje skupine v sklopu Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Lendava. Predstavili so se s spletom rajalnih iger v madžarščini.Znan pregovor pravi: » Kar se Janezek nauči, to Janez zna!«Pod vodstvom strokovnih delavk, so otroci predstavili tudiizseke znanja nemškega jezika, ki ga pridobivajo skozi igro.Martina Gjerek nastopila z otroki iz vrtca Bogojina, Sandra Časar z združeno skupino otrok vrtcev Fokovci in Prosenjakovci, Timea Bogdan pa se je prisotnim predstavila zzdruženo skupino otrok vrtca Martjanci in Moravske Toplice. Svoj del so pridali še otroci vrtca Moravske Toplice, ki so sepod vodstvom Martine Lipaj lotili še osnov angleškega jezika. Vse dogajanje pa je bilo prepleteno s petjem pevskih zboroviz enot Martjanci in Moravske Toplice pod vodstvom Simone Kaučič, ob igranju na frulico Martine Lipaj in spremljavikitar Blanke Tomašić in Maše Kaučič. Svoj glas je kot izvrstnamlada solistka primaknila deklica Raja Novak, na sintetizator pa je igrala Blanka Tomašić.Svojstven doprinos so slavju dodale profesorice Glasbene šole Murska Sobota, Melanija Gradečak,Tjaša Žalik in Edita Žalik, ki so se odzvale našemu povabilu. Skladnost glasov in igranje na prirejene instrumente, s pomočjo katerih so s spretnim obračanjem in udarjanjem ob mizo izvabljale svojevrstno ritmično spremljavo, je vse prisotne prevzelo,kar se je odrazilo kot potrditev v dolgotrajnem aplavzu ob koncu predstavitve.Vzdušje v nabito polni dvorani je z vsakim nastopom pridobivalo nov prizvok, novo čutenje, da smo vsi del kulture,ki smo jo združeni v prireditvi VEČ GLAV VEČ VE gradili v zavesti, da življenje ne teče nazaj in se ne ustavlja ob tem,kar je bilo včeraj.Te misli je v svojem govoru izrekel tudi župan občine Moravske Toplice, gospod Alojz Glavač, ko je nanizal prizadevanja občine za lepšo in svetlejšo prihodnost mladih družin ter njihovih otrok, ki bi naj dobili priložnostvključitve v vrtec s skorajšnjo izgradnjo novega vrtca v Moravskih Toplicah. S svojo prisotnostjo sta nas počastila še oba podžupana ter vsi prisotni predstavniki občine in poslanka v Državnem zboru, ki so s tem dejanjem dokazali,da spoštujejo prizadevanja nas, zaposlenih in nam zaupanih otrok. Najlepše pravljice se začnejo z besedami: » Bilo je nekoč.« Nešteti pogovori, opisi, podoživljanja se bodo vrstili inprerasli v čase odraščanja teh otrok, ki bodo s ponosom zrli na svojo prisotnost, opisovali svoj delež pri izvedbi naše kulturne prireditve, pa čeprav majhen, kot je majhen najmanjši vijak ure. Če tega ni, še najsodobnejša ura ne deluje. Vsak je dodal svoj del vsak je bil pomemben.Da pa spomini ne bodo prehitro zbledeli, smo jih zabeležili s kamero, Bernarda Koroša Pantović je poskrbela za fotografije, za ozvočenje pa je skrbel Evgen Stranjšak. Zapisala vzgojiteljica Milena Černela moja pravljica Življenje princese lee Živela sta kralj in kraljica, ki sta nekega dne dobila hčerko Leo. Deklica je odraščala ter zrasla v prelepo princeso. Mama in oče sta ji dejala: »Zrasla si. Napočil je čas, da spoznaš kraljeviča iz sosednje dežele.« Tako je kraljevič obiskal grad, v katerem je živela prelepa Lea. Princesa ga je vprašala: «Kaj ti je v življenju najbolj pomembno?« Kraljevič je odgovoril: »Bogastvo.« Na te besede je princesa odvrnila: »Jaz se s takim kraljevičem že ne bom poročila!« Kraljevič je spoznal, da Lei ni všeč, zato je na svojem belem konju odjahal domov. Čez nekaj dni je na grad prišel drugi kraljevič. Princesa je tudi njega vprašala: »Kaj ti je v življenju najbolj pomembno?« In kraljevič ji je odgovoril: »Lepa oblačila.« »Tudi ti zame nisi pravi,« mu je hitela odgovorit Lea. Minilo je kar nekaj mesecev in grad je obiskal tretji kraljevič. Princesa je že spet vprašala: »Kaj ti je v življenju najbolj pomembno?