Iz Jugoslaviie. — Kaj je pa to?! Sedanji čas osvetnice Pravice in posestrime ji Resnice je odkril ta-le škandalozni slučaj: Invalida in enoletnega prostovoljca učitelja V a c 1 a v a D e r ž a j a, ki bi bil rad dobil službo v Ljubljani, je vojaškemu poveljstvu n e k d o tako-le ovadil (v nemškem jeziku): »Enoletni prostovoljec Deržaj Vaclav je prišel k meni in me je prosil za kako mesto. Govoril mi je, da je invalid — iz vojske odpuščen — in kot tak išče službe. Po tej izpovedi nisem človeku zaupal. On je slepar in nanj je treba posebno paziti.« — Pod to denuncijacijo je podtaknjeno inie nadučitelja Jakoba Uininika, ki kaj takega o Deržaju ni nikdar govoril, niti zap i s a 1. Kako tudi? Saj noben ljubljanski nadučitelj ninia pravice oddajati služb! Obratno je res! Tov. Dininik se je potezal za Deržaja in ga priporočal ljubljanskemu nadzorniku Lavtižarju! — Deržaj je bil — preden je šel k vojakom — učitelj na Ostrožnem brdu. A ljubljanski deželni šolski svet (recte Kaltenegger) je poročal vojaškemu poveljniku (v nemšketn jeziku): »Enoletni prostovoIjec Ueržaj Vaclav ni bil še nikdar učitelj, je tukaj nepoznan in se ni tuuradno javil pri nobenem okrajnem šolskeni nadzorniku.« — Tej neistiniti uradni trditvi nasproti stoji resnica, da se je Deržaj oglasil pri treh nadzornikih: pri Lavtižarju, Gabršku in Thumi! Razvidno je torej, da so sovražne sile spletkarile proti mladetuu naprednemu učitelju, dokler ga niso oblekle v vojaško suknjo. Zaradi takih neiesničnih uradnih izjav je dobil Deržaj pri vojaštVu usodno označbo »p. u.« in je bil p o 1 d r u g i ni esec v zaporu. In ni dosti rnanjkalo, da se mu ni pripetilo še kaj hujega! Ni torej nič čudnega, da so morali v takili razmerah v vojaško službo ljubljanski oženjeni in stari učitelji: Wider (umrl v Podgorici; kdo ima njegovo smrt na vesti?), Petrič, V. Sadar, Novak, Potočnik in drugi, oproščeni pa so bili mladi samci: Jerše, Lončar, Wagner i. dr. Le vprašajte Lavtižarja, v kateri učit. organizaciji so prvi, v kateri drugi? (Mi nismo nikomur nevoščljivi, kdor je bil oproščen in rešen trpljenja vojaškega suženstva in vojnih grozot — narobe: vsakemu to privoščimo. S tem hočemo le pokazati na dvojno mero, ki je z njo javni šolski funkcionar uveljavljal svojo strankarsko politiko. Ta igra z življenjem stanovskih tovarišev mu gotovo ni v čast! — No, Deržajev slučaj je tako tipičen in kričeč, da se moramo v interesu časti in morale kar najintenzivnejše zanj zanimati, dokler ne zalotimo denuncijanta in ponarejevalca podpisov! Zdi se nam, da drži sled na pravo mesto . . . Potem pa pride — dan plačila! — Društvo učiteljev slovenskih obrt. nadalj. šol. Pred petimi leti se je ustanovilo društvo učiteljev slovenskih obrt. nadaljevalnih šol; a razen ustanovitve ni o društvu ničesar slišati. Takratni tov. predsednik naj društvo zopet oživi! Čas kliče na delo! Treba bo ustanoviti več slovenskih obrtnih nadaljevalnih šol, sosebno na Koroškem, Štajerskein in Primorskem; treba bo v to svrho izobraziti zadostno število učiteljstva; treba bo novih predpisov za obrt. nadalj. šole pri čemer mora učiteljstvo z večletno prakso sodelovati, itd. Društvo se bo labko obrnilo na narodno vlado v Ljubljani, da priredi že 1. 