Fünkešnica Glasilo Obcine Veržej ˜ leto XIII ˜ št. 4 ˜ december 2020 BOŽICNA VAS BO! POINT NATURA 2000 ENERGETSKA SANACIJA Fünkešnica Glasilo Obcine Veržej ˜ leto XIII ˜ št. 4 ˜ december 2020 BOŽICNA VAS BO! POINT NATURA 2000 ENERGETSKA SANACIJA UTRIP OBCINE UTRIP OBCINE SPOŠTOVANE OBCANKE IN OBCANI! P P raznicni letaki v poštnih nabiralnikih in reklamni televizijski spoti nas v tem casu še najbolj opominjajo, da se leto bliža h koncu. Ve seli december je v luci spoštovanja ukrepov za preprecevanje širjenja koronavirusa precej manj vesel kot obicajno. Manjkajo druženja, zakljucki leta, sejmi, stojnice. Pa ne samo december, celotno leto je bilo drugacno, zahtevno, zaznamovano z bojem cloveštva za obvladovanje koronavirusa. Posledice, ki jih bo pustila pandemija, bodo dolgotrajne in družba bo potrebovala precej casa, da se vrne v stare, ustaljene tirnice. Preden pa bomo lahko zaceli odpravljati posledice, moramo virus premagati. In to s kar se da najmanj žrtvami. Za to smo odgovorni vsi, s svojim ravnanjem, upoštevanjem omejitev in solidarnostjo v celotni družbi. Tudi delovanje Obcine Veržej je v letošnjem letu pandemija koronavirusa dodobra zaznamovala. V obcini je ob ustreznih usmeritvah obcinskega štaba civilne zašcite stanje okužb pod nadzorom, v prvem valu pa smo pokazali veliko mero odgovornosti in solidarnosti ter medsebojen pomoci, pri cemer najbolj izstopa projekt šivanja zašcitnih mask, ki so bile v tistem obdobju v velikem pomanjkanju. Tudi izbruhi v drugem valu se uspešno zamejujejo. Kljub soocanju s pandemijo je obcina uspela realizirati vse projekte in naloge, ki so bili doloceni z letošnjim pro- racunom. Izpostaviti želim dva projekta. Prvi je obnova objekta Roža, ki je dobila novo podobo in tudi namen, saj od otvoritve v septembru v njem deluje Promocijsko informacijski center POINT NATURA 2000, ki poleg promocije naravne in kulturne dedišcine izvaja tudi dejavnost turisticno informacijskega centra. Vabljeni, da po odpravi omejitev zaradi koronavirusa center tudi obišcete. Drugi pomemben projekt je zakljucek energetske sanacije Osnovne šole Veržej, ki se je zakljucil v zacetku decembra. Obnovitvena dela so naši osnovni šoli dala povsem novo zunanjo in notranjo podobo, predvsem pa ucencem, gojencem doma in zaposlenim omogocila bistveno boljše delovne in bivalne pogoje. Ob razumevanju Ministrstva za izobraževanje šolstvo in šport nam je skupaj uspelo izvesti še kar precej dodatnih del, ki osnovo iz energetske sanacije še nadgrajujejo in zaokrožujejo kot zakljuceno celoto. Projekt celovite energetske sanacije Osnovne šole Veržej je podrobneje predstavljen v eni od rubrik te številke Fünkešnice, ko bodo razmere dovoljevale, pa bomo skupaj z vodstvom šole vrata obnovljenih prostorov odprli tudi za vse obcanke in obcane. Naši pogledi so ob novem letu zazrti že v prihodnost. Investicije in razvoj v prihodnjem letu bo podrobneje opredelil proracun, za katerega pricakujemo, da bo sprejet do konca februarja naslednjega leta. Še ena stalnica v decembru bo letos drugacna, to je Božicna vas Banovci. Vašcani Banovec so se skupaj z organizatorji odlocili, da Božicna vas tudi letos bo. Jaslice bodo postavljene na ogled na nacin, da si jih bo mogoce ob upoštevanju varnostnih predpisov tudi ogledati in tako podoživeti božicno skrivnost svete noci. Ob praznicnih dneh, ki prihajajo, so naše želje za pri- hodnje leto povezane predvsem z zdravjem. Ce smo v preteklih letih ob cestitkah dajali prednost sreci, us- pehom, ljubezni in drugim dobrim željam, smo lahko letos ugotovili, da je temelj vsega ZDRAVJE. Zato Vam v leto 2021 želim predvsem ZDRAVJA, dnevi, ki priha- jajo, pa naj prinesejo blagoslovljene božicne praznike. Ostanite zdravi in prijetno branje! Slavko Petovar , dipl. inž. agronomije, župan Obcine Veržej issn c506-905x. uredniški odbor Ivan Kuhar (glavni in odgovorni urednik), Vesna Ficko, Alenka Belec, Damjana Ferenc, Vito Šadl, Dominik Štrakl, Mateja Žalik Rus. foto naslovnice Grega Valic. lektoriranje Ivan Kuhar. oblikovanje in prelom Marko Suhoveršnik. založnik Obcina Veržej. organizacija tiska Salve d. o. o. Ljubljana. naklada 550 izvodov. fünkešnica ni naprodaj. Vsako gospodinjstvo v obcini jo prejme brezplacno, drugi zainteresirani pa na sedežih Obcine Veržej ali TIC-a Veržej. Glasilo je v elektronski obliki dosegljivo na www.verzej.si in v Digitalni knjižnici Slovenije. Obcina Veržej TIC Veržej – Zavod Marianum Veržej Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej Pušcenjakova ulica 1, 9241 Veržej T: +386 2 58 44 480 F: +386 2 58 44 488 T: +386 51 654 778 E: obcina.verzej@siol.net S: www.verzej.si E: ticverzej@gmail.com FB: tic.verzej Fünkešnica Dobrodošli na desnem bregu Mure 2 Fünkešnica ˜ december 2020 RAZPISI IN PROJEKTI ZAPIS 12. REDNE SEJE OBCINSKEGA SVETA OBCINE VERŽEJ 12. 12. redna seja Obcinskega sveta Obcine Veržej je potekala 22. oktobra 2020, na dnevni red je bilo uvršcenih 8 tock. Pod prvo vsebinsko tocko dnevnega reda župan prosi za uvodno besedo gospoda Boštjana Pihlerja, ki je na zadnji seji Sveta ustanoviteljic javnega zavoda ZD Ljutomer, 24. 9. 2020, s sklepom bil imenovan za direktorja ZD Ljutomer, za mandatno obdobje 4 let. Do formalnega nastopa direktorskega položaja mora pridobiti še soglasja vseh obcinskih svetov v roku 60 dni, v kolikor obcinski svet soglasja ne poda, se šteje, da je pozitivno. Boštjan Pihlar predstavi sebe, nato predstavi trenutno stanje v ZD Ljutomer, v nadaljevanju pa zelo podrobno predstavi še svojo vizijo. Obcinski svet Obcine Veržej je podal soglasje k imenovanju Boštjana Pihlarja, Užiška ulica 2b, Ljutomer, za direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer. Pod naslednjo vsebinsko tocko župan predstavi razloge za sprejem rebalans, ki izvirajo predvsem zaradi epidemije povezane s COVID-19 in s tem povezane strukture prihodkov in odhodkov zaradi investicij. Prihodki so se zmanjšali za 112.001,61 EUR oz. 4,6 % in znašajo 2,330.360,86 EUR, prav tako se zmanjšujejo odhodki za 4,20 % oz. za 109.833,46 EUR in znašajo 2,531.671,91 EUR. Za investicijske transfere v rebalansu se zagotavljajo skupna sredstva v višini 1,169.043,51 EUR ali 46,18 % celotnih odhodkov proracuna. Po podrobni razlagi in pojasnilih s strani župana in racunovodkinje obcinski svet sprejme Odlok o rebalansu proracuna Obcine Veržej za leto 2020. V skladu s priporocili Nadzornega odbora Obcine Veržej, vezano na Pravilnik o sofinanciranju pospeševanja društvene dejavnosti na podrocju kmetijstva v Obcini Veržej, obcinski svet sprejme nov Pravilnik o sofinanciranju pospeševanja društvene dejavnosti