« Kraljevič je odgovoril: »Zdravje, sreča in ljubezen.« »Ti pa si pravi zame, vzamem te za moža,« je veselo odgovorila princesa Lea. Na gradu so priredili veliko zabavo, ki je trajala kar tri dni in tri noči. Princesa in njen kraljevič sta srečno živela do konca svojih dni. Lea Lainšček, 4. razredDOŠ Prosenjakovci ko spomini oŽivijo ali “prstki pleŠejo” v vrtcU martjanci Pravijo, da spomini bledijo, vendar ne vsi. Nekateri večkratponovno oživijo in preidejo v življenje, kot pomembni mejniki naših dejanj.Prvi roditeljski sestanek v enoti Martjanci je bil. Prostor, pripravljen za tovrstno druženje, se je polnil s starši. Med temije bil tudi Anin oče, ki je sedel kar v prvo vrsto, ki je ponavadi zadnja zapolnjena. Po pozdravnih nagovorih vodje enote in ravnateljice Vrtcev Občine Moravske Toplice ter vsehmožnih razpravah, so se starši porazdelili po oddelkih, kamor so vključeni njihovi otroci. Gospod Jože Žvokelj je ostalv naši igralnici. Med pogovorom je vsem prisotnim nakazalsvoj načrtovani projekt, svojo pot do uspeha v svetu glasbe.Vsi prisotni starši so svojo privolitev potrdili z dvigom rok.Sledili so dogovori z ravnateljico, podpisi izjav starševotrok vključenih v nastajanje projekta in zatem še otroci.Strokovne delavke tega oddelka smo sprejele to opravilokot nov izziv in iskale izvedbene poti, ki so otroke motiviraleza delo. Izhajale smo iz okolja, bivalnega prostora, ki jim jeblizu in edini lahko izvabi edinstveno otroško ustvarjalnost.Otroci so ustvarjali z različnimi umetniškimi sredstvi, izbiralimotive, tehnike in v svoje pogovore vpletali povedi, ki so na kirÁndUltUnk Szeptember 22-én tanulmányi kirándulásra mentünk. Csütörtök reggel hét órakor indultunk az iskola parkolóhelyéről.Olimje felé vezetett az útunk. 8 óra 45-kor volt az első megállásunk egy benzínkút parkolóján. Néhányan vásároltak, mi többiek kint hintáztunk. Hamarosan folytattuk útunkat. 10 óra körül értünk Olimjébe. Ott először meglátogattuk A boszorka házikóját. Egy kedves bácsi fogadott bennünket. Két csoportra oszlottunk. Az egyik csoportban az alsótagozatos tanulók voltak, mi, hatodikasok a negyedikes és ötödikes tanulókkal voltunk együtt. Itt sok érdekeset láttunk. Bedanec házához érve a bácsi elmondta, hogy ez a személy fél a bagoly hangjától. Ezért ha netán közben felébred, akkor utánozzuk a bagolyt, és Bedanec majd megijed és nem bánt minket. Utána a Jelenov grebenre mentünk. Itt a vendéglő tulajdonosa várt bennünket. Legszebb volt számomra a sok szép őzike és a szarvasok. Ezeket kukoricával is etethettük. Küzöttük volt Piki és Pika nevű őz. Ezt követte az ebéd: bécsi szelet, sült burgonya és saláta. Az ebédet fagyival fejeztük be. Ezután egy kolostorba mentünk. Itt egy szerzetes elmondta a kolostor történetét. Ebben található Európa egyik legrégibb gyógyszertára. Ez egy kicsit unalmas volt számunkra. Innen a csokoládéboltba mentünk. Megtudtuk, hogyan készül a sok finom csoki. Vásárolhattunk is belőle. Délután három óra körül indultunk hazafelé. Útközben egyszer még megálltunk. Hat óra körül értünk az iskolához. Nagyon jó volt a kirándulás, csak egy kicsit elfárodtam. Varga Emilija, 6.osztály KÁI Pártosfalva kazovale zadovoljstvo, ker so ob delu čutili svojo pomembnost, kot doprinos k visokemu cilju. Anin oče je izdelke odnesel in čez čas telefonsko sporočil, da so enkratni in da bodo v resnici služili svojemu namenu. Priznanje, ki so ga bili deležni otroci, je bilo za njih svojevrstno, kar so izrazili s ploskanjem, vriski in smehom. Krajše zatišje je otroke preusmerilo v doživljanje praznikov in čas obdarovanj. Napočila pa je sreda, dan, ko je Anin oče 14 : : : : : : : : : : Lipnica najavil svoj obisk. Ob obisku naj bi nam podaril originalniCD, katerega ovitek krasijo likovni izdelki naših otrok.Spet izziv, kako se zahvaliti za zaupanje, ki