Vszebina. 1. Szrcsen: Nevtepena (VII.)........257 2. Szobocsanec: Pobozsnoszt szv. precsiscsa vanja (II.) 260 3. Szrcsen: Zakaj sze jaz pri Jezusi rad drzsim ? (IX.) 267 4. Bassa Ivan : Velka mesa........268 5. —cs : Szv. Augusztin.........271 6. Klekl Jozsef: Nase sztare cerkvene peszmi. . . 281 7. Szrcsen : Szveto obecsanje (III—IV.) .... 283 8. Gldszi.................286 Lepo proszim vsze moje naroesnike, ki szo sznopiesov ne placsall, naj to duzsnoszt kem liitrej szpunfjo ! JL«kto li konei szvojemi Ide i tčrja poravnanje sztroskov i povrnenje triida od nične« Proszim lepo! ■ , »S^g^ 6)P Csiszti dohodki liszta sze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana (klostra) v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom. č£3<3><» •><§><§>» ^^ ^^ Szombotelszka piispekija. | iloszLiven nas piispek v szvojem 1-ga januara tekocsega leta danom pasztirszkom liszti z veszeljom szpoznajo, ka szo njihove ovce njihov pasztirszki glasz poszlilh-nole i v jubilenszkom leti vnogo vcsinole na cseszt Nevtepenoj. „Vnozsina vernikov je pa edno szrce edno dušo mela" (Djanje ap. IV. 32.) lehko sze pravi od njih kak sze trdilo od vu apostolszkom vremeni zsivocsih krscsenikov. Prvo i najvekse veszelje szo szami milosztiven visesnji paszter szpravili Precsisztoj Devici Mariji, gda szo me-szeca mesnjeka szvoje duhovnike v Szombotel na duhovne vaje szpravili, S^e szo sze P00* vodsztvom dva gore- csiva redovnika z „driizsbe Jezusove, vadili, vcsili, kak morejo oni gorecsi biti vu bozsoj szliizsbi i kak morejo ovce szvoje na dobro pot na naszlediivanje j&koszt Nevtepene matere nadigavati, szpravlati. Med našimi domacsi-mi duhovniki szo mogocsi bili trijč nazocsi biti. Bagžry Jozsef plebanos i namesztnik esperesov z Martj&nec, Keresz-tury Vince plebdnos z Dolnjega Szinika i Klekl Jozsef kaplan z Cserenszovec. Z veszeljom szpoznajo gorecsnoszt szvojih duhovnikov, ki szo sze doszta trudili, naj precsisztoj Devici Mariji v njenom jubileumszkom leti kem vekse veszelje szpravijo. Zvun jubileumszke szpovedi, k steroj szo po celoj piispekiji pobozsno prihajali verniki tak po varasžj, kak po vesznicaj, tak med našim szlovenszkim lusztvom, steroga dušno zsejo bi szkoro ne mogli pogasziti, csi glih sze je vszakoj cerkvi doszta szpovedavalo od Malemese do dneva Nevtepene (dec. 8.), kak med driigoga materinszkoga jezika liidmi sze je predoszta vcsinilo na cseszt Nevtepenoj, ka je ne naprejszpiszano i ne zapovedano bilo. Tridnevna pobozsnoszt pred 8-mim decembrom sze je vu vszakoj cerkvi opravlala poleg zravnauja visesnjega pasztira. Zviintoga pa szo na csčszt Nevtepenoj: Varnos-Csalad, Szecseny, Szecsisziget, Gerce, Alsobeled, Felsoszen-egeto, Szenttamas fare szv. misijon mele. Gsehimindszent, Kam, Letenye, Kald, Baltavar, Felsooszko, Ivane, Čriszent-pčter, Zalaszentgyčrgy, Fels6szemenye, Nagysitke fare szo szi tiidi sesele jubileumszko leto missijonare szpraviti, ali da szo je ne mogle dobiti, goreese zselenje szo odlozsile na letošnje leto. Nagyfalva, Rabakeresztur i Sarvar fare szo zvun redno tridnevno pobozsnoszt opravlale. KOberl Janos im. pr^post szo 1400 koron doldjali na fundacije na dobre cile. V Olbč-i szo farniki sz g-plebanosom Beszinger Sdn-dor-om vrčd na goridrzsanje oltdra Marijanszkoga 400, na goridrzsanje podobe »Lorszke Marije" pa 100 koron kak fundacijo obrnoli. Pri Gradi, v Beltinci i Rabagyarmati je »bratovesina szv. rozsnoga venca" nasztdnola. Med deaki v Koszegi je pa „ Marijina driizsba" nasz-tdvlena. ( Klekl Jozsef cserenszovszki kaplan je pod imenom »Nevtepeno Poprijeta Devica Marija, Zmozsna Goszpa Vogrszka" meszecsen liszt szlovenszkomi liisztvi v roke dao. Oszemnajszet liidih je z druge vere vu jedino zveli-csajocso katolicsanszko mater cerkev szlopilo. Med temi szo bili trije zsidovje, stere szo predge na cseszt Nevte-penoj drzsane genole ka szo sze d&li okrsztiti. Mesni fundacij je dani 21; na podobo 2, na krizs 26, na solo 2, na cerkev 1, na kapelo 1, na vekivecsen poszvet 1, na drzsanje Oltarszkoga szvesztva v csempesz-kopacskoj cčrkvi edna fundacija. Cerkvi szo ponovlene ali zidarife v raesztaj: Jaak, Pusz-tamagyarod, Zalatarnok, Hereny, Darasporpac, Cseren-szovci, Nagypčse, FelsSronOk. V Rohonci je kloster za nilne sz solov vred gori-posztavleni po velikoj gorecsnoszti i szkrblivom, neobtrud-nom nabiranji goszp. Nagy Ignacija esperesa. Nevtepena. Jo szo znana dela; neznano, pa szkrivno ka vsze je ne vcsinjeno na raz veszelja vanje dobre nebeszke matere, grešen zemelszki cslovek nemore popiszati. Vnebi je gori zapiszano, na szodnji den zse zvedimo. Te bodo placso dablali od Nevtepene oni, ki szo poszliihnoli recs njenoga szina, pa szo sli „vu szkrivne szvoje hizse" ino szo tak liibili csasztili Njo. Nevtepena, viipamo sze to. Szrcsen. Pobozsnoszt szv. preCsiscsavanja. II. b prvim moremo mocsno vervati, ka je Jezus isz-tinszko nazocsi pod kriihsnov podobov. Gda je Jezus pred nasztavlenjom oltarszkoga szvesztva edno leto prič vktipszpravlenim zsidovoni pravo, ka njim szvoje telo i szvojo krv da za jesztvino, vnogi szo sze szpdcsili nad tem guesom ino szo szi med szebom zgucsavali: „Kak bi nam mogao on dati szvoje telo za jesztvino?" Ali Jezus je szvoje recsi ne nazajpo-tegno, nego zagviisao nje, ka csi nedo jeli njegovoga tela i nedo pili njegove krvi, nede vu njih zsitka. „Od onoga vremena — zamerka evangelium — szo vnogi z njegovih vucsenikov odsztopili i vecs ne z njim hodili." I Jezus je ni z ednov recsjov nje zadrzsavao, nego gda szo njemi vervati ne šteli, piiszto je nje odhajati i esese szvojim apostolom je eta pravo: „Jeli vi tudi scsete odhajati?" steo njim je praviti: „Vi me tiidi lehko odsztavite, csi z mojih recsih szamo ona scsete vervati, stera z pametjov zaraz-mite." Veli njemi Simon Peter govorecsi: „Kama bi sli Goszpodne? Recsi zsitka vekivecsnoga szo pri tebi." I ravno po tom mocsnom vervanji, z sterim szo apostolje Jezusove recsi gorivzčli, csi szo je glih, kak vnogi drugi, ne zarazmili, szo szi zaszliizsili ono velko miloscso, ka je nje pri szlednjoj vecserji za edno leto szam Jezus precsiszto z szvojim telom i z szvojov krvjov. Mocsno nedvojlivo vero zsele Jezus od onih, ki k njegovomi sztoli prihajajo. Eszi szlisijo recsi njegove: »Blazseni, ki szo ne vidih i verjejo"; to je: onim de vrednoszt na zsitek vekivecsni, ki, csi szo glih Goszpoda vu oltarszkom szvesztvi ne vidili i csi glih to globoko szkrovnoszt z szvojov szla-bov pametjov zarazmiti nemrejo, itak verjejo vu njego-voj nazocsnoszti szamo zato, ar je od toga nje vecsna pravica zagviisala. Lepo pravi damascenszki szv. Janos: „Csi je vsze-mogocsna bila rejcs Goszpodnova, gda je pravo: naj bode szvetloszt! i nasztanola je szvetloszt; csi je mogocsen bio vcsiniti, ka sze vecsna Rejcs vcslovecsila i szvoje tejlo z csiszte krvi edne device vzela: jeli on Vszemogocsni nebi mogao sztvoriti z kruha szvoje tejlo i z vina szvojo krv?" „Vu naturi sze tiidi — pravi velki szv. Albert — edno delo na drugo premenjava'. Kak sze vu trszi voda na vino obrne, kak fcsela z korinszke vlage jarpe dela: tak obrne natura vu nami vszakiden k szebi vzeti kruh na tejlo i od zsivine pojedeno travo na krv i meszo. Kama lezsejse je tak Krisztusovoj rejcsi kruh na szvoje tejlo obrnoti?!" Zmiszli szi, oh krscsenik, ka je satan ni ednoj szkriv-noszti nase vOre tak protiven, kak ravno oltarszkomi szvesztvi, ar ono nasztavitela vszeh szvesztv vu szebi zdrzsava. i sze vu njem vredno precsiscsavajocsi z Krisz-tusom zjedinijo i tak ober njih satan vszo mocs zgiibi. Zato nam scse zmešati naso pamet, naj bi nasz od njega szploh odvrno, ali bi nasz pa vu nevredno precsiscsavauje sziino i tak vu szvojo oblaszt podvrgao, kak nigda Judasa. Csi bi sze zato dvojliva mislenja vu tebi zbudila te pravi: »Odhajaj od mene satan ! Ne tebi, nego vecsnoj pravici scsem vervati ki je ocsiveszno pravo : »Vzemte i jejte, ar je to moje telo!" (Matth, 26. 