na podrocju kmetijstva v Obcini Veržej, ki se od prvotnega razlikuje po tem, da izkljucuje tiste, ki niso neposredno povezani z razvojem in pospeševanjem kmetijstva in da je dobršen del ocenjevalnega lista povezan s clanstvom iz naše obcine, bistveno bolj so podprte in tockovane aktivnosti iz naše obcine. Župan clane obcinskega sveta pod tocko razno seznani z uspešnostjo obcine na razpisu za projekt WIFI4EU, s katerim je obcina pridobila vavcer v višini 15.000 EUR s strani Evropske komisije, ki omogoca vzpostavitev brezplacnih internetnih tock. Obcina je izbrala 6 vstopnih tock, s pomocjo katerih se bodo obcani lahko brezplacno povezali na internet. Pod tocko razno so clani obcinskega sveta Obcine Veržej sprejeli odlocitev, da se odpovedujejo sejnini za 12. redno sejo obcinskega sveta in jo namenjajo v humanitarne namene za blaženje posledic krize, ki jih bodo utrpeli pomoci potrebni obcani. Sredstva se bodo dodelila v višini polovice sredstev Karitasu Veržej, druga polovico pa Obmocnemu združenju Rdecega križa Veržej, ki bosta po svojem preudarku sredstva razdelili med pomoci potrebne obcane. Vesna Ficko, Obcinska uprava Obcine Veržej ENERGETSKA SANACIJA OSNOVNE ŠOLE VERŽEJ O O snovna šola Veržej je v zacetku letošnjega septembra koncno docakala prepotrebno energetsko sanacijo. Zakljucek postopka izbire zasebnega partnerja je vodila Obcina Veržej, ki je skupaj z Obcino Radenci in Obcino Kobilje v postopku konkurencnega dialoga za izvedbo izbrala gospodarsko družbo Esotech d.d. Z družbo je bila sklenjena koncesijska pogodba energetskega pogodbeništva za obdobje petnajstih let. Vrednost vseh izvedenih del v okviru energetske sanacije na vseh objektih znaša 1.453.445,28 EUR, od tega za Osnovno šolo Veržej, skupaj z vzgojnim domom, 862.913,96 EUR. Obcina Veržej je bila skupaj s partnerji uspešna na javnem razpisu za pridobitev sredstev kohezijskega sklada, kjer je za izvedbo projekta pridobila 851.823,16 EUR. Cilja energetske sanacije sta bila dva: toplotno, energijsko in izolacijsko izboljšanje lastnosti šolskih in zavodskih stavb ter zmanjšanje stroškov letnega vzdrževanja. Tako smo v sklopu energetske sanacije zamenjali energetsko neucinkovito stavbno pohištvo na stavbi šole. Uredili smo toplotno zašcito zunanjih sten šole in vzgojnega zavoda. V ucilnicah in ostalih prostorih šole smo odstranili ladijski pod in notranje strope toplotno zašcitili, nanje pa namestili gips in armstrong plošce. Vsa notranja svetila v obeh enotah smo zamenjali z varcnimi svetili. Na radiatorje smo namestili termostatske ventile in uredili kotlovnico ter prešli na sistem ogrevanja s toplotno crpalko. Poleg del, ki so bila vkljucena v sklop energetske sanacije, je bilo potrebno urediti še vrsto drugih investicijskih del, da je stavba dobila zakljuceno podobo. Financna sredstva za investicije v okviru dodatnih del sta zagotovila oba ustanovitelja, Obcina Veržej in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v višini 177.326,42. V okviru dodatnih del smo obnovili nadstrešek pri vzgojnem zavodu ter uredili odvodnjavanje in manjša popravila na strehi zavoda in šole. Prav tako smo namestili dodatne zunanje reflektorje. V celoti smo pre- Fünkešnica ˜ december 2020 3 RAZPISI IN PROJEKTI RAZPISI IN PROJEKTI belili notranjost šole in tehnicno administrativne prostore. Prepleskana so vsa notranja šolska vrata in namešcene nove kljuke. Dotrajano ograjo na stopnišcu predmetne stopnje je zamenjala inox ograja, ki je sedaj v skladu z varnostnimi standardi. Zastarele garderobne niše so zamenjale sodobne individualne garderobne omarice. Prav tako je popolnoma prenovljen vhod v šolo. Dotrajan prani kamen je nadomestil pohorski tonalit. Moderno in lepo zaokroženo podobo pa je stavba z novo fasado dobila še s sodobnimi sencili na oknih in elegantnim napisom na vzhodni strani šolske zgradbe. Nacrtovano bi težko uresnicili, ce ne bi bilo podpore in dobrega sodelovanja s strani obeh naših ustanoviteljev. Posebna zahvala gre županu, g. Slavku Petovarju, ki se je skupaj z obcinsko upravo maksimalno angažiral, razumel naše potrebe in zahteve ter iskal optimalne rešitve, da se je koncno uresnicila dolgoletna želja po prenovi dotrajane šole. Zahvala tudi Obcinskemu svetu za razumevanje pri potrditvi financnih sredstev za dodatna dela. Pohvalno je bilo sodelovanje s pristojnimi na MIZŠ, kjer so se odzivali hitro in konstruktivno. Da so dela tekla brez vecjih zapletov, ima gotovo zasluge vodstvo podjetja Esotech d.d. in vsi izvajalci, ki so s pospešenim tempom delali zunaj in znotraj stavbe, tudi ob sobotah in nedeljah, da se je projekt pravocasno zakljucil. Velika hvala tudi hišniku Jožetu Nemcu, ki je bil nepogrešljiva pomoc pri izvajanju del. Koordinacija med vsemi deležniki je bila dobra in usklajena. Želeli smo cim bolje izkoristiti cas, ko ucencev zaradi pandemije Covid- 19 ni bilo v šoli, hkrati pa nam je bilo zelo naklonjeno tudi vreme. Uspešno zakljucena energetska sanacija bo prav gotovo ugodno vplivala na pocutje ucencev in zaposlenih v šoli, hkrati pa zvišala raven kvalitete bivanja otrok v vzgojnem zavodu. Opravili smo veliko in dobro delo za sedanje in prihodnje generacije, ki se bodo izobraževale v naši osnovni šoli. Sveža in urejena zunanja podoba šolskih stavb, sodobna atletska steza in urejena okolica so pomembna pridobitev, ne samo za zaposlene in ucence, ampak tudi za Obcino Veržej kot celoto. Marija Ferenc, ravnateljica 4 Fünkešnica ˜ december 2020 Vse foto: Anastazij Rudolf TURISTICNI UTRIP TURISTICNI UTRIP OTVORITEV PROMOCIJSKO INFORMACIJSKEGA CENTRA POINT NATURA 2000 V V petek, 16. oktobra 2020, smo pri krožišcu v Veržeju odprli nov Promocijsko informacijski center Point Natura 2000. V njem bodo domaci in tuji obiskovalci pridobili pomembne turisticne informacije in se ucili o velicini reke Mure in njenega biosistema. Namen je tudi, da se predstavijo lokalni ponudniki in na naših policah razstavijo svoje proizvode za potencialne kupce. Glede na takratne razmere v zvezi z aktualnim Covid- 19 je slovesnost potekala v veliko manjšem obsegu kot je prvotno bilo nacrtovano. Povezoval jo je Andrej Mernik, glavna govorca sta bila spoštovani župan Slavko Petovar in gospod Peter Pucnik. Zahvala gre tudi gospodu župniku Jožef Pozderec, ki je opravil blagoslov objekta, kakor veleva obicaj. Za glasbeno popestritev je poskrbel mladi nadarjeni saksofonist, David Gregorincic iz glasbene šole Ljutomer. Ceprav nas je spremljalo muhasto vreme, je tik pred zacetkom otvoritve skozi oblake le pokukalo sonce. Vljudno vabljeni, da nas tudi vi obišcete takoj, ko bomo lahko ponovno