1919 na državni obrtni šoli v Ljubljani strokovne tečaje za učitelje obrt. nadalj. šol. — O Božiču zboruje v Ljubljani Slov. Šol. Matica in upravni odbor Zaveze; lahko pridejo tudi zastopniki našega društva tia posvetovanje! S. — Neokusnost in breztaktnost! Ljubljanski nadzornik Franc Lavtižar se baha nasproti vsakomur, kdor ga hoče poslušati, da mu ne odide nadzorniško mesto, ker je njegov protektor član Narodne vlade, g. poverjenik dr. Lovro P o g a č n i k , ki je z Lavtižarjem v svaštvu. Ne verjamemo, da bi v naši demokraški državi kaj veljale in kaj držale take kvalifikacije strogo rodovinskega in oseb- nega značaja! Sicer pa — počakajmo, kak uspeli bo imela taka neokusnost in Dicztaktnost! Vsi dostojm ijudje se neizprosno drže načela, da morajo s sisteiiiom pasti tudi vse osebe — nosilke tega sisteina. Ne verjanienio, cia bi bilo z Lavužarjem drugače. — Seje aprovizačnega odbora ljubijanskega učitcijstva se odslcj redno vrse vsakih 14 dni v »Učiteljski uskarni«. ljrva priliodnja seja bo dne 2. Uecenibra t. i. ob 6. zvečer. Posebe ne bo nihče več vabljen. — S slovenske trgovske šole v Ljubijani. Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave je odstavila vodjo Dermastijo in učitelja Ko1 e ii c a. Vodstvo je poverila udtelju G ogoli. — Z ljubljanskega učiteljišča. Glavni učitelj P e t s c h e je odstavijen. Bil je koniident bivše c. kr. ljubljanske poh- cije, ki ji je redno vsak teden prinašal »poročila«. — Narodna vlada v Zagrebu je vzpostavila docenturo za slov. jezik ia nteraturo. Pol leta pred vojno je hrvatski _un dal dr. Jrr. 11 e _ i č u v Ljubljani »veinam legendi« (docenturo), a začetkoni vojne, ko je bil dr. llešič tožen veleizdaje, na pritisk z Dunaja iz vojnopolitiških razlogov razveljavil. Narodna vlada je sedaj na predlog filozofske fakultete zagrebškega vseučilišča dr. llešiču vrnila docenturo. Prav je tako in veseli nas to! — Opravila pri poverjeništvu za socialno skrbstvo so razdeljena tako-ie: \ odstvene skbi, mladinska skrb, organizacija zasebue dobrodelnosti in boj zaper beraštvo, višji deželnosodni svetnik iVl i 1 č i n s k i ; skrb za vojne poškodovaace in zaostale sorodovince, kolikor uiso ta opravila že poverjena ravnatdju državne obrtne šole ivanu Subicu, koniisar P r e p e 1 u h ; obrtno delavno pravo in varstvp delavcev, posredovanje dela, skrb za ljudi brez dela in varstvo izseljencev: dr L e m e ž ; skrb za begunce, stanovanjstvo, socialno zavarovanje: kondpist dr. Ž u ž e k. — Natečaj za telovadnega učitelja. Na državni višji realki v Ljubljani je izpraznjena stalna služba učitelja za telovadbo z doliodki X. dnovnega razreda državnih uradnikov. Pravilno opreinljene prošnje je predložiti predpisanim potoin Narodni vladi v Ljubljani — oddelku za uk in bogočastje — do dne 15. decembra 1918. Prosilci niorajo biti izprašani iz slovenskega učnega jezika. Na zakasnele ali nedostatno opremljene prošnje se ne bo oziralo — Poverjeništvo za uk in bogočastje. — Imenovan je za rednega profesorja za splošno in eksperimentalno patolo^ijo in iarinakologijo na medicinski takulleti hrvatskega vseučilišča v Zagrebu dr. jVliroslav Mikulidč, asistent graškega \: . učilišča. — »Hrvatski Branik«, dnevnik za politiko in gospodarsvto, je pričel izhajati v Sarajevu. Zato pa je prenehal »tlrvatski Unevnik«. — Na državni obrtni šoli v Ljubljani nameravajo, ako se oglasi zadostno število učencev, otvoriti z novim letorn 1919 zopet stavbno-obrtno šolo za zidarje, tesarje in kamenoseke, obstoječo iz pripravljalnega in dveh strokovnih tečajev, katerih vsak traja po pet mesecev. Ti tečaji imajo namen, podati pomočnikom zgoraj omenjenih obrti ono znanje in one spretnosti, ki so podlaga uspešnemu obrtovanju in jih usposabljajo za mojstrske izkušnje. Odhodno izpričevalo skrajša tesarjem in kamenosekom predpisano praktično uporabo za eno leto. Absolventje dobe tudi službe železniških mojstrov pri državnih železnicah. Poštno in telegrafsko ravnateljstvo jih sprejema za stavbne pomočnike; ako napravijo potem teoretične in praktične izpite, lahko dosežejo službo poštnih oficiantov. Sprejemni pogoji so dovršena ljudska šola, 17. leto in dokončana učna doba v obrti. Vpisnina znaša 2 K, šolnina 5 K. V to svrho naj se zglase učend pri ravnateljstvu državne obrtne šole v Ljubljani takoj ustno ali pismeno in naznanijo svoj natančni naslov. — Umrl je dne 9. t. m. tovariš Alojzij T r o b i š , nadučitelj v Koprivnici pri Rajhenburgu, star 64 let. Blag mu spomin! Preostalim iskreno sožalje! — Iz šolstva. Narodna vlada SHS v Ljubljani, poverjeništvo za uk in bogočastje, je od službe kot šolska nadzornika suspendirala šolskega svetnika prof. dr. Henrika Swobodo, okrajnega nadzornika za vse nemške ljudske in meščanske šole na Kranjskem, izvzemši one v Kočevskem, Novomeškem in Črnomaljskem okraju, ter nadučitelja Matija Primoscha, okrajnega nadzornika za riemške ljudske šole v okr. Kočevje, Novo mesto in Crnomelj. Njima podrejene šole je podredila šolskim nadzornikotn za slovenske šole dotičnih okrajev. — Prof. Jos. Vesel z ljubljanske obrtne šole je od službe odstavljen. — Narodni davek. Tajništvo Narodnega Sveta v Ljubljani nam poroča: Radoslav K n a fl i č , nadučitelj na Dobju, od svoje vojne draginjske doklade K 100. — Arut Bitenčeva, učiteljica na Dobju, K 20, Franica Podlesnikova, učiteljica na Dobju, K 10; Ivan Serbach, učltelj na Dobju, K 10. Srčna hvaia! Posnemajte! — KsaveriJ v Sav. dolini. Dne 15. noverabra t. 1. je pri svojih starših na Polzcli nagloma umrla tukajšnja udtelj. P i r č ev a Agneza. Marljivi vzgojevalki m vrli lugoslovanki naj bo lahka domača gruda! — Iz krogov ucMteljskili vpokojencev nurn pišejo: Kakor znano, jc imclo društvo vpokojertega učiteljstva pred nedavnim časom svoj izredni obeni zbor, na katerern so se pravila nekoliko izpremenila. Miiogo pisarij in truda jc iinelo pri tem lajništvo, a namesto zahvale je dobivalo od neke strani celo nasprotstva. Toda vkljub vsemu je oblast predložena pravila ravnokar odobrlla. Izboljsava pravil je vrgla torej tišto omejitev, ki je zabranjevala ob sprejemanju novih članov iti čez ieželno mejo Kranjske. Sedaj je pač mož,io pristopiti vsakeinu, da jc le učiteljskega stanu, najsi bo učitelj rojak tom od Soče ali Drave. kar gotovo ustreza duhu sedanjega časa. Število društvenih članov je naraslo zadnji čas na 130 pravih in 8 podpornih. Pri zadnji