26.) »K Bogi prihajajocsi — pravi szv. Paveo — more vervati, ka on jeszte". Tak lehko pravimo: Ki scsč, ka bi Bog k njemi prihajao, on more vervati. Ali bi sze z veszeljom priblizsavao Zvelicsitel, ki dvoji vu njegovih re-csah, ki to stima od njega, ka bi nasz on pri szlednjoj vecserji steo vkaniti, z lazsjov zapelati ? On, ki je szvoje naj-besznese nepriatele gorzezvao, ka sto ga viipa za volo lazsi ali pa greha pokarati i niscse sze ne znajsao, zdaj k nam tiidi eta govori: »Csi pravico gucsim, zaka meni neverjete?! Vu vremeni szv. Ludovika francoskoga krala sze vu onoj kapeli Pariš varasa, gde je Krisztusova trnava korona szranjena, sze zgodilo pri notrivkazsuvanji najszvetesega aldova, ka sze je Jezus vu csiidno lepoj detecsoj podobi vidocs szkazao vu podignjenoj ostii. Vnogi szo sze popas-csili gledat to csudo. Niki je to csudnovito zgodovino naz-nano krali pozdvajocsi njega na gledanje te nezmerne csiide. Ali kral njemi je odgovoro: „Naj idejo oni, ki vu szveszt-venoj isztinszkoj Jezusa nazocsnoszti dvojijo, naj bi vidili i vervali; ka sze zse mene dosztaja, jaz to tak mocsno verjem, da bi ga z szvojimi ocsmi vido vu ostii." Z tak-sov verov prihajajmo k precsiscsavanji; ar csi je vera vu njegovoj csudodelnoj oblaszti vnoge betezsne zvracsila, vsze vecs szi zaszluzsimo, csi mo njegovo nazocsnoszt vu oltar-szkom szvesztvi vervali. K toj mocsnoj veri sze naj pridruzsi velko poštenje i poniznoszt do Najszvetesega. Eden bozsi szluzsbenik, ki je vecskrat prihajao k precsiscsavanji, szi je pred Bogom, koga je k szebi steo prijeti, premiszlo szvojo szlaboszt i nev-rednoszt. Z velkov poniznosztjov, z potrtim szrcon i boga-bojaznosztjov szi je poklekno pred Goszpoda nebe i zemle i molo: On Bog, pred sterim szo ni zvezde ne csiszte, pred sterim trepecsejo tramovje nebeszki i angelje z pero-tami zakrivlejo szvoja lica, sze meni dopuszti ne szamo moliti, kak inda paszterom i modrim od szuncsanoga szhoda, nego ponizi sze, naj bi vu moje szrcč sztopo. Vu moje szrce zsele on vcslovecseni Bog sztopiti, ki sze devet meszecov vu najcsisztesoj utrobi Divice Marie zdrzsavao, stera je poleg njegove vole od zacsetka rezi vszega zamazka mogla biti, naj bi dosztojno prebivaliscse njemi mogla dati! Oh Goszpodne kak more to biti?! Csi je szv. Elizabetha, gda je mati tvoja njo pohajala, z csudivanjom gorszkri-csala : „Odked je meni ta szrecsa, to poštenje, ka mati Goszpoda mojega pohodi mene? — kabi zgovoro jasz videvsi, ka ti, Szin zsivoga Boga, scses vu mojo dušo sztopiti ? Od-ket je szrecsa meni ta nevolnomi grešniki? To je lubezen i tvoja neszkoncsana szmilenoszt vcsinila. Ki scse piti z potoka — veli szv. Cezarius — on sze globoko more nagnoti; tak ravno, ki z vretine nebeszke lubeznoszti scse zajimati, on sze globoko more poniziti." Kak szi je Szin bozsi ponižno .Devico zvolo za ma- ter, sziromaszkoga teszdcsa za hranitela, nevredne ribicse za szvoje apostole : tak sze on szamo vu isztinszko ponižnih szrcdh dobro csiiti. Zato odzseni oh krscsenik z szrca szvojega vszo gizdoszt i naszladnoszt, csi scses, ka bi sze Najplemenitesi i zednim Najponiznesi veszelo pri tebi zdrzsavao. On evangeliomszki sztotnik, ki sze je molo Jezusi za szvojega betezsnoga szlugo, sze je vu poniznoszti za ne-vrednoga vadliivao, ka bi Jezus vu njegovo hizso sztopo i to sze Jezusi na telko povidlo, ka je njega pohvdlo govorecsi: »Zaisztino velim vam takso vero szam ne najsao vu Izraeli." Zato je zrendelilvano od Materecerkvi, ka bi precsiscsdvajocsi sze ponižno molili: »Goszpodne ne szan vreden, ka bi sztopo pod sztreho mojo, nego szamo rejcs povej i ozdravi duša moja !" Ferdinand, kral Kasztilie, vu szmrtnom betegi k szebi vjemajocsi popotnico, je ne osztano vu poszteli, nego go-ropravleni z vozsami na sinjeki, kakse szo pokorniki onoga csasza noszili, klecsecs je vzeo k szebi kriih angelszki. Nadale gda je precsiscsavanje obilna vretina vsze miloszti z viipanjon moremo k njem prisztopiti. Zmiszli szi, oh krscsenik ! ka on Zvelicsitel sztopi k tebi, od koga pravi evangelium, ka je vu čelom zsidovszkom orszagi okolhodo dobrocsinecsi. On, ki je vu vnogi duševni i telovni nevolah pomagao, je zagviisno pripraven tebi tiibi pomocs dati; ar sze njegova dobrota i obldszt ne okra-tila do csloveka ! Viipaj sze vu njem, ki te zaz&va, csi szi truden i obtehzseni, h on te zlehkoti. Szv. Terezia je vecskrat pravila, ka gda sze vu precsiscsavanji duša nasa z Krisztusovim telom priedini, te Krisztus poszebno na szvojem milosztnom tronusi szedecsi od nasz, kak nigda od szlepo rodjenoga, szpitava : »Ka scses, naj bi ti vcsino ?" Te pred bozsanszkim Zvelicsi-telom szploh lehko vovlejes szvojo dušo, od vszega, ka te tezsi, sze njemi lehko potozsis ; vu Jezusi najbosega vracsitela, najzmozsnesega pomocsnika najdeš za szebe. Kak je Jezus z liibeznoszti do nasz nasztavo eto szvesztvo, tak i mi moremo k njem z liibčznosztjov prihajati »Z liibeznoszti moremo vjemati onoga — prdvi szv. Ferenc — ki sze nam z liibeznoszti prekdao." Ka bi sz notrasnjov liibeznosztjov prihajali k precsiscsavanji, na to sze moremo z molitvami i pobozsuim premislavanjom priprAvlati: „Z£csaj sze zse pred precsiscsavanjom vecser pripravlati. Idi malo prvle szpat, kabi tubi ranej gorisz-tano. Csi sze vnocsi prebudiš, poszveti ono včro pobozsno szi miszlčcsi na ono blazsensztvo, ka Jezusa csakas vu szvojo diiso. Ar on verosztiije ober tebe, dokecs ti szpis, ino pripravla za tebe vnoge miloszti, csi te za vrednoga szpozna. Csi szi szpovid opravo zajtra z mocsnov verov i z velkov poniznosztjov vzsemi k szebi nebeszko hrano, stera de dušo tvojo na vekivecsnoszt hranila. Szv. Alojz, te vu cslovecsem teli zsivocsi angel, je vu Kastiglionei z rok szv. borromeiszkoga Karola bio ob prvim precsiscseni. Po tri dni trpecsen pobozsnom priprav-lanji sze je priblizs&vala ona blazsena viira, vu steroj je Goszpoda Bog& szvojega prijao vu szvoje szrce. Kak sze szvetilo njegovo lice od nebeszkoga veszelja, gda je k angelszkomi sztoli sztapao ! I gda je k szebi zeo nebeszko hrano, od veszelja szo ga szkuze pobile i viiszta njegova szo sze na ete recsi odprla : „Ki kosta, kak szladka je liibav Jezusa i z njim prijedinjenje, on sze nemre rezi zsaloszti od vjemanja Goszpodna odtrgnoti." Escse szamo recsi szv. Ferenca scsčm dolszpiszati : „Csi szi opravo szvojo szpoved, idi z mocsnov verov k szebi jemat nebeszko jesztvino. Csi szi zse zmolo z duhovnikom ete recsi: „Goszpodne ne szan vreden i t. d., vecs ne moli z recsjov, nego jezik malo voftegnovsi z zsivov verov. vtipanjomi liibdznosztjov vzemi k szebi Jezusa .... Gda szi ga pa k szebi prijao, nagni szvoje szrce, naj bi sze njemi oklonilo. Pogucsavaj szi z njim od vszega, tak primi gori njega, naj bi sze pri tebi dobro csiito i tak sze oponašaj, naj bi sze vu tvojem djanji szkazalo, ka je Bog z tebom ..." Z vszega toga zse previdis, kak potrebno ti je k precsiscsavanji sze pripravlati, csi scses z njega miloscso szebi zajimati. Prestimaj zato recsi ednoga pobozsnoga redovnika; „Kajetomi zrok, ka vnogi po tak gosztom precsiscsavanji vuj&kosztah uika naprej ne pridejo? Tomi zrok je nej eta szveta hrana, nego ka sze liidje k precsiscsa- vanji dosztojno ne priprdvlajo. Sziiha drva hitro vuzsgč ogen, ali ne tak szirova. Z priszpodobnim talom dobro pripravleno szrce sze hitro vuzsge na bozso liibčzen. Szvčci szo z&to vlekli tak doszta haszka z precsiscsa-vanja, ar szo velko szkrlr noszili na to, ka bi sze k njemi dobro pripavili." Molitev pred precsiscsavanjom. Vszemogocsni vecsni Bog, Ocsa szmineloszti! liibezen tvoja je zaisztino neszkoncsana. Ar ka szi ti nigda Abrahami szamo za probo zapovedao, to szi ti isztinszko do-prineszao, gda szi za me nevolnoga grešnika szvojega liiblenoga, jedinoga Szina gorialdiivao; njega na szmrt dao, naj bi jaz zsivo ; njemi sze ne szmiliivao, naj bi jaz szmilenje najsao. Dnesz szi mi pa esese za jesztvino i pitvino dao krv i tejlo onoga goraldiivanoga Agnjeca ! Z szv. tejlom Szina tvojega seses nahraniti mene gladnoga z njegovov predragov krvjov mene zsejnoga napojiti. Oh Ocsa