odprli vrata za obiskovalce. Ana Muhic, vodja TIC Veržej Fünkešnica ˜ december 2020 5 TURISTICNI UTRIP PLAVCEK ZVEDAVCEK IN PLAVCKOVA KOLESARSKA POT Z Z avod Marianum Veržej je kot projektni partner v sodelovanju z zunanjim izvajalcem Zavodom Mali vücejok na dan odprtja POINT NATURA 2000 gostil še ucence OŠ Veržej, ki so si tako zadnji dan pred ponovnim izvajanjem pouka na daljavo popestrili svoj šolski dan. Preko na novo razvitih izobraževalnih programov (Plavcek Zvedavcek) so spoznali kulturno in predvsem naravno dedišcino naše obcine, ki se razprostira tudi na obmocju Nature 2000. Gre za naravovarstveno omrežje Evropske unije in eno najvecjih svetovnih varstvenih obmocij. Z Naturo 2000 ohranjamo živalske in rastlinske vrste ter obmocja, ki so pomembna na slovenski, evropski in svetovni ravni. Natura 2000 je družbena zaveza, da bomo in kako bomo varovali naravo. In del te zgodbe je tudi Obcina Veržej in številne institucije ter posamezniki, ki tukaj delujemo. Projektne aktivnosti smo dokoncno speljali na spletu – tako smo predstavitev za ucence, ki obiskujejo OŠ Veržej, enota Dom, izvedli predstavitev programa na daljavo – preko spletne aplikacije ZOOM, prav tako pa smo preko te aplikacije predstavili novo razvit turisticni produkt Plavcova kolesarska pot. Ceprav smo projektne aktivnosti zakljucili virtualno – kot posamezniki in clani skupnega gospodinjstva ne le lahko, ampak je celo priporocljivo, da gremo ven, v naravo. Bodimo ponosni nanjo in naj nam da vedno novih moci za nove zmage. Ivan Kuhar 6 Fünkešnica ˜ december 2020 BOŽICNA VAS L L etošnji december najbrž za vecino ne bo veseli december, saj so nas korona ukrepi prikovali v mehurcek, v katerem naj bi vsak po svoje poskušal najti stvari, ki nas osrecujejo. Prihajata božic in novo leto. To je cas, ko ljudje nevede pozabimo na skrbi, ki nas bremenijo, so trenutki, ko srecamo ljudi, ki so nam vredni. Stvari so še precej negotove, zato lahko samo upamo, da bo letošnji božic vsaj malce podoben prejšnjim. A tudi ce se ukrepi delno zrahljajo pred božicnimi prazniki, bo božic 2020 precej drugacen, kot ga poznamo. Otroci si od dobrih mož obetajo darila, saj so res pridni, ce pomislimo na šolanje na daljavo, ki jih je prikrajšalo za dragocene trenutke druženja s sovrstniki, prijatelji in tudi ucitelji, katere ucenci, predvsem majhni, še kako pogrešajo. Letošnji december bo vsekakor zaznamovalo druženje v ožjem družinskem krogu. Veliko ljudi se sicer v tem mesecu bolj kot daril razveseli obiska svojih bližnjih, prijateljev, znancev, na kar pa letos ne moremo racunati. Ce bomo imeli v mislih, da bo enkrat konec, ker do tega mora priti, in bomo jezo, razocaranje, željo po druženju zapakirali v poseben, svoj mehurcek, nam bo v tistem prvem ostala družina, katere pomena se zavedamo šele, ko osnovni mehurcek zacne spreminjati svojo obliko in se na koncu razblini. V Banovcih bomo tudi letos poskrbeli, da bodo prazniki v znamenju Božicne vasi. Vašcani se bomo potrudili in že enaindvajsetic naredili jaslice na prostem, kajti Jezus naj pride v naše domove, saj ga v casu, ki je z nami, potrebujemo še toliko bolj. Zato vas vabimo, da nas tudi letos obišcete. Poskušajmo si narediti december lep, pa tudi ce samo doma ali s sprehodom po naši prelepi mali obcini. Morda boste z masko na obrazu in odkritim srcem komu polepšali dan. Za prijetno vzdušje bomo v okviru zmožnosti poskrbeli domacini. Majda Kolbl TERME BANOVCI S S poštovane obcanke in obcani Veržeja. Pred vami je nova številka Funkešnice, v kateri vam želimo predstaviti naše dosežke v preteklem obdobju in nacrte za prihodnost. Za nami je kljub številnim oviram povezanimi s korona virusom uspešna poletna sezona. Vsem, ki ste nas obiskovali med letom se zahvaljujemo za obisk in se priporocamo v prihodnje. Z željo, da je vaše bivanje v Termah Banovci kar se da prijetno, smo v preteklem obdobju vložili kar nekaj truda v izboljšanje ponudbe. Kljub temu, da smo v novi lastniški strukturi šele 16 mesecev, smo v tem obdobju precej izboljšali ponudbo v Termah Banovci. Obnovili smo notranji termalni bazen in dodali pokriti otroški bazen. V svetu Prleških savn, vas razvaja prenovljeno pocivališce pod zvezdnatim nebom. Dodali smo infrardeco savno, katero ste številno obiskovalci pogrešali. V savni vas po novem caka tudi panoramska terasa. Na bazenski plošcadi so vas letos pozdravili novi ležalniki in slamnati sencniki, ki vam bodo polepšali razvajanje pri nas. Lotili smo se prenove apartmajskega naselja z razširitvijo nekaterih sob v družinske sobe. Klasicni in FKK kamp smo uredili in preuredili po najnovejših evropskih standardih turisticnih kampov v Evropi. Terme Banovci so postale kolesarski in pohodniški hotel. Veliko casa in sredstev smo namenili tudi energetski sanaciji term, saj s tem postajamo okolju še bolj prijazne terme. Nacrti v prihodnost so naravnani razvojno. V bodoce vas bomo pozdravljali tudi z novim logotipom in celovito prenovljeno graficno podobo. Nadaljevali bomo s sanacijo in prenovo sob ter razširitvijo savn. Nov projekt, ki ga bomo zakljucili še v tem letu in ga vsi nestrpno pricakujemo, je zagotovo povecanje restavracije, oziroma izgradnja zimskega vrta. Urejajo se tudi novi poslovni prostori, v prihodnjem letu pa se bomo veselili novih mobilnih hišk. Ob naši kulinaricni ponudbi boste v naslednjem letu lahko uživali ob bazenu, kjer je v izgradnji nov letni šank. Veliko projektov je torej v nacrtu, nekaj se jih že izvaja, zato vas z veseljem pricakujemo. Ena izmed uspešnih zgodb, ki smo jo zaceli graditi v tem letu in že žanje sadove, je kartica ugodnosti Banovicka. Kartica ni namenjena samo gostom, ki prihajajo v Banovce od drugod, ampak se predstavlja kot pomurska turisticna kartica namenjena vsem, ki bi želeli spoznati tako nas, kot lokalne ponudnike v Pomurju. Vcasih se še premalo zavedamo kakšno bogastvo imamo v bližini, na domacih tleh in med domacimi ljudmi. Banovicko priporocamo tudi vam, saj vam prinaša ugodnosti in popuste, tako v Termah Banovci kot tudi pri številnih turisticnih ponudnikih v Po TURISTICNI UTRIP murju. Številni so za vas pripravili posebne ugodnosti ob nakupih ali posebne ponudbe samo za imetnike Banovicke. Vabimo vas, da postanete del te zgodbe in si na naši spletni strani ogledate vse predstavnike kartice Banovicka. Bliža se najlepši cas leta, ki bo letos nekoliko drugacen, zato smo v termah za vas pripravili ugodnosti pri nakupu darilih bonov, ki je lahko tudi cudovito božicno darilo za vaše najbližje. Vsakemu imetniku Banovicke ob nakupu darilnega bona nad 50,00 € podarimo vrednostni bon za 5,00 €. Vabimo vas, da obišcete našo spletno stran www.termebanovci. si, kjer lahko spremljate našo ponudbo in novitete, prav tako pa vabljeni na našo Facebook stran in Instagram, kje vedno skrbimo, da ste obvešceni o vsem dogajanju v Termah Banovci. Leto 2020 je bilo polno izzivov, ki jih ne bi premagali brez vseh vas in vaše podpore. Veselimo se že Božicne vasi, ki jo bomo tako kot vsako leto pripravili skupaj z vašcani Banovec, vendar letos nekoliko drugace. To leto bo Božicna vas namrec žarela s posebno energijo in upanjem, da skupaj premagamo vse izzive, ki nas cakajo. V leto 2021 vstopamo z novo energijo, zagonom in voljo do uspeha. Tudi vsem vam želimo, da vam bo prihajajoce leto prineslo veliko zdravja, uspehov in osebnega zadovoljstva. Naj vas spremlja misel Tomaža Humarja, ki pravi tako: Kolikor resnice premoreš, toliko si resnicen. Kolikor prijateljev si prikliceš, toliko jih boš tudi imel. Kolikor bogastva si sposoben sprejeti, toliko ga boš tudi deležen. Kolikor sonca spustiš skozi duri svojega srca, v tolikšni meri bo svetilo tudi za druge. Ko si pripravljen deliti, takrat piješ pri izviru. Slišati GLAS, Videti LUC, Sprejeti DARILO, Biti HVALEŽEN – Biti in ostati CLOVEK. Kolektiv Term Banovci Fünkešnica ˜ december 2020 7 LOKALNI PONUDNIKI PREDSTAVITVENI KOTICEK LOKALNIH PRIDELOVALCEV OBCINE VERŽEJ 8 Fünkešnica ˜ december 2020 O O bcina Veržej se je kot partner pridružila projektu Gla- MUR, ki je uspešno zakljucen. Projekt je nastal v sodelovanju LAS Prlekija, LAS Ovtar in LAS Verein zur Förderung Steirischen Vulkanlandes (Avstrija). S projektom GlaMUR smo želeli izboljšati in prikazati pomembnost lokalnih pridelovalcev ter njihovih izdelkov na obmocju Slovenije in Avstrije. Eden izmed ciljev projekta je bil, da se v sklopu projekta uredi predstavitveni koticek lokalnih ponudnikov ter tako približa lokalne izdelke domacinom ter ljudem, ki obišcejo naše kraje. Povezali smo lokalne ponudnike hrane ter rokodelce, ki izdelujejo predmete za vsakdanjo uporabo iz obcine Veržej. Svoje izdelke so predstavlili Cebelarsko društvo Veržej, Cebelarstvo Šalamun iz Banovec, Cebelarstvo Slavko Ivancic iz Buncan ter Cebelarski muzej – Cebelarstvo Tigeli. Ekološko pridelane žitarice, moko, testenine, izdelke iz buc ter ekološko pridelano olje Ekološka kmetija Rozmaric ter Ekološka kmetija Topolovec. Mesne izdelke sta v koticku predstavili Predelava in proizvodnja mesnih izdelkov Borut Grantaša in Predelava in prodaja mesa in mesnih izdelkov na kmetiji, Jože Rautar. Z bucnim oljem je koticek krasil Franc Petovar iz Buncan, z drobtinami in testenin Pekarna Izidor Krapec iz Veržeja. Za pestro barvitost koticka pa so poskrbela pisana jabolka sadjarske kmetije Suzane Keuschler iz Veržeja. S podrocja rokodelstvo nas je s posodo iz gline razveselil Rokodelski center DUO Veržej. Vse naštete proizvajalce lahko obišcete na njihovem domu, kjer nudijo prodajo izdelkov ter tako spodbudite lokalno pridelavo in spoznate pomen lokalne hrane, ki je v današnjih dneh še kako pomembna. Vsem sodelujocim pridelovalcem in predelovalcem se zahvaljujemo se prispevek k prepoznavnosti lokalnih izdelkov in pridelkov ter prepoznavnosti Obcine Veržej. Marko Juric LOKALNI PONUDNIKI LOKALNI PONUDNIKI LOKALNA PONUDBA NAJ BO PRVA IZBIRA L L okalna ponudba z znanim poreklom pridelave in predelave je pri kupcih, ki so vedno bolj osvešceni vse bolj zaželena. To se zaradi razlicnih afer v preteklosti še posebej odraža pri mesu in mesnih izdelkih. V Veržeju imamo bogato tradicijo predelave mesa in izdelave mesnih izdelkov, ki ji je dal poseben pecat žal prehitro pokojni Mirko Hanžekovic. Po nekajletnem zatišju na tem podrocju pa imamo v obcini spret registrirane obrate za predelavo in podajo mesa in mesnih izdelkov. To sta Predelava in prodaja mesa in mesnih izdelkov na kmetiji, Jože Rautar s.p. in Predelava in proizvodnja mesnih izdelkov Borut Grantaša s.p.. Ponudba pri Rauterjevih obsega prodajo svežega prašicjega mesa in mesnih izdelkov kot so domaca klobasa, pecenice, salama, koline in tlacenka. Posebej ponosni so na meso iz tünke, ki jo pripravljajo po tradicionalni recepturi. V poletnih mesecih nudijo tudi široko ponudbo programa za piknik. Tudi pri Grantaševih je ponudba zelo pestra in obsega razlicne vrste izdelkov. Klobase za kuhanje, pecenice, meso iz tünke in zaseka so stalnica v njihovi ponudbi. Pozimi je ponudba sezonsko obarvana s ponudbo razlicnih vrst kolin, poleti pa ponujajo širok program za žar in piknike. Vsi izdelki obeh kmetij imajo izkljucno slovensko poreklo, saj se oba predelovalca oskrbujeta s prašici, ki so bili rojeni in rejeni v Prlekiji. Ce si želimo decembrske dni obogatiti s pristnimi domacimi izdelki visoke kakovosti in znanega porekla jih bomo zagotovo naši v licno urejenih trgovinicah pri Rautarjevih ali Grantaševih. Seveda pa je lokalnih ponudnikov v obcini še kar nekaj. Ekološke kmetije Rozmaric, Topolovec in Sencar smo že predstavili. V obcini je prav tako kar nekaj registriranih kmetij z dopolnilno dejavnostjo. Tako na kmetiji Galunder iz Veržeja in Petovar iz Buncan ponujajo bucno olje, Babicev mlin pa tradicionalno ponuja kakovostne moke razlicnih vrst. S sadjem se lahko oskrbite pri podjetju Malus d.o.o., Kmetija Jureš iz Veržeja pa ponuja sveža kokošja jajca. Seveda pa ne smemo pozabiti ponudbe naših cebelarjev, ki obsega razlicne vrste medu in medene izdelke. Dobro je vedeti, da se s proizvodi kmetijske pridelave kot so vino, zelenjava, sadje in vse ostalo kar ni predmet predelave lahko oskrbimo na katerikoli kmetiji v naši obcini. Z nakupom izdelkov pri domacih ponudnikih lahko tudi sami veliko prispevamo h krepitvi lokalne ekonomije in v teh težkih casih pomagamo tudi manjšim lokalnim ponudnikom. Nakup pri lokalnih ponudnikih nam zagotavlja znano poreklo živila, pomembne pa so tudi kratke dobavne verige, ki zagotavljajo svežino in bistveno prispevajo k nižjemu ogljicnemu odtisu ter s tem k zmanjšanju vpliva kmetijstva na podnebne spremembe. Slavko Petovar Fünkešnica ˜ december 2020 9 INTERVJU INTERVJU INTERVJU: JOŽE ZADRAVEC Jože Zadravec je eden bolj znanih veržejskih glasbenikov. 