nam je bilo izkazano. Ni nam bilo treba iti daleč. S skupnimi močmi smoizbrskali naravno oglje, narisali pet vodoravnih črt in nanjih »črne kroglice s palico in nitko«, kot je note poimenovaleden izmed otrok, Po nasvetih in dokazovanju drugih otrokje svojo trditev sicer kmalu ovrgel. Eden izmed otrok mu jena svojstven način razložil, da so to note, ki jih Anin očka rabiza pesmice. To njegovo trditev so sprejeli vsi otroci. Petek jebil najdaljši dan pričakovanja prihoda Aninega očeta. Vsaknaključno parkiran avto v bližini vrtca, bi naj po predvidevanjih otrok bil njegov. Zgodilo se je. Med prvimi, ki so ta dan prihajali po otroke,je bil tudi Anin oče. Že pozdrav je naznanil srečo, ki je bilaodraz našega skupnega uspeha. V rokah je držal lastni CDs pesmicami za otroke, naslovnica in notranjost pa sta biliprepredenimi z umetninami naših otrok, ki so nastajale ob»plesu prstkov«. Ko je predenj stopila Ana z našo zahvalo, jebil to trenutek tišine, trenutek stiska otroka, ki je bil časovnokratek, a dovolj zgovoren za vse.Pesmice v vrtcu že predvajamo in prstki spet plešejo, tokratob besedilih in ritmih Aninega očeta.Hvaležna sem staršem, da so s svojimi podpisi omogočilisvojim otrokom postati del te zgodbe, svojevrstnih doživetij,ki ne bodo romala v koš ali pozabo, ki so del neizpetih melodij življenja in dela v vrtcu. Skupna doživetja zapisala vzgojiteljica Milena Černela na obiskU v dobrovnikU V vrtec Bogojina smo prejeli vabilo. V njem je pisalo, da nas vrtec Dobrovnik vabi na skupno druženje v etnografsko hišo Dobronoki Györgya. Vabila smo se razveselili in komaj čakali dan, ko gremo na obisk.Pred vrtcem se je ustavil kombi in nas popeljal do Dobrovnika. Tukaj so nas počakale vzgojiteljice in otroci vrtca Dobrovnik in otroci iz enote Prosenjakovci. Ogledali smo si hišo in se namestili na stole. Kar nekaj časa je bilo tiho in otroci so samo opazovali dogajanje okrog sebe. Počasi je ta zadržanost prehajala v sproščen pogovor in nastala so nova poznanstva.Skupaj smo zapeli pesmice in prisluhnili pesmici v madžarskem jeziku. Ta je bila za nas nekaj novega in drugačnega, čeprav smo v lanskem letu že spoznalimadžarsko pesmico.Vzgojiteljica je povedala, da je njihov vrtec vključen v projekt »Sožitje dveh jezikov in kultur«. Pripravili so vse tako, kot so se pripravljali na gostijo nekdaj, oziroma »kak je bilo inda«. Dve starejši gospe v oblačilih, kot so jih nosili nekoč, sta skozi pogovor predstavile priprave na gostijo.Ena je govorila v madžarskem jeziku in ena v slovenskem.Otroci so nekatere besede kar ponavljali in si jih zapomnili.Za konec sta zapeli in zaplesali.V sosednji sobi nas je čakala miza, na kateri so bili kladivo in deska. Prva skupina otrok je bila zadolžena za pripravo orehov. Dedek nam je pokazal, kako se orehi lomijo, kako jih moramo pravilno držati in paziti na prste. Eni otroci so z veseljem tolkli orehe, drugi pa so ločili lupino od orehov.Seveda so jih tudi poskusili, čeprav so nekoč morali žvižgati,da jih niso jedli.Druga skupina otrok je bila v kuhinji, kjer smo pripravljali potice. Testo smo najprej zvaljali, ga narezali na majhne koščke ter na sredino dali mlete orehe in vse skupaj zavili v majhno potico. Otroci so pri tem zelo uživali in zelo hitro smo napolnili pekač, katerega smo nato položili v peč ter čakali, da se potica speče.Med čakanjem smo poskusili orehovo potico, ki so nam jo ponudile vzgojiteljice. Med drugim smo si ogledali etnografsko hišo, v kateri smo videli veliko zanimivega: lončene posode, stare slike in pohištvo, star likalnik in šivalni stroj ter dokumente in učbenike, ki so jih uporabljali nekoč. Med ogledovanjem pa je naenkrat zadišalo po sveže pečeni potici, ki smo jo naredili skupaj z otroki. Potico smo seveda takoj poskusili in bila je zelo dobra.Sledilo