nebeszki! kak neszkoncsana je tvoja liibav ! Szmilno szi szina nazajvzeo.k szebi, vu pokore szvesztvi szi zbriszao vsze moje grehe i zdaj me esese k tvojemi szv. goszcsenji pozavas ! Zdihavam szi z Davidom : „Eto je den, steroga nam je Goszpod pripravo; radiijmo i veszelmo sze!" Ali oh moj Bog ? kak bi sze podsztopo jaz nevredno sztvor-jenje k tvojemi gosesenji prih&jati; kak bi sze viipao k Najszvetesega sztoli priblizsavati ?! Oh Goszpodtie bozse podeli meni szvadbeno obleko tvoje szv. milosese, naj z te angelszke vecserje nebi bio vSvrzsen na zviinesnjo tmico. Oh szmileni Jezus! kak lubeznivo nasz pozavas: „Hodte k meni vszi, ki szte trudni i obtehzseni i jaz vasz zlehkotim." Goszpodne! prevecs csiitim, ka szam truden ino obtehzseni, zato veszelo poszliisam tvoje pozavanje. K tebi prihajam kak betezsnik k szvojemi vraesiteli, kak sziromak k Goszpodi vszega bogasztva ! Ali vu mojoj nev-rednoszti nevupam k tebi podignoti moje ocsi. Zato kak szi nigda szv. Ivana pred szebom odposzlao, naj bi ltisztvo na prisesztje tvoje pripravo : tak posli zdaj tudi meni tvojo ocsiscsavajocso i pomagajocso miloscso, naj bi sze po njoj szrce moje tebi za dosztojno prebivalisese pripravilo. Oh dragi Zvelicsitel! na ono tvojo szv. liibezen, z stere szi nam eto goscsenje pripravo i ndsz nevredne k njemi pozvao molecs te proszim, nedopiiszti, ka bi nevredno prihajao k tvojem i sztoli, ka bi na meszto blagosz-lova preklensztvo tvoje szrditoszti zezvao na szčbe. Oh Duh szv. ! ki szi vu k rs z ti diiso mojo za szvojo cerkev poszveto, ponovi zdaj to poszvecsiivanje i vcsini naj bi vu mojemjszrci dosztojno meszto pripravo veli-kanszkomi bozsansztvi. Ti szi nigda po szvojem obszen-csanji Mariino telo pripravo na szkrovnoszt vcslovecsenja vecsne Rt^csi: pripravi zdaj i moje tejlo, naj bi vu njem ona vcslovecsena Rejcs radovolno prebivala. Ocsiszti z ognjom tvoje liibeznoszti moje grejsno szrce ; vuzsgi vu meni szvetloszt prave vere ! Oh Maria, Mati bozsa, stero je Bog za vredno szpoznao, ka bi Szina njegovoga pod szvojim deviškim szrcom no-szila, ovo dnesz sze on Najszvetesi scse vu moje szrce povrnoti. Proszim te zato na ono materno liibezen, z sterov szi szina szvojega k szebi obimnola, pomagaj mi naj bi vu mojem szrci tvojemi dragomi Szini dosztojno prebivaliscse pripravo, naj bi on, kak ednok vu tvojem krili, tak i pri meni, radovolno osztano. Ne dopuszti Mati miloszti, ka bi z tem precsiscsavanjom pregrehso proti tebi i krvi Szina tvojega i z rnecsom boleznoszti znova prehodno tvoje materno szrce ! 0 moj angel csuvar ! ovo angelszki kriih scsem k szebi prijeti. Kak szi me szprevodo k pokornoj szodbar-nici, tak me szprevodi k sztoli Goszpodnovomi. Odvrn-od mene vsze szkiisave i razmizslenoszt z zserjavim mei csom szvete vrejloszti sztoj pri dverah mojega szrca, naj vu nje nika necsisztoga ne pride i cerkev Goszpodnovo ne oszkruni. 1 vszi vi nebeszki Szveci, ki zse nebeszkoga Agnjeca od lica do lica vidite i njega vzsivate, bojdite meni na pomocs, podperajte me z vašimi molitvami, naj bi po vzsivanji najszvetesega tela i krvi jaz tiidi szveti posztano, kak szte vi szveti i szrecsno priseo vu ono vecsno zsiv-lenje, vu sterom sze vi zse radujete. Poszebno pa ti držgi moj zagovornik ! vzemi me pod szvojo liibeznivo obranbo, naj szi vu etoj lak veszeloj kak tudi sztrahovitnoj vori szod i szkvarjenje ne pripravim. Oponašanje po szv. precsiscsavanji. Nereiiszki szv. Filip je ednok z zsalosztjom opazo, ka sze eden cslovek vcsaszi po precsiscsavanji z cerkvi vopascso. Te szvetnik je hitro zapovedao, naj bi dva dvorjenika z gorecsimi szvecsami szprevajala odhajajo-csega csloveka. On pa mrzko gledavsi szpitava od dvor-jenikov, k az njim scsejo ? I gda szta njemi odgovorila, ka njima je to pop zapovedo, povrno sze je nazaj k oltari ino tam pita, zaka szo to z njim vcsinoli. Szv. Filep njemi je pa odgovoro : „Gda pop najszvetese oltarszko szvesztvo nesze k betezsniki vszigdar ga dva dvorjenika szprevajata z gorecsimi szvecsami.* Oni tiidi zdaj to szvesztvo noszijo vu szvojem szrci, zato sze dosztaja, ka bi takse szpre-vodnike meli". ... I te cslovik je zarazmo opominanje, vu edno sztolico szi je poklekno i opravo hlavodavno molitev. — Zmiszliszi krscsanszka duša, ka szi po precsiscsavanji najvekso Dobroto vzeo vu szvoje szrce zato sze ne szpoz&bi z hvalodavanja. Zakaj sze jaz pri Jezusi rad drzsim? ^^nova to pitanje ? Dugo 'scse bo ? Proszim odpiisztite, Nem'rem zato ! Glej'te nevucsen szem, Duzsen pa szem • Modro voditi vsze Ovcsice k njem. * Lepa sztarinszka navada je to bila, stera je vu zdajšnjem mrzlom, ne-vernom vremeni minola. Szobocsanec. VIII. Vcsiti sze morem doszt', Kam bom sze so ? Vcerkev k Vucsiteli Hodim v solo. Szrcsen. Velka mesa. — Aug. 15 — „Oh kak je dnesz den veszeli, Nam i Bogi vugodni." ak popeva krsztsanszko ludsztvo po celoj nasoj krajini ete den glasziivajocse szvoje veszelje za volo vnebovzetja bi. D. Marije. Pa sze ma zrok veszeliti, ar je ete den nam zse to drugo szvedocsansztvo one verszke pravice, stera nasz tela gorisztanenje vucsi. Krisztusovo go-risztanenje je bilo to prvo — ali on je Szin bozsi, pri njem je bozsanszka natura lehko podignola cslovecsanszko. Marija je pa z cela cslovecsa hcsi, csi li ta najveksa med vszemi liidmi, zato nam njeno vnebovzetje escse vecs ve-szelja pripravla ne tak za naso vero, kak bole za nase viipanje, ka sze mamo viipati brezi dvojnoszti, da kak je Marija od Boga zbudjena, tak mo tiidi mi ednok. Nego zakaj je Bog Marijo vcsaszi zbiido od mrtvih ? Zakaj je ne z njov csakao do obcsinszkoga gorisztanenja vszeh liidih ? Odgovor nam je lehki. Gorisztanenje Marijino sze k njenomi nevtepenomi poprijetji pridrtizsi. Szveti ocsacje tak vcsijo, ka csi Adam i Žva ne bi pregrebsila, te za njiva tiidi ne bi bilo teske szmrti i za ni ednoga csloveka ne, nego po lehkom szeni bi vszaki vcsaszi po szvojoj szmrti v nebo bio vzeti. To pa zse vOpovedana vorszka pravica, ka je bi. D. Marija Adamovoga greha ne herbala, zato je tiidi njeno szv. telo ne szmelo zprhneti, kak nevtepeno, stero je z satanom ino z szmrtjov niksega obcsinsztva ne melo. Ne je szmelo vu zemli osztati ono szv. telo, z steroga je jedinorojeni Szin bozsi szvoje vzeo. Kak pa mi to znamo, ka je szv. telo bi. D. Marije tiidi vu nebo vzeto z njenov diisov ? Ne je escse vopovedana včrszka pravica, nego nevarno bi jo bilo tajiti, ar znamo vszi, da kda szo apos-tolje z celoga szveta vkup szprisli k szmrtnoj poszteli bi. D. Marije, je szv. Tomas ne tam bio, ar je on iz dalesnje Indie ne mogeo vu pravom csaszi jpridti pa kda je priseo, te je zse Marija piisztila szvojo diiso nazaj vu roke szvojega Sztvoritela i telo njeno je zse pokopano bilo. Ali apostol bi rad zato ednok escse pogledno obraz mili matere najliibeznivse, zato je proszo, naj njemi odprejo grob i vu grobi szo na njenom meszti dusecse rozse zraszle, stere szo glaszile, ka je „rozsa szkrovna" vecs ne tii, ar sze je dopadnola Bogi, ki jo je vzeo vu szvoj nebeszki ograd, kde pred njim duši z szvojimi jakosztmi. Pa na szpomin ete dogodbe szo apostolje vszako leto obszliizsa-vali szvetek z velkov szlovesznosztjov ino z vigilszkim — verosztuvajocsim — posztom, kak je szamo pred velkimi szvetki navada. Eto djanje apostolov nam je zadoszta veliko szvedocsansztvo poleg njenoga telovnoga gorivzetja. Ob drugim mamo szvedocsansztvo vu njenom nevtepenom poprijetji, kak szam zse piszao. Ob tretjim znamo, da je ete szvetek od inda szveta obszliizsavani pri vszakom po-kolenji na znamenje, da szo vszi narodje vszikdar vervali eto pravico. Ob strtim pa szv. mati cerkev szvedocsi njeno vnebovzetje, kda etak moli vu zacsetki szv. mese : „Veszelmo sze vszi v Goszpodi, ar szvetek na csaszt bi. D. Marije obszliizsavamo, stere vnebovzetjij sze veszelijo angelje ino dicsijo Szina bozsega." Zadoszta zrokov, ka vorjemo, da je nasa liibezniva mati ne szamo z diisov nego z telom vred pri szvojem Szini, ka ona tam moli za nasz i proszi Szina z tisztim telovnim, szmiliivanja