35-letni bobnar, ki sicer živi na Kamenšcaku, je dejaven na vseh podrocjih povezanih z glasbo – poucuje na glasbenih šolah, igra v razlicnih zasedbah, je pa tudi eden glavnih pobudnikov in organizatorjev festivala RePannonia. Z njim smo se pogovarjali tudi o tem, kako je turbulentno leto 2020 zarezalo v glasbeno industrijo. Jože, najti te je moc na prakticno vseh podrocjih, povezanih z glasbo – od izobraževalnega, umetniškega do organizacijskega. Kdaj in kako si našel strast do glasbe, ki te je na koncu pripeljala do tega, da si postal poklicni glasbenik? Strast do glasbe in samega inštrumenta sem imel že kot zelo mlad fant. Verjamem, da je to bilo tudi zelo hitro razvidno za domace, sosede, ucitelje v osnovni šoli, znance, … Kot otrok se po moje niti ne zavedaš, da si našel neko strast. Zacutiš pa neko veselje, ko slišiš glasbo in ko igraš na inštrument. Tudi tvoji bližnji opazijo to iskrico v oceh. Enostavno mi je bilo zelo prijetno ob poslušanju in seveda potem igranju. Seveda so se potem zgodili prvi bendi, nastopi, zasedbe, in takrat so me na »špile« še vozili starši. Ko pa sem naredil izpit za avto in sem se lahko sam peljal na vaje in nastope, pa sem se pocasi zacel zavedati, da bo to del mojega vsakdana. Enostavna odlocitev. Glasbenik bom. Pri 18 letih. To so bili casi. • Takrat sem igral v enem bendu in res smo se imeli fajn. Leta minevajo, kolegi najdejo drugo pot, ti pa ostaneš. Tak rat ni druge kot da iz tega narediš poklic. Zacneš razmišljati, kaj vse spada zraven. Kot glasbenik daješ ljudem tisti »feeling« da se lahko pocutijo veseli, žalostni, zamišljeni … karkoli. Tudi zato zacneš poucevati – da lahko svoje znanje prenašaš naprej in bo to šlo v naslednje generacije. Zacneš organizirati dogodke, da se »vzgaja« kultura. In evo, si poklicni glasbenik. Kateri glasbeniki ali umetniki so ti vzor in navdih pri delu? To je vprašanje, na katerega bi lahko samo našteval imena in upal, da kdo te umetnike potem »cekne«. Na taka vprašanja sicer težko odgovorim, ker sem zares zelo odprt, kar se tice glasbe in same umetnosti. Ampak. Vedno je bil, odkar sem ga prvic slišal v 6. razredu, del mojega vsakdana (in še vedno je) Frank Sinatra. Ni dneva, da ne poslušam Frankija. Zame eden najboljših v šovbiznisu. Tu so potem še Quincy Jones, Count Basie, … kar veliko jih je. In to iz vseh žanrov. Odvisno od vremena. Te dni mi je inspiracija Josipa Lisac. Naslednji teden bo to mogoce Michael 10 Fünkešnica ˜ december 2020 Foto: Sara Kager Jackson. Razlicno. Frank je konstanta. Niso pa navdihujoci samo glasbeniki. Komedijanti, igralci, športniki, pisci, umetniki vseh vrst. Vsi, ki ustvarjajo s strastjo, odkritostjo in ljubeznijo, me v bistvu inspirirajo. Kje vse poucuješ bobne in kako se je ucni proces na glasbenih šolah spremenil zaradi novega koronavirusa? Poucuješ samo otroke in mladostnike ali tudi odrasle? To šolsko leto poucujem na manj šolah kot prejšnja leta. Ucim na privatni glasbeni šoli BASE v Mariboru in na Ptuju. Ucim tudi na nadstandardnem oddelku za jazz in pop na glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj, nudim pa tudi privatne inštrukcije, doma na Spodnjem Kamenšcaku. Ja, leto 2020 je drugace. Pouk poteka na daljavo. Sicer nekatere še lahko poucujem v živo, ampak s strogimi pravili glede razdalje, razkuževanja in zracenja prostorov. Vecina pa na daljavo. V bistvu pouk potega normalno naprej, je pa res, da ni isto. Ampak z ucenci se trudimo, da igramo naprej. Škoda bi bilo, da bi izgubili to leto. Vse se da. Ce je le volja. Jaz sem tako ali tako imel vselej željo, da si studio za snemanje in poucevanje uredim doma. Tako sem letos to uredil in imam, poleg snemanja in poucevanja, v studiu tudi pouk na daljavo s svojimi mentorji. Vem, da moji ucenci nimajo takih pogojev, a poskušamo najti kompromis. Vecinoma poucujem mladostnike, je pa tudi nekaj starejših, starostnih omejitev naceloma ni, je pa lažje, ce je otrok star vsaj osem let, da doseže do »kuplunge«. V katerih zasedbah nastopaš? Sebe imam nekako za ene vrste »session drummerja«. To pomeni, da ko nekdo potrebuje bobnarja, ki je univerzalen, ki hitro bere note, ki je kameleon zvoka, …, potem poklicejo mene. Igram od rocka do jazza, z velikimi orkestri ali manjšimi zasedbami. Je pa tudi nekaj zasedb s katerimi redno nastopam: Simpatico, Bilbi, Mojca, ZZ quartet, … Glasbeniki žal ne morete ubrati iste poti kot športniki, ki zadnjega pol leta prakticno niso videli navijacev. Kulture brez obiskovalcev ni. Kako se glasbeniki in umetniki spopadate s to novo realnostjo? Kakšne bodo posledice epidemije tudi z vidika financ? Moram reci, da sem kljub težavnemu letu, ki se pocasi zakljucuje, imel še kar dosti nastopov. Pohvale gredo predvsem organizatorjem za izvedene festivale. Res je, da ce ne bi bilo epidemije, bi nastopal veliko vec, ampak na nek nacin imam sreco, da sem to leto kar veliko delal. Res pa je trenutno, ko se dogodki ne morejo odvijati niti zunaj, kar zatišje. Kljub temu sem imel in še imam nekaj nastopov preko videoprenosa v živo (»livestream«). Tukaj so spet pomembni organizatorji, ki se zelo trudijo in od katerih smo torej glasbeniki prakticno popolnima odvisni. Ko si v nekem takem krogu, tudi lažje »prideš zraven«. Nekateri trenutne razmere izkorišcajo za delo v studiu in tudi jaz INTERVJU Foto: Sara Kager sem v neki fazi snemanj in produkcije nekaj novih pesmih. Skratka, da se, a je vse odvisno od posameznika. Nekateri jamrajo s kavca na socialnih omrežjih, drugi pa raje delamo. Ker tistim, ki smo sedaj delali, bo tudi lažje v prihodnje, tudi s financnega vidika. Kriza na tem podrocju se seveda pozna tudi v našem cehu, a mislim, da smo glede tega vecinoma, razen nekaj izjem, bolj ali manj na istem. Sprašujem se le, kaj šele bo, ko bo zares kriza. A borimo se dalje in išcemo sredstva za nadaljnje ustvarjanje. Festival RePannonia je letos zaradi vsem znanih razlogov odpadel. Ali to pomeni tudi konec mladega projekta, ali se morda prihodnje leto vraca? Kakšni so nacrti? Nikakor. V društvu 29a, ki je organizator tega festivala, delamo naprej. Vsi dogodki, tudi naš festival, pri katerem sodelujem kot umetniški vodja, bodo speljani v letu 2021. Seveda se bomo prilagodili glede na situacijo. Odvisni smo predvsem od financ in tega, koliko bomo prejeli sredstev od obcine, države in sponzorjev, razmišljamo tudi o neke vrste preureditvi festivala. Ker pa smo vsi mnenja, da so taki »eventi« zelo pomembni za razvoj kulture in tudi prepoznavnosti naše pokrajine, se bomo maksimalno potrudili, da izvedemo cim vec dogodkov skozi vse leto. Tvoja partnerka Mojca Prejac je prav tako glasbenica. S svojim bendom, v katerem si tudi ti na bobnih, je nedavno izdala album, kasneje pa še nekaj posameznih skladb. Kar nekaj vaših izdelkov se redno vrti po slovenskih radiih, tudi po nacionalnem. Kako ste zadovoljni z dosedanjim delom in kakšni so nacrti za naprej? Z Mojco sva zelo vesela, da se naša glasba vrti po radijih. Zato tudi ustvarjamo – da se sliši. Absolutno je to leto vplivalo na najino ustvarjanje, ampak imava nacrte za