je le še slovo od naših novih prijateljev, ki bodo zagotovo ostali zelo dolgo v naših srcih in spominih in upamo, da se bomo še kdaj srečali. zapisali vzgojiteljici Marjana Kolar in Silvija Nemeš ottHonos illatok A Dobronaki Kétnyelvű Óvodából nemrég kaptunk egy meghívót. Abban az állt, hogy a Dobronaki György-házba várnak bennünket a bagonyai óvodásokkal együtt, hogy diótöréssel és diós sütemény készítéssel egybekötött kellemes délelőttöt töltsünk együtt. A meghívásnak eleget tettünk, mindannyian türelmetlenül vártuk a napot, amikor Dobronakra utazhatunk. Hideg napra ébredtünk, de a zord idő nem szegte kedvünket. Mikrobusszal a dobronaki tájházig utaztunk, ahol a helyi óvónők már vártak ránk. A ránk várók között voltak a süteményhez való tésztát előkészítő háziasszonyok is. Megvártuk még a dobronaki és bagonyai óvodásokat, majd meghallgattuk Naca és Mari néni érdekfeszítő mondanivalóját. A régi időkről meséltek, elsősorban arról, annak idején ki, és mikor törte a diót és sütötte a diós süteményt. Bár nagyon kellemes volt őket hallgatni, nekünk is munkához kellett látnunk. Az egyik csapat törte, tisztította és darálta a diót, ezalatt a másik csapat nekilátott a diós sütemények kisütéséhez. A munka kezünkre állt és a szorgos kezeink munkájának eredménye hamarosan meg is mutatkozott. A konyhából a diós sütemény kellemes illata szállt, mi pedig türelmetlenül vártuk, vajon mikor kóstolhatjuk meg. Meg kell vallanunk, hogy a süteménynek nemcsak az illata volt kellemes, de az íze is különösen jó volt. Kedves vendéglátóink nem bocsátottak el bennünket üres kézzel. Egy kosárat megraktak diós süteménnyel, hogy kínáljuk meg az óvodában maradt barátainkat is. Hazaindulásunk ideje gyorsan közeledett, ezért megköszöntük a dobronaki óvodának a szíves látást. Egy szép téli délelőttöt töltöttünk együtt, új barátokra tettünk szert, sok újat tanultunk, amit mind az óvodánkban, mind pedig otthon hasznosíthatunk. Végül hadd köszönjem meg mindenkinek, aki valahogy hozzájárult, hogy Dobronakon jól érezhettük magunkat, diós finomságokkal tömhettük meg bendőinket, és hogy az a nap szép emlékként maradhat az emlékezetünkben. Írta: Bernarda Koroša Pantović óvónő Fényképeket készítette: Bernarda Koroša Pantović és Silvija Nemeš Fordította: Rozgonyi Emőke pridiH eGipta sredi moravskiH toplic - 10. pUstovanje na prostem Na pustno soboto je prijetno sončno vreme na parkiriščepred Mercator privabilo petstoglavopisano množico pustnih šem. Desetega pustovanja, ki ga prireja vsako leto TIC,se je udeležilo staro in mlado.Moderatorja prireditve Bobo (miš) in Nataša (mačka) sta senavduševala nad številnimi simpatičnimi maskami. Nekajnajzanimivejših je komisija tudi nagradila. Zmagovalnomesto v kategoriji skupinske maske je pripadlo Faraonom,v katere so se odeli člani KTD male rijtar iz Tešanovec. Vkategoriji skupinske maske so bili nagrajeni še učiteljiosnovnih šol: jagode (DOŠ Prosenjakovci), Smrkci (OŠ Bogojina), Miki miške (OŠ Fokovci). Vse izbrane skupinske maske so prejele denarne nagrade.Komisija jenagradilatudi delček izvirnih individualnihposamičnihindružinskih mask, ki so prejele praktične nagrade (družina čebelic, babica in Rdeča kapica in mnogedruge maske).Tudi tokrat na stojnicah ni manjkalo dobrot za pod zob intoplih napitkov, ki so jih ponujali predstavniki KS Moravske Toplice, člani društva mladih iz Tešanovcev in MoravskihToplic,člani KTD in VSD Filovci, mladi iz Evangeličanskeskupnosti M. Toplice - MePZ Cantate, medičarka Jožica Celec in še kdo. Na voljo so bili langaši, krofi, kuhano vino, čaj,vroča čokolado, pečen krompir, kuhane klobasein še kaj.Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so omogočili prireditev in prispevali nagrade. jb Zmagovalni Egipt: Faraoni, Kleopatra, Amon ra in drugi – člani KTD mel rijtar Tešanovci Jagode-učitelji DOŠ Prosenjakovci Smrkci – učitelji OŠ Bogojina 16 : : : : : : : : : : Lipnica jaz – osebno Én – szemÉlYesen lUdvik sočič - bivši urednik lipnice lUdvik sočič – a lipnica volt szerkesztője 1. V katerem letnem 1. Melyik évszakban času ste rojeni? … V született? …A legszebb absolutno najlepšem, évszakban, tavasszal. Job spomladi. Bolje ne bi ban nem is választhattam mogel izbrati! volna! 2. Kje ste rojeni?... 2. Hol született?... Egy V kraju, ki ni faluban, amely nem olyan tako lep kot maj. szép, mint a május. Itt, Tu, kjer živim, v ahol élek, Noršinciban. Noršinci. 3. Hány órakor szüle 3. Ura, ko ste rojeni?... tett?... Nem emlékszem Ne spomnim se čisto pontosan, azt mondják, natančno, pravijo, délután fél négykor. Éde da ob pol štirih sanyám parasztasszony popoldne. Mama volt, délelőtt túl sok volt a je bila kmetica in je tennivaló. bila dopoldne preveč 4. Foglalkozása… Nincs zaposlena. ilyen, nyugdíjas vagyok. 4. Poklic, ki ga opravljate… Nimam ga, upokojen sem. 5. Vaš sanjski poklic… Ta, ki sem ga opravljal celo življenje – urednik na založbi, ko je ta imela ugled in visoko mesto v slovenskem založništvu. 6. Vaša najljubša jed… Ni je boljše ‘tice od prasice. Svinjska pečenka. 7. Jed, ki je ne marate… Makovi rezanci. 8. Vaša najljubša pijača… Lahko naštejem tri? Kava, kava, kava. 9. Pijača, ki je ne marate… Coca cola. Nobena cola razen kokte. 10. Vaša najljubša barva… Modrina neba. Še ena: rumenilo ripsovega polja. 11. Vaša najljubša žival… Naša nora muca Šiva. Drugo sem omenil pri tč. 6. 12. Vaš najljubši film… Najboljšega še nisem videl. 13. Vaš najljubši pevec/pevka… Vladek Kreslinov. 14. Vaš najljubši igralec/igralka… Polde Bibič. Ko sem študiral, sem ga v ljubljanski Drami gledal mladega,suhega, izjemnega. 15. Vaš najljubši nakit… Sveži ovratnik srajce. 16. Kraj, ki bi ga želeli videti, pa ga še niste… Dežela Majev in Aztekov v njihovem času. 17. Vaš hobi… Bi moral imeti hobi? Da grem v Obi in kaj sestavim po svoji podobi. Sicer pa z veliko zamudo berem »težke« knjige. Dostojevskega, na primer. Enostavno moraš prebrati Idiota, da potem veš, zakaj te toliko ljudi tako imenuje. 18. Najdražja stvar, ki ste jo kdaj kupili… To me čaka v naslednjem življenju. V tem sem kupoval le nujne stvari. 19. Dejanje, ki ga obžalujete… Ne morem odgovoriti. (Kaj če bo brala tudi moja žena?) 20. Dejanje, na katerega ste ponosni… Na mnoge založbine edicije, tudi na tistih 85 številk Lipnice ... Predvsem pa na vnukca Nika, ki je sicer moj, a je samo posredno »rezultat« mojega »dejanja«. 5. Álomfoglalkozása… Az, amivel egész életemben foglalkoztam, szerkesztő voltam a könyvkiadónál, amikor ennek volt tekintélye és magasan jegyezték a szlovén könyvkiadásban. 6. Kedvenc étele… Nincs jobb madár a disznónál. A disznópecsenye. 7. A „nem szeretem” étele… Mákos tészta. 8. Kedvenc itala… Mondhatok hármat? Kávé, kávé, kávé. 9. „Nem szeretem” itala… Cocacola. Semmilyen kóla, a kokta kivételével. 10. Kedvenc színe… Az ég kéke. És még egy: a sárga repcemezők. 11. Kedvenc állata… Siva, a mi bolondos cicánk. A másikat a 6. pontnál említettem. 12. Kedvenc filmje… A legjobbat még nem láttam. 13. Kedvenc énekese… Vlado Kreslin 14. Kedvenc színésze… Polde Bibič. Egyetemista koromban láttam a ljubljanai Drámában, fiatal, karcsú, kivételes volt. 15. Kedvenc ékszere… Friss inggallér. 16. Egy hely, ahol még nem járt, de szeretné látni… A maják és aztékok világa, az ő idejükben. 17. Hobbija… Kellene, hogy legyen? Megyek az Obiba és saját képemre alkossam meg a dolgokat. Amúgy meg nagy késéssel „nehéz” könyveket olvasok. Például Dosztojevszkijt. Egyszerűen el kell olvasnod az Őrültet, mert akkor megérted, miért neveznek téged is annak. 