i poniznoszti punim szrcom, stero je eti na zemli za nasz tak vOrno bilo. Szv. episztole etoga dneva szo z knige Sirakove szv. piszma vzete ino sze etak zacsnejo : „Med vszemi szam pokoj iszkala ino bodem vu deli Goszpodovom prebivala" ino popišejo, da je bi. D. Marija, na stero sze szlobodno razmijo ete recsi szv. piszma, vu Izraeli, to je vu szv. Matericerkvi prebivala ino je vu Sioni, vu nebeszkom kra-lesztvi, potrdjena ino ne szamo potrdjena tam nego ta prva med vszemi szvetci bozsimi, ar je povisena med njimi, kak cedrovo visziko drevo med vszem drevjom, kak cypressovo na gori sionszkoj ino kak palma v kadesi, kde najlepše palme rasztejo ino kak ,zaszajena rozsa v Jeriki, tak liibeznive szo njene jakoszti pred vszemi. Vu szv. evangeliumi sze pa tiszti tao szv. Liikacsa cste, vu sterom je gucs od szkrblivoszti Marthe ino po-bozsnoga premislavanja Marije Magdalene zato, ar je bi. D. Marija ne szamo dvorila Jezusi, kak Martha, nego je tudi obdrzsala ino premislavala njegove recsi vu szvojem szrci, kak Magdalena ino z tem nam pokazala, da sze to dvoje djanje liibeznoszti: premislavanje recsi bozse ino zsivlenje, delavnoszt Bogi na csaszt, jako lepo da pri ednom csloveki zdriizsiti, naj bi nasz navucsila, da szi moremo premiszliti, ka Bog i kda i kak kaj od nasz zsele, ino da tudi vcsinimo ona, od sterih znamo, da szo vola bozsa. Pa to je ono, vu kom sztoji etoga dneva szlovesz-noszt, da kak sze angelje vu nebeszaj veszelijo, tak naj mi tudi z cela napunjeni bodemo z duševnim veszeljom, ka je Bog tak „velka vcsino z szliizsbenicov szvojov"nam na navuk, njoj pa na csaszt i velicsansztvo ino tiidi za placsilo njene jakoszti. Navada je ete den, ka pobozsno krsztsanszko ludsztvo rozse, cvetlice, korine nesze vu cerkev, da bi sze bla-goszlovile. Ete rozse nasz opominajo na ono ,rozso szkrovno," stera je dišala pred Bogom z szvojimi jakosztmi i dobrim djanjom med vszemi najbole, tak ka je prijetna bila pred njim vise vszeh drugih ; zato, kda ete rozse vu rokaj drzsecsi vu cerkvi sztojimo, te szi premiszlimo, jeli duši, jeli je prijetna tudi nasa duša pred našim nebeszkim Ocsom, jeli mamo vu szebi takse lasztivnoszti, stere bi sze Bogi dopadnoti mogle, kak sze nam dopadne diihek diisecsih rozs. Opominajo nasz ob drugim na zrok denesnje szlo- vesznoszti, na one rozse, stere szmo vu njenom grobi csiili naidti, stere nam ob prvim szvedocsijo njeno vnebovzetje. Blagoszlavlajo sze pa zato, naj bi odvrnole od nasz poleg molitve szv. Materecerkve vszo zaszedavanje satana ino szkiisnjave poszebno one, stere nasz po vzsivanji lepote etoga szveta zapelavajo. Ob drugim pa, naj bi nam bile na pomocs z blagoszlovom bozsim zdriizsene proti nevolatn i betegom, ki sze nam vu našem zemelszkom potiivanji protijo. Ar to znamo, da cvetlice i korine vnoge majo szame vu szebi zdravilno mocs tak, ka ki je pozna, sze po onoj mocsi vnoge nevole lehko resi — ocsiveszno je pa, ka de sze eta mocs escse bole kazala te, csi sze k njoj vise naturna mocs bozsega blagoszlova pridruzsi, stera sze etoga dneva cvetji podeli. Ka je pa blagoszlavlanje ravno ete den, sze niscse ne bode csudivao, ai csi je cvet' na sztvorjenom szveti, steri nam je pomagati vszikdar, vu vszakoj nevoli, mogccsi i pripraven, te je to vszakojacski naj ob prvim cvet iz rebra Jessejovoga, z hizse Davidove — blazsena D. Marija Zato, kda sze veszelimo vnebovzetji njenomi, kda od nje csakamo pomocs za nase telovne potrebcsine po cvet-licaj blagoszlovlenih, sze ne szmemo szpozabiti z toga, ka je prva njeua pomocs vszikdar za diise dana ino ka ona, stera zdaj vu nebi kraluje nasz le, kda nam telovne po-mocsi deli, na to opomina, naj szi;diisevno obrambo is-csemo pri njoj, ar je ono escse bole pripravna dati. Csi mo z tem csuteujom, z tov vorov obszluzsavali szvetek, te mo meli zrok za pravo veszelje, stero vu peszmi glaszimo za volo vnebovzetja bi. D. Marije. Bassa Ivan. Szv. Augusztin. Augusztus 28. dnoga imenitoga mozsa, ednoga najveksega cerk-venoga vucsitela i krisztjanszkoga modriasa, ednoga szvetoga puspeka zsivlenje vam scsem na krači popiszati. Glejte vu njem, kak csudno vodi bozsa mi-loscsa csloveka, i onoga, ki zdobrov volov iscse pravico, pripela do szpoznanja pravice ! Grehsniki zemte ' viipanje zs njegovga zsivlenja, ka sze vi tiidi lehko povrnete i szveti posztžnete! Dvojecsi, naj vasz potrdi vu pravici zgled szv. Augusztina, ki je z szvojov velikov paraetjov povszedi iszkao, ali nigde ne najseo pravice, szamo vu Krisztusovom nžvuki! Z pogana po dugom iszkanji pravice krisztjan, z ne-vernika po povrnenji puspek, z velikoga grehsnika szledi veliki szvetnik: to je bilo zsivlenje szv. Augusztina. Aurelius Augustinus sze je narodo 354-ga leta po Krisztusi v Afriki poleg Medzemelszkoga morja vu meszti Tagaszte. Njegov ocsa je bio pogan, z imenom Patricius, mati pa szv. Monika, krscsenica. Vu onom vremeni szo najmre Krisztjani szlobodno z poganami v hizsni zakon sztopili, ar je Krisztjanov escse malo bilo; i Krisztusova vera sze je zlem tiidi razsirjavala, ar je krscsanszki tivdris szvojga poganszkoga tivOrisa z dobrov peldov i lepim ob-nasanjom dosztakrat na krscsanszko vero preobrno. Patricius je szvojo zseno jako rad meo za volo njene lepote, dobrote i szkrblivoszti; ali szv. Monika je itak doszta mogla trpeti za volo njegove nagle nature, ali vsze je potrpela, ar sze je trostala, ka ztem povrne szvojega mozsa. Escse -bole je liibo Patricius szvojega szina, Augusztina, ar je vido njegovo bisztro glavo, i vupao sze je, ka njemi szin veliko poštenje i diko sžpravi. Zato je tiidi ne miliivao penez, nego vise mocsi je troso na szvoje dete. Ob prvim ga je doma v Tagaszti dao vcsiti. Potem ga je pa v Kart-hago poszlao v solo i csi je gli ne bio bogat cslovek, itak je vsze doprineszo, naj sze szamo Augusztin včnav-csi vszo modrijo i vucsenoszt onoga vremena. Za to je ocsa nikaj ne pitao, kaksi je szin vu duši, on je szamo na to gledao, naj njemi szin z modrosztjov, vucsenoszt-jov diko szpravi. Mati je toti vcsila Augusztina na Krisz-tusov navuk i on je tiidi rad poszliisao te navuk. Ali to je vsze malo valalo, ar je Augusztin v soli vszigdar to csiio, ka szo sze njegovi poganszki vucsitelje norca redili z Krisztusovga navuka. Poleg toga je pa med szvojimi poganszkimi tivarisami szamo bozsno peldo vido, i tak je njegovo szrce hitro nagnjeno gratalo na hudo. Ocsa njemi je ne dao sztraha, csi je kaj hiidoga delao, szamo te ga bio, csi sze ne steo vcsiti. I tak je Augusztin zse okoli szvojega 10 —12-oga leta navaden bio vucsitelom lagati, doma kradnoti kaj za jeszti ino med zmenjanjom tivarise vkanjiivati. Poganszka sola ga je vsze bole pokvarila. Tam sze je od bolvanov vszakojacske necsiszte prigodbe mogo vesiti. Od pesznikov szo vucsitelje tudi te najbole grde, necsiszte peszmi ali versose goridavali. I tak je ne csudo, csi je Augusztin v szvojem 16-om leti zse z cela pokvarjeni bio. Ocsa ga je szam pelao v grehsno priliko. Zaman je bilo materno opominanje, zaman njena prošnja; ocsa Szv. Augusztin. je to pravo, ka sze mladenec more vu mladih letaj voz-divjati, ka trbe njegovoj naturi szloboden tecsaj dati? I tak sze je zse v 16-om leti zacsnola njegova neszrecsa, stera bi ga szkoro na veke pogiibila. Na dne szrca je ne bio hiidi, je meo dobro volo, szamo ka szo vnoge grehsne prilike to volo obladale. — Gda je ednok v mladoszti betezsen bio, je zselo szveti krszt, ar sze je bojo, ka de mogo mreti; ali|kak njemi je bogse gratalo, je vecs ne zselo okrscseni biti, ar sze je bojo, ka ne de mogo poleg krscsanszkoga navuka zsiveti; i miszlo szi je, ka je ne velki greh, csi kak pogan necsiszto zsive; ali csi bi krscsenik grato, tak bi njemi to velki greh bio. On sze je zselo ozseniti, ar bi tak toga greha ne meo; ali ocsa je to nikak ne dovolo, ar je sztrah bio, ka csi de szin zseno meo, te sze nede dale vcsio. Gda ga je ocsa v Karthago poszlao na visiso solo, te je Augusztin 19-let sztar bio. Csi je zse prvle pokvarjeni bio, gda je escse