naprej. Isto kot jaz, se je tudi Mojca v tem letu odlocila za nekaj izboljšav, predvsem je nadgrajevala svoje znanje za lažje ustvarjanje. Kako bo vse skupaj zvenelo, boste lahko slišali v letu 2021. Jože hvala in veliko uspehov ter ustvarjalnega navdiha vama želimo! Vito Šadl Fünkešnica ˜ december 2020 11 KULTURA IN LITERATURA PRIJATELJ Sem imel prijatelja takega, da sva kot brata si bila, eden drugemu zaupala in skup se vedno družila. Ko je na zemljo legel mrak in vsa narava šla je spat, s prijateljem šla sva vasovat pod okna ljubic kratiti cas. A enkrat se zgodilo je, prijatelj ujel se v zanko je, se z Micko pac oženil je, odšel prek Mure v Prekmurje. Potem pa šel je v daljni svet. Cez dolgo let se vrnil spet, se vrnil v lepo Prekmurje med svoje vse prijatelje. Zasadil vinsko trto je na lepe strehovske brege, zazidal zraven vinski hram, kjer hrani dobro vino tam. Pri njemu zdaj se snidemo in pesem spet zapojemo, kot sva pela vcasih jo pod staro vaško lipico. Zdaj stare moje so kosti, a pesem naju še krepi in vino dobro poživi, da pesem z brega zadoni. Ludvik Brunec MOJA ROJSTNA VAS Krištanci vasica, kjer nikoli ni bilo veljakov, prleška vasica dobrih je ljudi in veseljakov. Tu še kot otroka moje drage mame božala je roka. Tu moj oce pridno kmetoval je, garal, šparal vsak cekin, sem na moja mlada srecna leta seže mi spomin. Ob vecerih lepe knjige rad sem bral, podnevi pa na polju delal, s konji njive sem oral. Ce kdo v vas prišel je po nevesto, fantje smo se zbrali in zaprli smo mu cesto. Ce nevesto hotel je imeti lepe dnarce moral je odšteti. Nato smo pili, na ražnju še meso smo pržili, ce seveda dobro smo jo stržili. Za zabave dvorana je kraj Krištanec, tam bil je vcasih pravi hec. Ob sobotah in nedeljah b'le so veselice, mladi pari smo plesali pa starejši strici in tetice. Peli smo, kricali, vmes pa z vinom se krepcali. Krištanci, vasica mala, dragi ti moj rojstni kraj, mladosti moje bil si raj. Krištanci, vasica zala, rad vedno k tebi vracam se nazaj. Ciril Belec KULTURA IN LITERATURA PRIJATELJ Sem imel prijatelja takega, da sva kot brata si bila, eden drugemu zaupala in skup se vedno družila. Ko je na zemljo legel mrak in vsa narava šla je spat, s prijateljem šla sva vasovat pod okna ljubic kratiti cas. A enkrat se zgodilo je, prijatelj ujel se v zanko je, se z Micko pac oženil je, odšel prek Mure v Prekmurje. Potem pa šel je v daljni svet. Cez dolgo let se vrnil spet, se vrnil v lepo Prekmurje med svoje vse prijatelje. Zasadil vinsko trto je na lepe strehovske brege, zazidal zraven vinski hram, kjer hrani dobro vino tam. Pri njemu zdaj se snidemo in pesem spet zapojemo, kot sva pela vcasih jo pod staro vaško lipico. Zdaj stare moje so kosti, a pesem naju še krepi in vino dobro poživi, da pesem z brega zadoni. Ludvik Brunec MOJA ROJSTNA VAS Krištanci vasica, kjer nikoli ni bilo veljakov, prleška vasica dobrih je ljudi in veseljakov. Tu še kot otroka moje drage mame božala je roka. Tu moj oce pridno kmetoval je, garal, šparal vsak cekin, sem na moja mlada srecna leta seže mi spomin. Ob vecerih lepe knjige rad sem bral, podnevi pa na polju delal, s konji njive sem oral. Ce kdo v vas prišel je po nevesto, fantje smo se zbrali in zaprli smo mu cesto. Ce nevesto hotel je imeti lepe dnarce moral je odšteti. Nato smo pili, na ražnju še meso smo pržili, ce seveda dobro smo jo stržili. Za zabave dvorana je kraj Krištanec, tam bil je vcasih pravi hec. Ob sobotah in nedeljah b'le so veselice, mladi pari smo plesali pa starejši strici in tetice. Peli smo, kricali, vmes pa z vinom se krepcali. Krištanci, vasica mala, dragi ti moj rojstni kraj, mladosti moje bil si raj. Krištanci, vasica zala, rad vedno k tebi vracam se nazaj. Ciril Belec 12 Fünkešnica ˜ december 2020 KULTURA IN LITERATURA ŠTIRJE PRLEKI Mi smo štirje Prleki, vesele smo narave. Radi se družimo in kaj zapojemo. Vsi smo v penziji že mi, penzija nas ne skrbi, saj pri moci smo še vsi in vino nas krepi. Ko k zdravniku pridemo, dolge ure cakamo, kile dol nam zbijajo in vse nam branijo. Trmasti smo Prleki, hitro vse nas razjezi, ce pa pesem zadoni smo veseli vsi. Ludvik Brunec PRIPRAVE NA SNEG! Vecer sen dnevnik prižga si, Erjovec vreme nan guci: "Dragi moji, jutri bo nad nami padal sneg zelo!" "Mater milo," reka sen. "Snega teko meta nen. Lopate neman glih zato, z malo nikak nede šlo!" Celo noc sen tuhta si, kak problem jaz reša bi. Ci zaron fest hüdo bo, kak de meni delo šlo? Plan sen si nareda svoj, k ženi sen se stisna kcoj. Malo bon pocorta jo, ka de delo leži šlo. "Droga moja ženkica, ka boš vutra z menoj šla? Snego de puno spadnolo, brez tebe delo nede šlo!" V štampeti obrne se, te pa lepo rekla je: "Drogi lübi možek moj, nen se vutra phola kcoj. Lopata samo ena je, bon rojši jaz segrela te. Na toti štil navajena, sen sigdor bole jaz bila. Žülof nigi neje blo, je toto delo gladko šlo!" Mateja Pucko KULTURA IN LITERATURA ŠTIRJE PRLEKI Mi smo štirje Prleki, vesele smo narave. Radi se družimo in kaj zapojemo. Vsi smo v penziji že mi, penzija nas ne skrbi, saj pri moci smo še vsi in vino nas krepi. Ko k zdravniku pridemo, dolge ure cakamo, kile dol nam zbijajo in vse nam branijo. Trmasti smo Prleki, hitro vse nas razjezi, ce pa pesem zadoni smo veseli vsi. Ludvik Brunec PRIPRAVE NA SNEG! Vecer sen dnevnik prižga si, Erjovec vreme nan guci: "Dragi moji, jutri bo nad nami padal sneg zelo!" "Mater milo," reka sen. "Snega teko meta nen. Lopate neman glih zato, z malo nikak nede šlo!" Celo noc sen tuhta si, kak problem jaz reša bi. Ci zaron fest hüdo bo, kak de meni delo šlo? Plan sen si nareda svoj, k ženi sen se stisna kcoj. Malo bon pocorta jo, ka de delo leži šlo. "Droga moja ženkica, ka boš vutra z menoj šla? Snego de puno spadnolo, brez tebe delo nede šlo!" V štampeti obrne se, te pa lepo rekla je: "Drogi lübi možek moj, nen se vutra phola kcoj. Lopata samo ena je, bon rojši jaz segrela te. Na toti štil navajena, sen sigdor bole jaz bila. Žülof nigi neje blo, je toto delo gladko šlo!" Mateja Pucko Fünkešnica ˜ december 2020 13 UTRIP OSNOVNE ŠOLE UTRIP OSNOVNE ŠOLE Vrtec DELOVANJE VRTCA V CASU RAZSAJANJA VIRUSA COVID-19 K K orona kriza je prizadela prebivalstvo v svetovnem merilu, proti virusu se borimo tudi mi v našem vrtcu. Vse zaposlene v vrtcu se trudimo in skrbimo za prijetno klimo in prijetno pocutje otrok, pripravljamo razlicne dejavnosti in igre, kolikor pa nam vreme dopušca, izkoristimo tudi cim vec bivanja otrok na prostem, na svežem zraku. Naše delo že celotno šolsko leto poteka v skladu s priporocili in smernicami s strani Nacionalnega instituta za javno zdravje, kar