18. A valamikor is vásárolt legdrágább tárgya… Ezt majd a következő életemben. Ebben csak a szükséges dolgokat vásároltam meg. 19. Megbánt cselekedetei… Erre nem válaszolhatok (hátha az asszony is olvassa)… 20. Amire nagyon büszke… A kiadó számos kiadványára, nem utolsó sorban a Lipnica 85 számára is… Mindenek előtt pedig Niko unokámra, aki ugyan az enyém, de csak közvetve az én „cselekedetem eredménye”. Bernarda Koroša Pantović kako zmanjŠati sol v preHrani? Od kod prevelike količine soli v hrani? Približno 75% celotne dnevno zaužite soli prihaja iz predelanihživil, torej živil, ki jim je med predelavo ali pripravo dodana sol. Okrog 10 % celotne dnevno zaužitekoličine soli dobimo iz živil v katerih je sol naravnoprisotna. Z dosoljevanjem pri kuhanju dobimo šeokrog 15 % soli.Dobro je vedeti, da so največji viri zaužite soli:kruh in krušno pecivo, s katerima zaužijemo kar 1,8 g zaužite soli dnevno, različne salame, hrenovke, pršut, klobase in podobno, ki predstavljajo 1,7 gzaužite soli dnevno, predelana zelenjava, s katerozaužijemo 0,4 g soli dnevno (predvsem konzervirana zelenjava), neustrezna priprava hrane in dosoljevanje pri mizi prehranjevanje zunaj doma (hranavsebuje veliko soli). Primer, ki sledi je dovolj zgovoren. Z eno pico zaužijemo 12 g soli, kar pomeni, da že z eno picoza 140 % presežemo priporočeno količino dnevnozaužite soli! To pa ni vsa sol, ki smo jo ta danzaužili. Kako zmanjšati sol v prehrani? Predvsem seizogibajmo hrani, ki vsebuje veliko soli: pripravljenim jedem, sendvičem, konzervam, salamam, klobasam, hrenovkam, šunkam, pršutu, paštetam, sirom,picam, hamburgerjem, krompirčku, čipsu, slanimpalčkam ipd. Poskušajmo se odvaditi dosoljevanjapri mizi. Še posebej, če jed predhodno nismo poskusili. Tako se samo navajamo na vse bolj slan okuskar pomeni vedno večji vnos soli. Namesto soli začnimo uporabljati različna zelišča – sveža, suhaali zamrznjena. Na voljo je zelo pester izbor začimb.Poskusimo. Veliko začimb in zelišč pa ima tudi druge ugodne učinke na naš organizem (uravnavajotek, izboljšujejo prebavo …). Cele, zrnate začimbe (lovor, poper, brinove jagode) dodajajmo jedem nazačetku kuhanja, da pravočasno izločijo svojo aromo, narezane, mlete začimbe pa 10 minut pred koncem kuhanja. Za popestritev okusa jedem dodajmopražena semena (sezam, sončnično seme). Izogibajmo se juham iz vrečk, jušnim kockam, slanimzačimbam in podobnim koncentratom. Pozorni bodimo tudi na združevanje živil. Tako na primer kislozelje in repo, ki vsebujeta precej soli kombiniramo ssvežim mesom ter ne dodajamo soli. Pri nakupu živilobvezno preberimo deklaracijo na embalaži. Čim pogosteje izbirajmo živila, ki vsebujejo do 0,3 g soli/100g oziroma 0,1 g natrija/100 g. Živil, ki vsebujejo večkot , 1,5 g soli/100 g živila oziroma izdelka ali več kot0,6 g natrija se izogibajmo. Kaj še moramo vedeti o soli? Sol je pomemben vir joda. Namreč v Sloveniji je jodiranje soli obvezno. Pri pečenju se izgubljačetrtina, pri kuhanju pa več kot polovica joda. Zato jed solimo šele proti koncu kuhanja. Prim.mag. Branislava Belović, dr. medZavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota vabljeni k UdeleŽbi v proGramU svit Program Svit je državni program presejanja in zgodnjegaodkrivanja predrakavih in rakavih sprememb na debelemčrevesu in danki. Rak debelega črevesa in danke sodi mednajpogostejše rakave bolezni pri nas. Bolezen, ki je odkritav predrakavi fazi je lahko ozdravljiva in ima bistveno boljšiizid. Cilj programa je odkrivanje prikrite krvavitve v blatuin nato, po potrebi napotitev na natančnejše preiskavečrevesa, ki pojasnijo vzrok prikrite krvavitve v blatu terustrezno nadaljnje ukrepanje ali zdravljenje. Prikrita krvavitev v blatu je znak številnih bolezni črevesja, meddrugim tudi raka debelega črevesa in danke. Potek in izhod bolezni sta bistveno boljša, ko je bolezen