doma bio i pred szebom meo szvojo dobro mater i csiio njene navuke i opominanje: zkem bole je pokvarjeni mogo posztanoti v dalesnjem, velkom varasi? Zse od nature je meo veliko liibav vu szebi k drugim lii-dem, na priliko szvoje prijatele je tak liibo, ka je misz-lirtr, zviin njega ne bilo csloveka, steri bi tak mocsno zndo liibiti szvoje prijatele; ali ta liibav njemi je velika pogiibeluoszt bila, gda sze je na driigoga szpola persone ravnala. Ali escse vu grehi je bogsi bio od drugih grehs-nikov. Njegova prijatelca je szamo edna bila, z imčnom Melania, i zviin te je driige ne steo poznati. I gda njemi je szina porodila, on ga je kak dober ocsa hrano gori i csuvao od vsze pokvarjenoszti. V Karthagini sze je leposzlovje i pravdoszlovje vcsio, to je, ka sze denesnji den tiszti morejo vcsili, steri do fiskalisje. Ali to vcsenjč je njemi ne dojslo, nego zviin toga je precsteo vszeh imenitih grcskih i rimszkih mod-• riasov knige, pa tiidi Szvetopiszmo. Ali Szvetopiszmo sze njemi je preproszto vidlo, i bole je lubo Ciceronove knige. Szamo ka je v teh knigaj ne najso od Krisztusa, zato je tiidi ne popolnoma zadovolen bio zsnjimi. Med vnogimi knigami i modruvanjom je tak zablodo, ka je krivovernik gratao, naj mre maniheus. Njegova diisa je zsejala pravico i zato jo je povszedi iszkao i da je za volo njegovoga pokvarjenoga szrca bozsa miloscsa escse jie mogla vu njegovo diiso poti najti, zato je szpadno v to krivo vero. 21 let je sztar bio zdaj i 9 let je blodo vu tmici toga manihenskoga navuka. V tom vremeni je zgiibo tiidi szvojega ocso, zato je zacsno vcsiti driige, naj szi tak zsivlenje goridrzsi. Kelko molitvi, kelko pobozsnoga zdihavanja sze je v tom csaszi zdigavalo iz szrca njegove szvete matere gori k Bogi za pogiiblenoga szina, to je z recsjov ne mogocse dopovedati. Dobra mati je sla k piispeki tanacs proszit, i te njoj je to pravo: »Nede pogiibleni taksi szin, za steroga mati telko szkuz tocsi." — Vu njenoj nezgovor-noj zsaloszti jo je Bog potolazso, gda njoj je v szne edno videnje poszlao. Najmre vidla je ednoga lepoga mladenca, steri jo je pitao, zakaj sze telko zsaloszti, i gda njemi je povedala, ka sze za szvojega szina jocse, je on odgovoro : »Ne boj zsalosztna ; ar gde szi ti, tam bode tudi on." I taki zatem je poleg szebe vidla v nebeszkoj lepoti Augusztina. Ali njeno videnje sze je szamo za 9 let szpunilo. Med tem je Augusztin v Karthagini solo drzso, vu steroj je mladence vcsio na leposzlovje. Kak vucsiteo je ne taksi bio, kdksi szo bili njegovi poganszki vucsitelje ; dr je on to zselo od szvojih vucsenikov, naj vu diisi dobri bodejo i naj ono znanoszt, stero od njega vzemejo, na branbo pravice, i ne krivice obracsajo. Csi je gli giz-davi bio na szvojo znanoszt, z cela sze je nigd&r ne odtrogno od pravoga Boga, na steroga szpoznanje £a je njegova krisztjanszka mati vcsila. Zato gda je ednok od njega szpiszano govorenje vu gledaliscsi njemi veliko diko szpravilo, je ne dopiiszto, ka bi poganszki pop za to bol-vanom dldov prikazo. Med tem sze je domo povrno vu szvojo domovino i tam je vcsio mladence. Ali szmrt nje-govoga prijatela ga je v tak velko zsaloszt szpravila, ka je ne mogo doma presztati i nazaj je odiso v Karthago. Njegovo najvekse zselenje je bilo, diko, szlavnoszt doszeg-noti, imeniten cslovek biti. Szam je zndo i csuto, ka veksi talent ma, kak vnogi drugi imeniti modriasje. Zato sze je szkrbo, naj ga szvejt szpozna. Csiio je, ka v glav-nom varasi szvejta, v Rimi jeszte eden jdko szlavni lepo-govoriteo i modrias, Therius ; tomi sze je zselo dopadnoti, od toga hvalo zadobiti. Zato je v szvojem 26. i 27. leti piszao edno knigo od lepoga i dosztojnoga, i to knigo je priporacsao i poszlao v Rim Iheriusi. Bozsa miloscsa ga je potom tiidi dale pelala po szvojoj csiidnoj poti. Najmre v Karthagini je vecskrat poszlusao predge manihenskoga piispeka, steroga szo vszi za najbole modroga drzsali. . Ali Augusztin je z szvojov osztrov pametjov hitro prevido, ka Fausztusz piispek szamo lepe, odebrane recsi govori, pravice pa ne poszvedo- csi; nego z szvojmi cifrasztimi recsmi szamo liamicsijo zakriva. Zato je pomali zacsno odsztopiti od maniheusov. Vszvojem 29-om leti je Augusztin so v Rim, naj tam v glavnom meszti vecs dike najde z szvojov vucsenoszt-jov. I kak domd, tak je v Rimi tiidi leposzlovje i mod-rijo vcsio. Ali beteg ga je pohodo ; szamo molitev ma-tare ga je rešila od szmrti. Materi je najmre Bog na-zvejszto, ka de szvojga szina escse kak katolicsanszkoga krisztjana vidla; ali csi bi on zdaj mro, tak bi sze szkvaro i materiTdano~obecsanje sze j nebi szpunilo. Ali edne takse materč molitvih i szkuz Bog ne odvrzse! Szam Augusztin je szledi popiszao, kaksa je bila njegova mati. Vu doviskom sztani je csiszto zsivela, sziromake, poszebno krisztjane pomagala, njim dvorila, vszaki den je k szv. Aldovi sla. Ne je po navadi sztarih zsenszk po hizsaj okoli hodila^nego vgojdno i vecser v cerkev sla i tam poszltisala Jezusove recsi, stere je govorio njenomi szrci. I taksa mati bi zaman molila za diiso szvojega szina ? Gda sze je Augusztin ozdravo, ravno te je proszo predsztojnik Milano varasa z Rima:.[ednoga retora, toje: profeszora lepoga govorenja. I z Rima szo poszlali v Milano Augusztina. V Milani je vu onom vremeni puspek bio szv. Ambrozius, ki je pridocsega Augusztina z ocsin-szkov liibavov prijao. Ambrozius je imeniti predgar bio, koga predge je Augusztin rad poszliisao; ali escse ne za volo pravice, nego za volo lepoga govorenja. Tii sze je Augusztin scsiszta iznebo z manihenskoga krivoga navuka, ar je z recsih szv. Ambrozija prevido, ka oni krivoverniki Szve-topiszmo krivo razlagajo. Ali zato je Augusztin escse dalecs bio od katolicsanszke vere. Bog ga je po csiidnih potah vodo, naj vsze zbrodi i zgriintava i naj szledi z tem mocsnejsi braniteo prave vere poszt&ne. 30 let je bio sztar Augusztin, gda je v Milano priso. Kak je njegova mati zvedla, gde je on, taki sze je napotila za njim. To je bila materinszka lubav! Ednoj szlaboj zsenszki iz Afrike v gornjo Italio, v Milano iti! Ali szv. Monika je sla. Ne sze je bojala morja, ne duge poti, ar za pogtiblenoga szina je vredno bilo vsze trplenje gorivzeti. Bog szvojim odebranim dosztakrat naznani prisesztna dela. Tak je naznano szv. Moniki, ka szrecsno pride k szvojemi szini. Z&to je ona vu vibčri zndla tolazsiti dvojčcse mor-nare, naj sze ne bojijo od szmrti, ar ona sztanovito zna, ka szrecsno pridejo do sziihe zemle. Sto bi mogo popiszati materno veszelje, gda je gorinajsla Augusztina i zvedla, ka je zse ne maniheus ! Dobra mati je vidla, ka je pelda i navuk szv. Ambrozija njenomi szini na veliki duševen haszek, z&to je lubila szv. piispeka kak angela bozsega. Med tem je Augusztin dale dvojio ino iszkao pravico. Ali ono zanko, stera njemi je ndjbole oszlepila szrce, je ne steo raztrgati. Vu szvojoj domovini je meo dva prijatela, Alipiusa i Nebridiusa, steriva szta zdaj tiidi za njim prišla v Milano. Te va szta bila pravice i csisztocse liibitela. 