pomeni, da redno prezracujemo prostore, si vsi temeljito umivamo roke, razkužujemo igrace in vse OBISK POLICISTOV V VRTCU Že v oktobru sta nas obiskala policista iz Policijske postaje vodnikov službenih psov Mur didakticne materiale, delovne površine, pogosteje peremo posteljnino, … Trudimo se, da zagotovimo varno in cisto delovno okolje za vse otroke, zaposlene, pa tudi za starše, ki le ob najnujnejših situacijah vstopajo v prostore vrtca – seveda z uporabo zašcitnih mask. Tudi vsi zaposleni v vseh prostorih vrtca in tudi zunaj pri delu z otroci uporabljamo zašcitne maske, otroci pa ne. V casu epidemije v vrtcu nudimo varstvo otrokom staršev, ki nujno potrebujejo varstvo. Alenka Belec, Vrtec Veržej ska Sobota in policistka Lidija iz Policijske postaje Ljutomer. Spoznali smo veliko zanimivega o delu policistov, o njihovih pripomockih, ki jih uporabljajo pri delu, o njihovih nalogah za skrb ljudi, ter o opremi njihovih vozil. Najbolj zanimivi so bili vsekakor psi, ki pomagajo policistom pri delu. Otroci so bili navdušeni nad psickama, pogumni so ju lahko pobožali, se z njima fotografirali. Od prijaznih policistov so izvedeli veliko zanimivih, poucnih nasvetov in pojasnil, odgovorili pa so jim tudi na zastavljena vprašanja. Otroci starejše skupine so s policistko Lidijo – Markovo mamico – opravili še krajši varni sprehod v okolici vrtca. Želimo si, da bi nas policisti še kdaj obiskali, saj nas je njihov obisk navdušil. Gabrijela Kuhar, Vrtec Veržej 14 Fünkešnica ˜ december 2020 Vse foto: arhiv OŠ Veržej Šola UTRIP OSNOVNE ŠOLE PURE -PUZZLING EUROPE P P o kratkem premoru od mednarodnih projektov smo se v zacetku leta 2020 spet odlocili poiskati šole iz razlicnih držav Evrope, ki bi bile pripravljene sodelovati v evropskem projektu v okviru programa Erasmus+. Tako sva se dva ucitelja iz naše šole, Branka Kapun Pucko in Anastazij Rudolf, januarja udeležila pripravljalnega obiska v bavarski prestolnici München. S potencialnimi projektnimi partnerji (Zwönitz - Nemcija, Hanko - Finska, Nikozija - Ciper, Heraklion - Kreta, Grcija, Ponte de Lima - Portugalska) smo sestavili zanimiv projekt in zarisali okvirje le-tega. Po vrnitvi domov smo partnerji še podrobneje nacrtovali in usklajevali aktivnosti, tako da smo lahko prijavni obrazec pravocasno oddali na nacionalno agencijo. Poleti smo iz nacionalne agencije CMEPIUS bili obvešceni, da je naš projekt bil odobren. Šolski leti 2020/2021 in 2021/2022 bomo torej udeleženi v projektu z naslovom PURE - Puzzling Europe. Glede na situacijo glede COVID- 19 bomo projektno obdobje verjetno morali podalj šati, da izvedemo vse nacrtovane aktivnosti, kar pa je že dogovorjeno z nacionalno agencijo. Projektni partnerji z veseljem pripravljamo aktivnosti za otroke, nekatere pa smo na žalost morali prestaviti na poznejše termine. O podrobnostih projekta, aktivnostih in projektnih obiskih bomo porocali v prihajajocih številkah Fünkešnice. Anastazij Rudolf PROJEKT VARNO NA KOLESU B B utan plin d.d. že vrsto let razpisuje projekt Varno na kolesu. Letos smo se tudi na OŠ Veržej odlocili, da se pridružimo projektu. Pod vodstvom koordinatorice Lidije Malek in mentoric, uciteljic razrednega pouka, ucenci razredne stopnje opravljajo razlicne naloge, ki jih projekt vkljucuje. Preko teh nalog ucence spodbujamo, da kriticno razmišljajo o prometni varnosti kolesarjev v svoji obcini. Septembra smo izvedli dan dejavnosti, v sklopu katerega smo si ogledali kolesarske poti v Veržeju, analizirali kriticne tocke na progi, kjer ucenci opravljajo kolesarski izpit ter podali predloge, kako bi lahko varnost kolesarjev še izboljšali. Prav tako so ucenci 5. a razreda urili svoje kolesarke spretnosti na šolskem poligonu. V casu trajanja projekta poteka tudi zbiranje kilometrov. To pomeni, da ucenci in njihovi starši cim vec kolesarijo v prostem casu in prevožene kilometre javijo razrednicarkam. Do konca šolskega leta nas caka še nekaj nalog, za katere se bomo potrudili kljub delu na daljavo. Lidija Malek, OŠ Veržej Vse foto: arhiv OŠ Veržej Fünkešnica ˜ december 2020 15 UTRIP OSNOVNE ŠOLE UTRIP OSNOVNE ŠOLE TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK T T udi v tem šolskem letu je 20. novembra 2020 na razredni stopnji OŠ Veržej potekal projekt Tradicionalni slovenski zajtrk kot osrednji dogodek dneva slovenske hrane, ceprav v nekoliko drugacni, prilagojeni obliki »na daljavo«. Kljub poucevanju na daljavo, smo skušali ohraniti omenjeni dan dejavnosti z namenom ozavešcati šolarje o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad in o pomenu lokalno pridelanih živil. Ucence smo spodbudili k pripravi tradicionalnega slovenskega zajtrka v sestavi lokalno pridelanih živil; crnega kruh, masla, medu, mleka in jabolka. Kot ohranitev vsaj delcka kulturnega šolskega programa so ucenci prisluhnili pesmi Cebelar, ansambla Lojzeta Slaka. V nadaljevanju so potekale delavnice, katerih osrednja tema je bila (ne)zdrava prehrana in vpliv le-te na zobe. Uciteljice so prilagajale delavnice glede na starost in spretnosti ucencev ter na samostojno izvedbo doma. Delavnice so na ucni ravni spodbujale zdrav nacin življenja, na ustvarjalni ravni pa dopušcale možnost izbire in izvirnost ucencev. Ucenci so poslušali zvocne zgodbe na temo sadja in zelenjave, ob pomoci posnetkov utrdili pravilno šcetkanje zob, izrezovali živila iz reklamnih letakov ter jih razvršcali k zdravim oz. bolecim zobkom. Prav tako so spoznavali mlecno in stalno zobovje ter ustvarjali iz medenega (slanega) testa obliko zdravih in bolecih zob. Omenjeno je sprošcujoce dopolnjevala poucna risanka/ mladinska oddaja na izbrano temo, ki se je prepletala skozi delavnice. Tako so se ucenci skozi delavnice ucili, ustvarjali in zabavali. Melita Bombek, OŠ Veržej Vse foto: arhiv OŠ Veržej 16 Fünkešnica ˜ december 2020 Dom UTRIP OSNOVNE ŠOLE NAŠA KARANTENA Z Z godilo se je, da je sredi oktobra ena skupina otrok morala v karanteno. Na sreco so vsi ostali zdravi, a so pogrešali obicajno rutino. Vsi so pogrešali svoje domace in svojo skupino, a je cas hitro minil. Kljub vsemu so ugotovili, da ni bilo tako hudo… V sredo mi je uciteljica rekla, da moram iti v karanteno zaradi korone. Najprej sem bila jezna, a potem sem videla, da ni tako hudo. V karanteni nas je bilo skupaj 8 otrok. Fantje so bili v 1. skupini, midve s Petro pa sva se preselili v 2. skupino. Vesela sem bila, da je šla z mano, ker se dobro razumeva in mi ni bil dolgcas. Karantena je trajala 10 dni. Vzgojitelji so bili prijazni do nas. Šolo smo imeli na daljavo. Veliko smo se pogovarjali, delali za šolo, hodili na sprehode, ustvarjali, se igrali, se šalili ... Najhujše mi je bilo, da smo ves cas nosili maske, zato je bilo fajn, ko smo šli na sveži zrak in smo se lahko malo zdivjali. Tudi družiti se z nikomer nismo smeli, zato smo že pogrešali naše vzgojiteljice in druge punce. Na sreco pa smo vsi ostali zdravi in smo se razumeli med seboj. To je glavno. Vseeno sem komaj cakala, da se vrnem nazaj v našo skupino. Bernarda H. DAN MRTVIH 1. 