zgodajodkrita. Program je namenjen moškim in ženskam, starim med 50 in 69 let, predvsem zaradi tega, ker številozbolelih skokovito narašča po 50. letu starosti. Predvidevase rast števila obolelih. Nekaj pogosteje zbolevajo moškikot ženske. Poleg starosti, na zvišanje tveganja za obolevnost vpliva nezdrav življenjski slog, predvsem premalogibanja, debelost , nezdrava prehrana, alkohol in kajenje. Verjetnost za obolevnostjo je večja pri posameznikih, čigar ožji sorodniki so zboleli za rakom na debelemčrevesu in danki ter pri osebah s kroničnimi vnetnimi boleznimi črevesa. Prebivalci v starosti od 50 do 69 let, bodo dobili po poštivabilo k udeležbi v programu in podrobno pisno pojasnilo. Program temelji na pregledu vzorca blata na prikritokrvavitev. Iz centra Svit s sedežem v Ljubljani, pošiljajo popošti vabila k udeležbi v programu.Oseba, ki dobi vabilo, podpiše izjavo o sodelovanju in jopošlje v priloženi kuverti nazaj v center Svit. Takrat sedejansko začenja udeležba.V naslednjem koraku, pošlje Center Svit v kuverti pojasnilo in komplet za odvzem vzorca blata. Nadaljnje preiskavese izvajajo v dogovoru s osebnim zdravnikom. Potrebno je samo poslati po pošti izjavo o sodelovanju oziromavzorec blata, kar je enostaven in neboleč postopek. Postopek poteka med centrom Svit v Ljubljani in vabljeno osebo. Zagotovljena je tajnost osebnih podatkov. Udeležbain preiskave so brezplačne, tudi stroškov poštnine ni.Praktično ni čakalnih dob. Če rakave spremembe odkrijemo dovolj zgodaj, je zdravljenje zelo uspešno.ProgramSvit je zagotovil še telefonsko številko, na katero se lahkodobijo vsa dodatna pojasnila, poleg tega, pa so zagotovljene brošure tudi v madžarskem jeziku. Za slepe inslabovidne obstajajo navodila za sodelovanje v oblikizvočnega zapisa.Več informacij o Programu Svit dobite:Program Svit,p.p.241 , 1001 LjubljanaTel. 01 620 4 521 informacije od 9.00-14.00 vsak delovnidan Elektronski naslov: info@program-svit.si www.program-svit.si Asist. mag. Tatjana Krajnc Nikolić,dr.med., spec., Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota 18 : : : : : : : : : : Lipnica naGradna kriŽanka: STROKOVNI LETNI PREGLED VOZILA ALI STROJA; TUDI UDAREC PRI TENISU ODRSKI NASTOP DELEC Z NABOJEM TINA TURNER OBLAZINJEN NASLONJAČ ... IN PRIIMEK PRODUKT RAZPADA, RAZPADEK ISTI, IDENTIČEN ANGLEŠKO LETALO IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE SPOLNO OBSEDEN MOŠKI ZAHODNOEVROPSKI VELETOK TRDITEV, POSTAVKA BIZMUT VIN DIESEL BERILIJ PETER KLEPEC STALJENA SNOV ŠPANSKI RT BLIZU VALENCIE ZAZNAVA, ZMOŽNOST ENO OD IMEN TEKAČA BJOERNDALENA OBSEŽNO PROZNO DELO ELKE SOMMER NADA LAVRIČ ODPRTINA V GLAVI HČERKA MICK JAGGERA MORALA ZGODBE LANTAN TNALA NIZEK ŽENSKI GLAS OLIVER (KRAJŠE) SL.IGRALKA (NATAŠA BARBARA) OČE (SLABŠ.) PREBIVALKA OSPA JAZZOVSKI PLES (PONAŠE) VEZNIK DRUŽINA LAJAJOČIH ZVERI IDEALIST PREDLOGA ZA FILM PETRA MAJDIČ 60 MINUT PLAČILO ZA STANOVANJE PROGNOZA DRŽAVA V ZDA ŽENSKA NA SANKAH VLADO V MADŽAR. OKOLJU SLIKAR MAVEC HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA SOSEDNJI PLANET ATA UGLED, RENOME EGIPČANSKA BOGINJA NEBA DRŽAVNIK GÖNC RADIJ AVTOR: JANEZ DONŠA OPIS, ORIS PRAVNICA ANGLEŠKI SLIKAR (PAUL) GRAD PRI LUKOVICI RAVEN, STOPNJA LESENO PIHALO AMERIŠKA OBVEŠČEVALNA AGENCIJA IGRALKA MUTI ARKTIČNI PTIČ, NJORKA KOLESNICA MEHEK ZAJEDAVEC V SADJU PAPEŠKA KRONA SLOVENSKI PRAVNIK (RAJKO) TORINO GORAN IVANIŠEVIĆ FARBATI V LICA INDIJSKI ROGAR, MODRI BIKEC BOLIVIJSKI PREDSEDNIK MORALES POLITIK ŽIVKOV JAPONSKA BORILNA VEŠČINA, AIKIDO PRIPRAVA ZA PEKO ČEVAPČIČEV Pravilna rešitev gesla prejšnje križanke: ANINA HIŠA FILOVCI Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali: 1. KONKOLIČ JANEZ, MAČKOVCI 52B, 9202 MAČKOVCI, 2. KERČMAR VLADO, ČIKEČKA VAS 51, 9207 PROSENJAKOVCI, 3. ZOFIJA PIBEC, PROSENJAKOVCI 48, 9207 PROSENJAKOVCI. Nagrade Tic-a Moravske Toplice prejmejo po pošti. Lipnica : : : : : : : : : : 19 KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI MORAVSKE TOPLICE MAREC 2012 Pripravlja: TIC Moravske Toplice, www.moravske-toplice.com NOGOMETNI TURNIR NA UMETNI TRAVI – TURNIR JE PRELOŽEN! Prireditev odpade. Martjanci,ŠRC 3. 