1 csi szta gli escse pogana bila, doszta bogsiva szta bila od Augusztina; ali njega szta lubila, ar szta zsnjim vkiip goriraszla. Alipius je vecskrat karao Augusztina za volo necsisztoga zsivlenja, ali Augusztin je to pravo, ka sze od te navade nemre odtrgnoti. Szv. Monika je tiidi vidla, ka szina najbole necsiszta liibav drzsi nazaj od Krisztusove vere, zato njemi je zseno iszkala ; ar sze je trostala, ka csi Augusztin v pravi hizsni zakon sztopi z ednov krs-csanszkov personov, tak hitro pride njegovo povrnenje. Na to je Melania szlobod zela od Augusztina i nazaj sze je povrnola v Afriko. Szina, Adeodatusa je Augusztini nihala.'"Ali Augusztin sze je itak ne ozseno, ar je to ne bila bozsa vola. Potom je priso den, gda ga je Bog po csiidnoj priliki na ednok preobrno. Eden den je vograd so z szvojim prijatelom, Alipiusom na szprehod. Prijateojeednoposzebno znotresnjo genjenoszt zeo v pamet na njem. Na ednok zacsne Augusztin z britkosztjov, lak da bi steo Alipiusa karati, tak da bi njemi te kaj kriv bio, govoriti: Zakaj kesznujemo, zakaj odlašamo mirovnoszt najti našemi szrci! Vnogi nevucseni szo blazseni, ar szo vu szvojoj nevucse-noszti brez vnogoga brojenja najsli Krisztusovo pravico, stera vszakoga modroga vcsini! Mi vucseni pa blodimo i neszrecsni szmo! Polom je vkraj so od prijatela i pod ednim figovim drevom sze je dolvdaro i szpiisztile szo sze zsnjegvih ocsih szkuze vu potokaj. Dugi csasz sze je jokao tak za volo szvojega grehsnoga zsivlenja. I szkuzč prave pokore je szmileni Bog radovolno prijao gori, ar ed jokanjam je na ednok csiio glasz, tak dabi deca popevali: „ Vzemi i csti!" Augusztin je znao, ka v szoszednoj hizsi nega dece, i takse peszmi je tiidi ne poznao, vu steroj bi te recsi naprej prišle: „ Vzemi i csti!" Zato je te glasz za bozsi glasz szpoznao i v zeo je vroke ono knigo, stero je z szebom prineszo v ograd, najmre piszma szv. Pavla apostola, gori jo je odpro i zacsno je csteti. Gde sze je kniga gori odprla je ravno eto sztalo szpiszano: „Ne vu nerednoj jedi i pijancsivanji, ne vu kurvariji i neszram-noszti . . . , nego naszlediijte Goszpodna Jezusa Krisztusa i ne csinte telovnoga, previdenja vu vaših pozselenjaj !" (Rim. XII. 13. 14.). Precsteo je te recsi dvakrat, trikrkt i csiito je, ka szo njemi povedane. Globoko vu szrce szo njemi szegnole te recsi i dokoncsaoje, ka taki novo zsiv-lenje zacsne pod jarmom Krisztusovim. So je nazaj k prijateli i razlozso njemi je, ka sze zs njim zgodilo. Alipius je zse kak pogan jako redno i csiszto zsivo i tak njemi je ne trbelo doszta k tomi, naj sze na Krisztusovo vero povrne. Potom oba ideta pred szv. Moniko i naznanje njoj data szvoje mocsno odlocsenje, ka scseta krscsenika biti. Sto bi mogo popiszati veszelje dobre matere, gda je vidla, kak sze szpuni bozse obecsanje, kak je poszliihno Bog njeno sztalno molitev za pogublenoga szina! Ravno 33 let je sztar bio Augusztin, gda ga je zsnje-govim 15 let sztarhn szinom, Adeodatom i prijatelom, Alipiusom vred szv. Ambrozij piispek okrszto. Potom sze je Augusztin kak novi cslovek, steri je po Bogi vu pravicsnoszti i szvetoszti sztvorjeni, z szvojov materjov i szinom i z dvema prijateloma, Alipiusom i Evo-diusom zravnao na pot vu domovino. Szveta zsena je szpunila szvojega zemelszkoga romanja cio i doszegnola je vsze, ka je njeno szrce zselelo Gda je mala druzsba do Osztije (poleg Rima) prišla, je ona obetezsala v tresliki. Ne sze je bojala szmrti, nego veszelila sze njoj. Vbetegi szi je z szvojim szinom od nebeszkoga blazsensztva zgu-csavala, i ne od toga, kaksi szprevod i kaksi grob ali szpomenek njoj naj dajo. Pohvalila je szina. ka csi je gli doszta blodo, proti njoj je nigdar ne povedo protivne recsi. To je pravla, ka je zdaj blazsena i szrecsna. Na deveti den je mirovno mrla. Augusztin vu ednoj knigi popisuje njeno szmrt i tam to cstemo, ka szo sze ne jokali nad njenov szmrtjov, ar jokati sze szamo te trbe, csi sze komi kaj bozsnoga zgodi. Zato sze je ne dosztdjalo te jokati, gda je ta szv. zsena vekivecsno blazsensztvo zadobila. Nego Evodius je naprej molo zsoltare. Potom szo njeno telo k grobi neszli i tam je aldov szv. Mese prikazani za njeno dušo, i tak szo jo pokopali. Ali po szkrivoma sze je Augusztin doszta jokao za szvojo mater, ar je ona tak doszta szkuz prelejala za njega volo. I na konci tč pri-godbe to pise szv. Augusztin (tu ga zse szlobodno za szvetoga imenujemo), naj vszi, ki do to csteli, Boga molijo za njegovoga ocso. P itriciusa, za njegovo mater, Moniko i za njega, nevolnoga grehsnika. Gda szo tak mater na szlednji pocsinek szpravili, szo sli dale vu domovino, v Tagaszto. Tam je Augusztin 3 leta vertivao na versztvi szvojega pokojnoga ocse i poleg toga sze je szkrblivo vcsio krisztjanszko modroszt. Med tem je Bog vkraj zeo odnjega Adeodata, njegovoga szi na. Od toga nam tiidi on szam pise, ka je vu neduzsnoszti mro, kak szvetec; ar ga je on od malih let vu Boga bo-jaznoszti i neduzsnoszti hrano gori, V kraj ga je zeo Bog od njega, naj niksi szponim na njegovo prvejse zsivlenje ne osztane na zemli i naj ga vecs nikaj ne vezse k etomi szvejti. V szvojem 36-otn leti je odiso v Hippo varaš, gde je tak szveto zsivo, ka ga je Valerius, hipponszki puspek za popa poszveto, ar je to celi varaš zselo. Ne je dopovedati, kak pobozsno. mertiicslivo, csiszto je zsivo Augusztin vu popovszkom sztani! Ive! ko haszka je vcsino szv. Materi-cerkvi z szvojimi modrimi knigami, stere je proti krivover-nikom szpiszao! Fortunata, manihensov prednjega vodi-tela je na telko pritiszkavao z modrimi piszmami, ka je mogo vadluvati, ka je manihensov navuk krivi navuk. Tudi on je posztavo gori prvi szamosztan, vu sterom szo pobozsni mozsje zsnjim vred pod njegovimi modrisni regularni vu popolnoszti zsiveli. Potom ga je Valerius za piispeka poszveto, naj njemi vu duhovnom pasztersztvi bode pomocsnik. Gda je pa Valerius 395-oga leta rnro, je Augusztin podignjen na njegovo meszto. To je bio puspek, isztinszki naszlednik apostolov! Od njega szi morejo peldo vzeti, vszi, ki scsejo piispecke, pravi paszterje Krisztusove csrede biti! Na sztoli vszigdar preproszta hrana, naj z tem vecs osztdne za sziromake. Pri jesztvini vszigd&r pobozsno cstenje, ali pobozsen govor od edne verszke pravice. Posztela trda, oprava proszta. Celo obnašanje ponižno, csiszto. Njegova hizsa vszigdar odpreta i ne je trbelo prvle notriglasziti, csi je sto k njemi steo iti, nego vszigdar szloboden prisztop, kak je to pri szv. Ambroziji v Milani tiidi vido. Gda je drugo ne meo, je cerkvene zlate poszode vktip dao potreti i odati, naj more sziro-makom almostvo dati. 36 let je tak szveto ravnao szvojo piispekijo. Vsze krive n&vuke je odsztrano z one drzsele. Kelko modrih knig i piszem je szpiszao na obranbo Krisztusovga ndvuka i na poveksavanje pobozsnoga zsivlenja, na to eti nega presztora, ka bi sze vsze dolszpi-szalo. Szamo to opomenem, ka je v ednoj knigi popiszao celo szvoje grehsno zsivienje, vsze szvoje grehe je va-dluvao pred celim szvejtom i nazaj je vzeo vsze szvoje nigdasnje krive navuke, odpiiscsenje je proszo od vszeh, sterim je gda na szpako bio ali je na greh zapelao. I tak je bozsa miloscsa njemi ne zaman bila dana. Veren szluga je bio on, steri je za vzčto mino deszet min pri-neszo szvojemi Goszpodi. Zato ga csaszti szv. Maticerkev kak szv. piispeka i szpovednika i cerkvenoga ocsaka i vucsitela. Tak sze je bojiivao dober vojak Krisztusov notri do szvojega 76-oga leta. 430-oga szo protivniki obszedli Hippo varaš i gda szo ga zse 3 meszece drzsali okoli zapretoga, te je piispek, szv. Augusztin obetezsao. Nevola njegovga lusztva ga je vkup potrla. Pobozsno je k szebi prijao szvesztva i tanacs dao szvojim ltidem, naj ni eden ne vmerje brezi szvesztv. Potom je pred szebe djao knigo zsoltdrov i gda je pobozsno molo zsoltare pokore, sze je njegova ocsiscsena duša odszlobodila od tela i odisla gori k njegovoj szvetoj materi. Njegovo mrtvo telo szo v Szardinio odpelali, Szledi je Luitprand, longobardszki krao, njagovo telo od Szardi-dinie za veliko ceno kupo i v Ticsino odpelao, gde je pokopano. cs. Nase sztare cerkvene peszmi. upam sze, ka mi nezamerijo moji liibleni cstevci csi njim priliko ponudim, ka szpoztiajo one peszmi stere szo sze nigda z viiszt naših ocsakov pre-milo glaszile vu cerkvicaj naših. Te peszmi szo pobozsni duhovniki, skolniki ali driigi krscseniki zlozsili ali presztavili, prepiszali i med liisztvom razširili. Stampati szo je ne dali za volo veliki potroskov, stere bi pri stampanji za man meli, ar bi szi je csteti zvecsi-noma neznajocse lusztvo ne szpravilo. Pa tiidi vszaki je znao na pamet, zato szo sze ne brigali za nje naj sze obdrzsijo. Minliva jalnoszt szveta jfe ne predramila, kabi szi na nasz njihove vnuke miszlili. Zsiva vera. zadovols-csina domacsega prosztoga, ali pobozsnoga zsivlenja je z taksov blazsensztjov okoli vzela, ka njim niti ne na pamet prišlo, ka szvet nacsi tiidi zna biti, kak sze zdaj razpresztira pred njihovimi