umrli članici J. D. so dobili ostali otroci dediči 132 K pogrebne podporc. Manj kakor po dve kroni od člana pa zato, ker po pravilih še ni nekaterim doba pretekln. da postanejo deležni podpore. Društvo se je ustanovilo pred šestitni lcti in jiii je uinrlo v tej dobi 12. Dediči vseh dvanajsterih so prejeli skupno 1184 K. Da to ni veliko, izvira odtod, ker je društvo začetkoma štelo le po malo članov. Ginljivo je videti, kako vsakdo rad spravi odštete mu novce. Pristopajtc torej pridno k društvu, zlasti oni, ki ste z otroki bolj obdarovani; vplačevanje je kaj malenkostno. S tretni kronami je poravnana že pristopnina in prispevek za prvi smrtni slučaj. Priglaševanje v društvo sprejema največ blagajnik Sim. Punčali. Marmont. ul. št. 18, pa tudi tajnik ali predsednik, pisrneno po pošti ali osebno ustno. Prenovljen društveni odbor vam je porok, da bo vztrajno deloval v korist društva in njega članov. Saj je njegova naloga tudi, da se poteza za gmotno stanje društve nikov. Omcniti mi je še, da nekateri radi zanienjavajo naše društvo z društvoni »Samopomoč« ali tudi z Društvom v pornoč vdovam in sirotain, kar pa ni eno in isto. »Samopoinoč« je društvo za aktivno mlado učiteljstvo, ki sprejema člane le do 45. leta starosti. Naše društvo pa je za učitelj. vpokojence in njihove vdove brez omejene starosti. Društvo v pomoč vdovam in sirotam je le za vdove in sirote, ki sprejemajo stalno podporo, penziji podobno, ne da bi plačevale kako letno članartno. Seveda je njihov urnrli soprog pristopil k društvu, preden je bil 50 let star in moral plačevati letno čalanarino i)O 20 kron. — To so torej tri društva. Pri osnovi teh je bil glavni namen, zapustiti po smrti ostalim svojcem neki »bene«. Saj je znano, da je bil učiteljski stan, odkar jc postal samostojen, vedno tako slabo in pičlo plačan, da ni bilo nikomur mogoče si kdaj kaj za starost prihraniti.' Vztrajajmo torej pri teh društvili in upajmo, da nam milejše sohice zasije v naši sedaj cvetoči bodočnosti. S. P. — Kaj bo z našo D. C. M.? Rojaki, ki so sploh imeli zadrgnjene mošnjičke za narodni davek, odklanjajo sedaj še vsako posebno skrb za našo šolsko družbo in še druge odvajajo od dobrodelnosti z Izgovorom: »Družbe itak ni več treba, vsc šolstvo prevzame Narodna vlada!« Iz srca želimo vsi, da bi se tako prerokovanje res moglo uresničiti. Toda danes je še v tem oziru pogled v bodočnost zastrt. Sovražniki nam ogrožajo naše meje hujše, kot so jih kdaj poprej. Nihče ne ve, ali nam bo sploh še treba zdrževati šolstvo za naše manjšine ali v dosedanjem, maiijšem ali celo v — širšem obsegu. Zaenkrat stojimo pred golim dejstvom, da mora naša šolska družba skrbeti za vse svoje šolstvo s podvojenimi izdatki. -- Med našim ljudstvom še ni bilo nikdar tako lahko nabirati prispevkov za narodne in dobrotvorne namene, kakor zadnja leta in še danes, ker denarja ne primanjkuje. In vkljub temu imamo dobro tretjino vseh podružnic — celo v mestih in trgih — ki niso zbrale in doposlale nikakih letnih prispevkov. Žalostno izprlčevalo narodne brezbrižnosti! Naj bi se vendar ojunačil v vsakem kraju kateri bivših podružn. odbornikov ali odbornic ter izvršil ta rodoljnbni posel! Za D. C. M. nabrane vsote