3. 2012 NK Čarda,Franc Kodila nkcarda@hotmail.comwww.carda.com MURA CUP - TEKMOVANJE MODELARJEV ZA SVETOVNI POKAL Dvodnevna prireditev, ki je nesmete zamuditi. Maričevo vzletišče 3. 3. - 4. 3. 2012 Društvo modelarjevPomurja Bogdan Lemut041 210 144 PRAZNIK ŽENA IN MATER Prireditev s kulturnim programom, pogostitvijo indružabnim srečanjem. Filovci,kulturna dvorana 8. 3. 2012 KTD Filovci Andreja Trajbarič051 220 044 PLES OB DNEVU ŽENA Zavrtite se ob prijetnih ritmihob prazniku žensk. M. Toplice,Terme 3000 10. 3. 2012 20.00 Terme 3000 Terme 3000, 02 512 22 00info@terme3000.si DAN ŽENA Nastop Selanskih frajl, skupinePlamen in mnogih drugih. Selo,gasilski dom 10. 3. 2012 18.00 Pevsko društvo Selo – sekcija žena Dovidija Sonja031 889 950 PRAZNIK OB DNEVU ŽENA Zanimiv kulturni program. Bogojina,kulturna dvorana 10. 3. 2012 18.00 KUD J. Košič Bogojina Stanka Sukič 041 346 529 9. POHOD PO SLADKI POTI Pohod je dolg 12 km.Start pred gasilskim domom. Ratkovci-Berkovci-Prosenjakovci 11. 3. 2012 10.00 Mikroturistični grozdSladka pot, PGD Ratkovci,Medičarstvo Jožica Celec 041 941 175 www.sladkapot.si BABABAL Prireditev ob dnevu žena, materinskem dnevu in 11-letnici KTD Male rijtar. Tešanovci,vaško gasilski dom 17. 3. 2012 18.30 KTD male rijtar Tešanovci ktdtesa@volja.net041 423 321 PROSLAVA OB MATERINSKEM DNEVU Nastop osnovnošolcev inpevskega zbora. Bogojina,OŠ, telovadnica 17. 3. 2012 OŠ Bogojina 02 547 90 81 POKAL DRUŠTVA MODELARJEV POMURJA Tekmovanje za pokal. Maričevo vzletišče 17. 3. – 18. 3. 2012 Društvo modelarjevPomurja Bogdan Lemut041 210 144 PRIREDITEV OB PRAZNIKU ŽENA IN MATER Druženje s pogostitvijo. Filovci,kulturna dvorana 18. 3. 2012 14.00 KTD Filovci Andreja Trajbarič, 051 220 044andrejka.trajbaric@gmail.com RAZSTAVA OB DNEVU VODA Ob dnevu voda so ustvarjaliotroci pomurskih vrtcev. M. Toplice,Terme 3000 22. 3. 2012 Terme 3000 Terme 3000 02 512 22 00 PROSLAVA OB MATERINSKEM DNEVU Bogojina,OŠ - telovadnica 23. 3. 2012 OŠ Bogojina Mojca G. AntolinValerija Šömen, 02 547 90 81 OBČINSKA OČIŠČEVALNA AKCIJA – OČISTIMO SLOVENIJO 2012 Občinska čistilna akcija tudiletos poteka v okviru vseslovenske čistilne akcije, Po naseljih občine 24. 3. 2012 9.00 Občina Moravske Toplicev sodelovanju s KS in VO Občina Moravske Toplice02 538 15 12 ŽENSKI SVETEK Počastitev praznika žena inmater. Martjanci, dvorana vaškega doma 24. 3. 2012 17.00 TD Martin Martjanci jasmina.papic@gmail.com041 623 974 PREDSTAVA OB MATERINSKEM DNEVU Predstava za vse mamice. M. Toplice,Terme 3000 24. 3. 2012 Vrtci občine Moravske Toplice 02 538 14 70 MATERINSKI DAN V FOKOVCIH Kulturni program in obdaritevvseh deklet in babic z izdelki iz društva Fokovci,vaško gasilski dom 24. 3. 2012 18.00 KTD Ceker Fokovci Kornelija Kianec041 964 699 davorin.kianec@siol.net OBČINSKA OČIŠČEVALNA AKCIJA Tradicionalna čistilna akcija Po naseljih občineMoravske Toplice 24. 3. 2012 9.00 Občina Moravske Toplice Majda Lipič Prosič02 538 15 12 POZDRAV POMLADI Vabljeni ljubitelji pomladi. Prosenjakovci 31. 3. 2012 KTD Ady Endre Prosenjakovci Suzana Kovač 041 351 936 VELIKONOČNA RAZSTAVA – DITEČI VUZEN Z izdelki in kulturnim programom se predstavijo otrocicelotnega zavoda. M. Toplice,Terme Vivat 31. 3. 2012 16.00 Vrtci občine Moravske Toplice 02 538 14 70 POZDRAV POMLADI Razstava velikonočnih izdelkov in pomladnih aranžmajev. Martjanci, dvoranavaškega doma 31. 3. 2012 11.00–20.00 TD Martin Martjanci jasmina.papic@gmail.com041 623 974