ocsmi. Mi, ki sze na njihovom nigda blazsenom meszti mocsno vojiijemo proti szpacslivomi szveti naj koncsi osz-tanke obdrzsimo one zsive vere nasi preddedekov, stera je ne szamo pri szpovedi imeniivela duhovnika za „ocso diihovnoga", nego vu vszakotn dugovatiji, vu vszeh prili-kaj vszakdenes njega zsitka sze na njih naszl&njala i za njimi, kak za poszvetom hodila njih z bogavnov podlozs-nosztjov razveszelj&vala, szi precstimo njihove peszmi z onim mocsnim odlocsenjoin, ka vu obdrzs&vanji jedino prave od szamoga Szinii bozsega nasztavlene katolicsanszke vere za njimi dalecs ne zaosztanemo. Zacsnem sz ednov na Velikomeso szpiszanov pesz-mov, stero szem pri szv. Szebestjani najseo szpiszano. Etak je : Oh Maria ! cvet rumeni Zdikom bozsom*) zagrajeni Oh Maria okincsena I zvezdami koronjena. *) Poleg mojega znanja sze szamo vcserenszovszkoj fari po trej Bisztricaj pravi tak. Pobcsinszkom gucsi našega liisztva je : „Zdikov bozsov". Oh Maria ! lepi klincsec I najlepši dragi vencsec Oh Maria okincsena I zvezdami koronjena. Oh Maria ! meszec lepi, Brez tebe szo liidje szlepi. Oh Maria . . . itd. Oh Maria ! szvetla zorja Daj nam dari z tvojga dvora. O Maria . . . itd. Oh Maria ! szvetla zvezda, Vu nebesza ravna szteza. Oh Maria . . . itd. Oh Maria ! turen jaki, Tebe liibi cslovek vszaki. Oh Maria . . itd. Poglej na nasz draga mati, Ki szmo v-velikoj grehoti. Oh Maria . . . itd. Pri Szinki nam szproszi miloszt, Naj vidimo nebe szvetloszt. Oh Maria . . . itd. Draga mati i kralica, Ne krati nam tvojga lica. Oh Maria . . . itd. Bojdi nasa pomocsnica Pred Bogom zagovornica. Oh Maria ... itd. Bojdi tebi Mati dika Od vszeh liidih prevelika. Oh Maria okincseua I zvezdami koronjena. Kak znam v torjanszkoj, bedenicskaj, nedelszkaj i szinicskoj fari sze escse tiidi najdejo taksi sztari rokopiszi, v sterih szo cerkvene peszmi gori szhranjene. Jako bi bio onim goripostuvanim goszpodom plebanosom i g. vucsitelom zahvalen csi bi mi je na roke dali, poszebno, csi bi prvi glasz vizse tiidi odposzlali. Sztari liidje more-bit escse gde kaj pomlijo. Pa zviin teih far sze v ovih znabiti escse tiidi kaj najde, proszim g. p. goszpode naj to meni naznanijo. Jako bi zselo indasnje lepše peszmi vkiip szraviti, njihovo dobro vizso razširiti, pozableno ali pa ne cerkveno pa popraviti. Proszim g. skolnike, naj mi bodo v tom deli na pomocs. Klekl Jozsef. Szveto obecsanje. m. „Vu vszem njihovom trplenji je pobatrim." ezus obecsa, ka bo tolo nasz, kda sze trplenje na nasz sziine, gda nasz krizs tezsio, bremen tersilo, jarem tescsio bode, naj neobviipne recsi z malover-noga szrca zhajajocse ne razzsalijo liiblenoga Boga našega. Zaisztino liibleno obecsanje. Da ka trbe bole csloveki, kak tolitev ? Ka potrebuje betezsnik, cse ne zvii-panjom pune recsi, stera njemi naznanje ' dajo : znova bodes zdrav, znova bodes delao ino szkrbeo z zdravimi kotrigamo, za szšbe za tivarisico za drobno decsico. I to batrivanje Jezus ponuja tebi, on Jezus, ki je Goszpod szmrti i zsitka, ki je vnogim szamo recs voscso i ozdravili szo, edno ti je szamo potrebno, dragi betezsnik, csaszti, na pomocs zezavaj z najpunesim viipanjon Jezusa Szrcč ! I ti szirota, ki neiraas teliko, kabi szi v zobe djala ; ne kota, kje bi szi trudne kotrige na pocsinek nagnola, bodes morebit z Jezusovoga Szrca viinzapreta ? Bos lehko dvo-jila i mrzila na sziromastvo i osztavlenoszt, ka neimas pomocsnika ? Gh ne pravi to, potoii sze ; ne szi szama, Jezus je pritebi i ravno v taksoj brigi, kak ti, szamo dobro ga poszluhsaj, kak sze tozsi: „Liszice majo brloge, ftice majo gnjezde, a szin cslovecsi pa niti teliko meszta neima, kam bi szi glavo nagno." (Mataj VIII. 20.) Jezus sztebov szirotiije, Jezus sztebov gladiije, on sze sztebov ponižava, poleg tebe, je v tvojem zsalosztnom i britkom prebitki, oh ne tozsi sze zato szirota, temvecs moli dobro njegovo Szrce i potozsi sze njemi, poszluhne te, omocsi te, ve on rad ma sziromake, nje obprvim za blazsene zove rekocs : »Blazseni szo sziromacje vu d tihi, ar je njihovo nebeszko kralesztvo." »Vu vszem njihovom trplenji je pobatrim" sze gl&szi obecsanje Jezusovo. Kaj koli vasz zato tersi, preliibleni liibitelje Szrca Jezusovoga, nikaj sze vam ne trebe bojati, csi vasz celi szvet osztavo, o cerkvene dveri szo escse odprete pred vami, poszvet pred olt&rom escse gori ozna-nilvajocs vam liibezen i szmilenoszt Jezusovoga szrca, stero v oltarszkom szvesztvi za vasz prebiva. Roko szi na szrcč deni draga krscsanszka diisa vu nevolaj i tezsavaj, ocsi pa na oltar vrzsi i te ponovi moje recsi, stere szo Jezusove : za mene je Jezus tu, naj bi me pobatrivo, oh veri mi, ka zse sztem dobiš teliko mocsi, ka pod krizsom ne szpadnes, ka pa cse bos verno csasztila Jezusovo Szrce, te sze szpuni n£d tebom obecsanje „Vu vszem njihovom trplenji je pobatrim." IV. „Vu zsitki i poszebno na szmrtnoj viiri njim obranba bodem." „Kama drevo szpadne, tam osztane" pravi sz. piszmo. Od szmrti sze to razmi. Kama szmrt csloveka szpravi tam osztane ; cse v pekel v pekli, csi v nebo v nebi. Od pur-gatoriuma szi ne gucsimo, ar z purgatoriuma vszaka diisa v nebo pride. Szmrt pride i te pokoszi sztarec i kak te razi ocsi tak bodes i szkoro bo to. Szmrt pride i pokoszi te mladinec i kak szpadnes, tak osztanes vszik ino vszikdar pa pa ne bo dugo to. Szmrt pride, pa tvoja hizsa, tvoji penezi, tvoja vre-dnoszt tu osztane, ti pa odides dragi krcsenik v tiszti kraj, gdeta szi szpadno — ali na levi, ali na pravi kraj. Szmrt pride i ne bode pitala szi kredi, ne csi duzse scses zsiveti, ali csi szi sze navolo zse zsitka, ne bode pitala jeli mas dobra, ali lagova dela na duši, ne jeli szi k Jezusi prikapcseni, ali od njega odtrgnjeni — ti moreš iti „ar proti szmrti, kak peszem pravi — jaj ne ga po-mocsi." I csi szem ne pripravlen, csi neimam na duši szvad-benoga oblecsa, kak Jezus pravi — nego mam szmrten greh — te sze viivrzsem na zviinesnjo tmico, gde jokanje i zobno škripanje bode. Od ednoga jediuoga hipa viszi jeli bom na neke veszeli vu nebi, ali bom na vek.e goro vu pekli, i te hip je szmrtne vure hip, gda mi duša mrtvo telo na zemli povrzse ona pa pred szod bozsi ide. Vred-noje zato i ne je neszpametno delo celi zsitek za to pre-zsiveti, naj szrecsno merjemo, kak szo to szveci vcsinoli. Štiri recsi znam od te szlednje vure: 1. ka zagotovo pride, 2. ka szkoro pride (proti vekivecsnoszti je cslo-vecsi zsitek eden hip) 3. ka bo jo vszaki meo ednok i ob, 4. ka od nje viszi kaksa bo moja vekivecsnoszt. Pride ali gda ? V nocsi, ali vudne ? po dugom, ali po kratkom betegi ? Jeli bom pri pameti te i bom sze znao escse szpovedati, ali morebit, kak vnogi zse ne bom mogeo gucsati ne sze szpovedati, ne precsisztiti, niti ne szle-dnjega mazanja gori vzeti, tak naglo i tak hitro sze mi nit mojega zsivlenja pretrgne ? Sto mi zna na to pitanje odgovor dati ? Oh csi bi sze sto najseo, ki bi meni i tebi dragi krscsenik poisztini znao povedati: nikaj sze ne boj, szrecsna bo tiszta viira, gda bos sze szveta locso, jeli ka bi njemi midva te prevecs lepo zahvalila na toj dobroti i prelepo bi ga opitala, ka zsele za te trud od ndj ? I hvala Bogi znajseo sze je taksi cslovek. Bog je tiidi. Verjemc njemi zato lehko, ka pravi. Jezus je on, on mi obecsa, ka na szmrtnoj poszteli na szledjen hip mojega, zemelszkoga zsivlenja vtoli moje zburkano szrce, potrosta mojo zsalosztno dilso, omocsi mojo bojazlivo volo. „Vu zsitki i poszebno na szmrtnoj vuri njim obranba bodem" tak sze glaszijo recsi Jezusove. Onim je to obecsao Jezus, gda je lublčno Szrce szvetoj Marjeti razodeo, ki bodo njegovo Szrce csasztili, liibili, i ne zsalili. Zaisztino, lehka pogodba. Jezus me brano bo vu zsitki, Jezus me brano bo na szmrtnoj poszteli proti nepri-jetelom naj pod njihovo roko ne pridem i za to bra-nenje szamo to zsele naj szi vecskrat na njegovo zsalosztno, preszmeknjeno szrce zmiszlim i naj je ne preszmeknem vecs. Ve sze ti dobra duša bojiš esese sztvar dolibujti, csloveka klati to pa niti estiti neseses, o Jezusovo Szrce bi pa mogla preszmeknoti ? Jeli ka ti to ne vupas vesiniti 1 Necsakam od tebe odgovora na te recsi, szamo telko te proszim, ne preszmekni je vecs. Da vidiš, kelikokrat szi szmrten greh vesino, telikokrat szi je preszmekno. Da od szmrtnoga greha pravi szv. Pavel apostol, ka ki ga vesini, znova krizsa Jezusa. To sze tak razmi, ka tak mocsno, globoko razzsali njega sz mrtmin grehom, kak szo zsidovje to sz krizsanjom vesinoli. Zato csi te hiidi dtih ali kajkoli scse na greh nagnoti ne privoli vu njega. Kricsi i moli te k Jezusi naj te pomaga, ka ga ne krizsas, ka ga ne preszmeknes. Jezusovo Szrce pomagaj mi, resi me! to naj bo tvoja recs i moli njemi na cseszt vszaki den kaj, te sze szpuni nad tebov njegovo obeesanje : „Vu zsitki i poszebno na szmrtnoj vuri njim obranba bodem". ' Szrcsen. Rim. Odpiisztki na szmrtno viiro. X. Pius papa szo 1. 