ostanejo vedno narodu v prid. Ako nain tudi res zasije takšna zlata bodočnost, da bomo popolnuma rešcni skrbi za narodnc manjšine saj za D. C. M. zbrani denar ne pride v tiapačne roke in za nepotrebne namene, temveč bi v slučaju razpusta družbe gla-soin pravil njeno imetje prevzela naša»Slovenska Matica«, ta naša bridko pre-izkušana najvišja kulturna institudja. — Memeniti, a imoviti rodoijubi so pričakovali, da sreCno pričakovani konec svetovne morije in doseženi naš ideal Jugoslavlje prinese »dornu na oltar« brezšteviliie rnarijše ln večje vsote od vseh strani in iz vseh krogov naie domovine. Dosedaj paše nismo o tem ničesar slišalr ne čitali. — Froslavu Jugoslavije na 1. mestni šoli v Ljubljani. Uiasom soglasnega sklepa učiteljskega zbora sta mladina in učiteljstvo 1. ra. deškešole postanek Jugosiavije slovesno praznovaia, in sicer najprvo z izredno slavnostno konferenco, pri kateri je govoril šolski vodja Dimjrik slavnostni govor, nariašajoč se na zgodovino in postanek Jugoslavije. Solski mladini so preteklo soboto po vseh razredih predavali o Jugoslaviji in njeni Narodni vladi in peli tudi v vseh razredih narodno himno »Lepa naša domovina!« Na podstavi teh predavanj pišejo prihodnje dni učni stopnji mladine primerne spisovne naloge. Zaključila se je ta domoljubna slavnost v neueijo z zahvalno službp božjo, ki so se je uddežili učenci vseh razredov s svojim učiteljstvom, okrašeni vsi s trobojnimi znaki. Gospod katehet Pavel Zajec je imel ob tej priliki lep, slavnosten govor, ki so ga učenci, učiteljstvo in drugi verniki poslušali z veliko pazljivostjo. Na vse je napravil ta govor globok vtisk. Po končani maši je bil »Te deum« in učenci so pod spretnim vodstvom učitelja Ambrožiča z globokimi čuvstvi zapeli Zahvalno pesem in na to iz polnega srca in z vsem navdušenjem tri kitice naše himne »Lepa naša domovina!« Solze veselja so igrale mladini v očeh — dokaz, da ji ie slavnost segla globoko v srce in ji začrtala trajne spomine. — Iz laškega ujetništva se je oglasil Stanko Diinnik, nadporočnik pri 9. stotniji železniškega polka, sin tov. Jakoba Dimnika. Ujet je bil dne 4. novernbra, ko se je uniikal proti doniovini. Pismo je odposlal iz Novare svojim sorodnikom v Trst i'i le-ti so ga odposlali privatnim potom njegovim staršem v Ljubljano. Med drugim piše, da je na potovanju v notranjo Italijo da se mu godi dobro in upa, da se kinalu povrne v domovino. — Pouk francoskega jezika v šolah. Poverjenik za bogočastje in nauk v Zagrebu je izdal naredbo, ki določa, da je z ozirom na nove razmere potrebno, da se čim najbolj spoznamo s francoskim jezikom kot jezikom velike kulture in svetovne veljave. Zato je treba, da se učenje tega jezika čim najbolj razširi in olajša. V to svrho priporoča poverjenik vsem, ki so vešči francoskega 'jezika, predvsem učiteljem in profesorjem, naj v nižjih in višjih šolah prevzerno privatno poučevanje v francoskem jeziku. Ta pouk naj se vrši v šolskih prostorih in to za one učence, ki se prostovoljno prijavijo. — Učitelji-častniki se vabijo na prijateljski sestanek, ki se vrši jutri, v soboto, ob 8. zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti v Ljubljani. Pogovor o stanovskih zadevah.