1904. mdrciusa 9-ga popolen odpiisztek podelili onim na szmrtno viiro, ki v zsitki z mocsnim nakanenjom zmo-lijo to molitvico „ Goszpodne Bozse, zdaj zse vszako szmrt, kak, sze tebi vidlo bo, z vszemi njenimi sztraliami, mokami i bolecsinami z tvoje roke z mirnov dusov szem pripraven z dobre vole gorivzeti." Popolen odpiisztek nasz po bozsoj szmilenoszti resi purgatoriuma, placsa sze zato trud za to molitvico. Cserenszovci. Dekle z Cserenszovec szo za „Marijiko" beli pl&scs sz. pojaszom vred za 12 koron kupile. Beli oblecs i csarno szrce nebi zlozsnoszt kazala, zato sze mocsno vtipamo ka bodo cserenszovszke dekline pred v belo oblecseno „Marijikoa sz csisztim szrcom hodile. Cela fara je pa pred oltar eden lepi szvilni prt kupila za 70 koron.. Veszeli nasz, gda kaj taksega zvedimo. Francoszko. Tancona poglavnika Autigny varasa na Francoszkom szo z szliizsbe vrgli, ar je ne dopuszto, kak je vlada zapovedala, krizse z sol viizliicsati. Po kastigi eto piszmo pise okrogline ravniteli: „Mojo szliizsbo szem onomi na diko gorialdiivao, ki je z liibezni do nasz to najszramotnese vmorjenje pre-trpo, nad koga oblasztjov i dobrotov sze csvidivamo i ki nasz v trplenji podpira. Vcsino szam to, ar szem sze ne zbojao szrditoszti one visesnje oblaszti, stera sze podvrzse taksim zapovedam, stere na njo poszili navezsejo moški, stere je szame pred szebom szram, ovak nebi szkrivne vkiiphode meli. Ali eden krizs zato escse jeszte v skoli, moj szin ga na prszaj noszi." Inda szo klali krscsenike, dnesz den njim szliizsbe jemlejo, naj je nevola sztere i v grob szpravi —■ mantr-nistvo je oboje, stero korono nebeszko szpravi onim, ki Krisztusa raj majo, kak celi szvet. Szv. Szebestjan. Hvdla Szrci Jezusovomi, glasz nase potrebocse je vnoga szrca geno na szmilenoszt do nase sziromaske cerkvice, vnogim sze pomililo ono dobro bo- zsanszko Szrce, stero v oi ta rs z kom szvesztvi tak potrplivo i lilbeznivo csaka vu nasoj cerkvi, dokecs sze hizsa njegova ne olepša i vred ne szpravi. Znam, ka je vnasoj okroglini malo cerkvih celo vredi. Znam, ka vu vnogih mesztah trbe cerkev^ popravlati, kin-csiti, povčksavati, escse taksa fara sze zndjde,. gde celo novo trbe zidati. Vnogi z med teih farnikov bi mi lehko v ocsi vrgeo, ka iscses tu sz tvojov prosnjov, mi szami szmo v tisztoj szkrbi, kak ti. Jaz na te recsi glavo ponižno povesznem ino odgovorim : odpiisztite mi, liibezen do sziromaskoga Jezusa me je gnala k vam. Drobtinje szam priseo szamo proszit, kak sziromak pri dveraj sztojim i szamo na filer csakam. Vszaki je duzsen szvojo cerkev pomagali i obprvim szvojo cerkev i v njej prebivajocsega Jezusa v sznazsen sztan szpraviti, ali poteg te zapovedi sze je duzsen ednoj drtigoj tiidi podvrzsti: szmilenje mej do sziromakov. Edna prilika nam vsze raztolmacsi. Ocsa razdeli szvojo vrednoszt med decOv, vszako dobi szvoj deo, ali zdlo szi-romaki li da kaksi darec, ki pred dverami ponižno csaka, gorecse moli i vuime bozse proszi. Te ocsa szte vi zviinszki farniki; herbijo vaso morete med szvojo deco dati; ta deca szo Jezusek, ki vu vasoj cerkvi prebiva i angelje pa szvetniki, ki sze v njoj csasz-tijo. Tei vszi vasz, kak deca, to je z neduzsnim i gore-csim szrcom liibijo, tem morete zato najvecs dati, naj sze njihovo sztanje, hizsa bozsa vred poszlavi. Ali gda to vcsinite, ne szpozabite sze z sziromakov, ki pred vašimi dverami ponižno csdkajo, gorecse molijo za vasz i vase pokojne i vu Szrci Jezusovom od vasz mali darec, steroga prevupate dati, proszijo. Med temi sziromaki jaz tudi sztojin. Csi morete, i keliko morete drdgi krscse-niki dajte mi na pomocs, naj Jezusovoga Szrca diko, ka szrcsno zselem, kem hitrej i kem bole razširim na Go-ricskom. Szombathely Cerkvena Staniparija Dari za szebescsanszko cerkev. Tisinszka fara. Z Tišine: Martinee Kata..... Kor. fil. Kor. 81. z — Ivanoei Eoza...... 5 — Hauko Jozsef...... 2 — Janzsa Rozalia..... 1 — Kovacs Stevan..... 2 — Krcsmar Anna..... 1 — Omar Ferenc ..... — Lazar Treza ...... 2 — Hoivath Maria..... 2 — Marton Verona..... 1 — Omar J&nos...... 2 — Pors Jurij....... 1 — Kosz Miklos...... 2 — Skraban Jozsef..... 1 — Pintarics Treza..... 1 — Bertalanics Jozsef .... 1 - Seriiga Kata...... 1 — Diindek Stevan..... 1 — Ratnik Imre.....• 1 — Seriiga Matjas..... 2 — Pelcar Mihal...... 1 — Eibas Ivan ...... 1 — Pelcl Janos...... 1 — Kranjec Matjas..... 2 - Flegor Maria...... 1 — Gider Andras..... 1 — Ratnik Jozsef. • ... . 1 — Szrdt Stevan...... 1 — Saffarics Janos . . . - . 1 — Rogacs Jozsef..... — 80 Ullen Jozsef i Alojz . . . 1 — Rogacs Ferenc..... - 60 Ficko Stevan...... — 80 Vogrincsics Mihal . . . . — 60 Pintarics Ana..... — 40 Eiizsics Stevan..... — 50 Lukacs Miklos . • . . . — 40 Seriiga Miklos..... — 20 Car Ivan....... — 40 Seriiga Jozsef..... — 40 Saffarics Kata..... — 40 Vogrincsics Ferencz . . . — 40» Szupi Julia...... — 40 Rajbar Janos . • . . . . — 50 Jausovec Maria . . ■ . . — 40 Kiizmics Bara..... — 30 Vogrinec Maria .... — 40 Kiizma Andras..... — 60 Martinee Janos..... — 40 Szrsen Matjas..... — 50 Macsek Kata...... — 40 Celeč Jozsef...... — 40 Celeč Ana .... • . - — 40 Celeč Jelena...... — 40 Omar Stevan...... — 40 Dragovics Mari..... — 20 Ullen Kata...... — 80 Vkup . . 27 40 tillen Jozsef...... — 60 Vkup . . 39 60 Z Frankoree: Kovacs Mihal..... Z Pet&nec: 3 — Majcan Janos..... 3 — Pl. Goszpod Kladziwa Jozs. 170 — Pintarics Julia..... 2 — Bagoros Stevan . . . * . 4 — Fieko Anna . • . . . . 2 — Puchner Karolina goszpod. 20 — Kor. fil. Kor.BI. Szampt Ferenc ..... 2 — Hajdinjak Jelena .... 1 — Szarapt Bara............2 — Puff Janka.......— 40 Perkics Stevan..........1 — Grlec Jožefa......— 60 Slimec Ana............1 — Kodila Maria......— 20 Eogaes Janos..........1 60 Eajbar Paulina.....— 20 Szinic Ferenc..........1 — Eajbar Ana......— 20 Skraban Janos • . . . . 1 — Novak Ivan......— 40 Šiftar Ivan..............1 — Farics Mihal.......r— 40 Osontola J&nc>8..........1 — Cigan Stevan......— 80 Kofjdcs Julia............1 — Gumilar Matjas .... — 60 Szukics Leopold..........1 — Stiblar Janos......— 20 Eibas Julia.....'. . 1 — Eerec Andras.....— 20 Eibas Eva..............1 — Eibas Terezia......— 20 Eibas Maijas............1 Eanko Jozsef......— 60 Meglics Terezia..........1 — Spolar Janos......--40 Mitnjek Eva............2 — Novak Jozsef......— 20 Eiizsics Matjas..........t — Szrsen Andras.....— 20 Šiftar Matjas............1 — Zselodec Helena .... — 60 Graj Stevan............1 — Bagoros Mihal.....— 20 Stevanee Mihal..........1 — Drvarics Andrds .... — 40 Etizma Julia............1 — Farics Terezia.....— 20 Pajzslar Matjas..........2 — Gumilar Anton.....— BO Ereft Ivan......^ 1 — Karasz Stevan ..... — 40 Gergorec Eata..........2 — Stevanee Bara.....' — 40 Gumilar Jozsef..........1 — Ereft Janos......— 60 Karasz Stevan..........1 — SerOga Ana......— 50 Karasz Alojz..............1 — 'Bratkovics Jozsef .... — 40 Eegediis .Julia..........% — Vktip . . 240 40 Bodanec Agatha .... I — (Dale.) Liibleni darovniki i nabiralci! Jezusovo Szrce vam naj da za milodare i trud na tom szveti miloscso, na ovom pa diko nebeszko. plebanos.