1. novembra praznujemo dan mrtvih. Na ta dan se spominjamo umrlih, ki so nam bili blizu. Meni je umrl ati in sem se spomnila nanj. Bilo mi je hudo. Letos nisem mogla na njegov grob, ker sem bila v zavodu. O tem smo se pogovarjali z vzgojiteljico Klavdijo in vzgojiteljem Ivanom. Vzgojitelj Ivan je dal idejo, da bi ustvarili svecke na kamenju. Fantje so na sprehodu nabrali primerno kamenje. Potem so ga v zavodu oprali in posušili. Vsi skupaj smo te kamne pobarvali z akrilnimi barvami in jih okrasili z narisano sveco. Pobarvane kamne smo posušili zunaj na soncu. Ker jih ne moremo odnesti domov, na grobove naših domacih, smo se ob tem samo v mislih spomnili umrlih, ki smo jih poznali. Popoldan smo kamencke odnesli k obeležju borcem Rudolfa Maistra, ki je na stavbi Obcine Veržej. Pogumni fantje so se borili za vse Slovence in je prav, da se spomnimo tudi njih. Petra H. NOVEMBRSKI VECERI N N ovembrski dnevi so dolgi in hitro je tema. Da bi cas hitreje minil, vam predstavljamo, kako si jih popestrimo mi, tudi v teh korona casih. Ker se ne družimo, smo si prvi teden po podaljšanih pocitnicah po skupinah naredili filmski vecer. Za organizacijo je poskrbela 4. skupina. Da je bilo vzdušje pravo, je vsak otrok dobil kino vstopnico in kokice, vzgojitelji pa so poskrbeli za vecerno filmsko zabavo. To je bila prava »filmska pižama party«, ker smo si Ježka Sonica ogledali kar v pižamah, pokriti z odejami, pa še na kavcu smo lahko jedli kokice. Za dva tedna je za zabavo poskrbela 5. skupina z organizacijo glasbenega vecera. Vse foto: arhiv OŠ Veržej Fünkešnica ˜ december 2020 17 UTRIP OSNOVNE ŠOLE UTRIP OSNOVNE ŠOLE Najprej smo za nalogo dobili ucenje prleške pesmice Dere sen jaz mali bija, v zelo dolgi verziji. Vsaka skupina je imela teden dni casa, da se nauci 3 kitice. Ob vecerih se je tako po zavodu razlegalo petje. Poleg besedila smo se prav prijetno nasmejali, vzgojitelji pa so nam celo malo morali »prevesti« nekatere besede. Naše pevske sposobnosti smo potem posneli in zmontirali v posnetek. 2.12. je sledil potem uradno še glasbeni vecer. Tudi ta je za vsako skupino potekal malo po svoje. Najprej smo poslušali, kako nam je pesem »Dere sen jaz mali bija« vsem skupaj uspela. V nadaljevanju vecera pa smo pokazali svoje glasbene in pevske sposobnosti, saj to dvoje paše skupaj. Migali smo na plesne gibe »Jerusalema«, plesali Racke, peli razlicne karaoke pesmi slovenskih in tujih izvajalcev. Tako so dolgi in hladni novembrski veceri postali prijetni, veseli in razigrani tudi v casu korone. Otroci in vzgojitelji doma V življenju ne klejem le dobro pocutje ogrejem, ne tikam vzgojiteljice, ker je v vlogi moje kraljice, nisem nesramen, kar mi da to vzamem, se z njo ne prepiram, z njo vse se strinjam, ko bom nesramen, bom v sobo odstranjen. Daniel Kovacic Polenek VESELI DECEMBER S S prvo adventno nedeljo je tudi po našem vzgojnem domu zadišalo po božicu in pripravah nanj. Ker sem cez vikend ostal v Veržeju, smo tudi naš program malce praznicno obogatili. V vsaki skupini je bilo cutiti kaj praznicnega vzdušja. Iz naših kuhinj je dišalo po medu, ko smo pekli medenjake, izdelovali smo okraske za naše skupine, pripravljali adventni koledar. Naša skupina je ustvarjala v likovni delavnici, kjer smo izdelovali okraske iz gline. Vsi se že veselimo – božica in pocitnic, ki jih prinašajo prazniki. Riza J. Vse foto: arhiv OŠ Veržej 18 Fünkešnica ˜ december 2020 UTRIP ŽUPNIJE IN MARIJANIŠCA SVETA NOC – BOŽIC K K ako nekaj toplega zacutimo ob teh dveh besedah tudi v tem kriznem casu, ki ogroža naše zdravje in naše življenje. Pred nas stopijo jaslice in osebe, ki so udeležene v njih. Angeli, ki so oznanjali skrivnost svete noci ljudem in peli: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem. Mir ljudem je vošcilo in darilo svete noci. Za pridobitev te velike vrednote angelska pesem postavlja pogoj: Božje cešcenje – dati slavo Bogu. Kjer Bog med ljudmi ni v casti, tam se tudi ljudje ne spoštujejo in ne cenijo, niso v casti ne v miru. Ob Jezušcku kleci Marija, ga obcuduje in slavi Boga za veliki dar, ki ga je prejela. Tu je sv. Jožef, pravicni mož, ki je znal prisluhniti Božjemu glasu, ki ga je moc zaznati samo v tihoti in od znotraj. Tu so pastirji, ljudje preprostega srca; modri, ki so iskalci pravega Gospodarja zemlje. Vsi ti ljudje so v središce svojega življenja postavili Boga in prav zato so tvorci miru. K sveti noci spadajo tudi darovi. Pastirji so razmišljali, kaj bi vzeli s seboj v Betlehem. Božicna bogoslužna pesem Vzhodne Cerkve se takole sprašuje: »Kaj naj ti prinesem, Kristus, ki si se rodil za nas kot clovek? Vse stvarstvo, ki je tvoje delo, ti prinaša v dar svojo hvaležnost: angeli svojo ljubezen; nebo zvezde; modri svoje darove; pastirji svoje obcudovanje; zemlja svojo votlino; pušcava jaslice. Mi ljudje pa podarjamo devico in mater. Marija je naš cloveški dar Kristusu. To hkrati pomeni: od cloveka Gospod ne pricakuje stvari, ampak njega samega, njegovo srce in šele potem druge darove. Kaj naj ti darujemo Božje Dete? Poskusimo mu darovati svojo vero, sami sebe, morda svoje grehe v dobri spovedi in ne pozabimo tistih, v katerih on sam na zemlji trpi. Odprimo se prihajajocemu Odrešeniku in v naša srca se bo naselil mir in božicno veselje. Jože Pozderec, župnik Vsem župljanom in ljudem dobre volje vošcimo blagoslovljene božicne praznike in mirno, zdravo in srecno novo leto! Vaši duhovniki PROGRAM PRAZNOVANJA BOŽICA IN V DNEH DO NOVEGA LETA . Božicna devetdnevnica se zacne v sredo, 16. decembra. Ce bo še veljala prepoved druženja, bo ob delavnikih ob 17.30 sv. maša, ob 18.00 devetdnevnica – prenos po spletu. . 4. adventna nedelja (20. 12.) – priložnost za spoved pred in med mašama; ob 9.30 pa tudi božicna devetdnevnica. . Betlehemska luc miru. Upamo, da bo prišla k nam, ce ne že prej, na sveti vecer, cetrtek (24. 12.). Ta dan bo ob 17.30 maša božicnica. . BOŽIC-GOSPODOVO ROJSTVO (25. 12.) sv. maše: ob 24.00 – polnocnica, ob 7.00 – zorna maša, ob 9.30 dnevna maša. . SV. ŠTEFAN, diakon, mucenec – blagoslov vode in po drugi sv. maši blagoslov konj. . NEDELJA SVETE DRUŽINE (27. 12.), tudi god sv. Janeza apostola in evangelista. Pri obeh svetih mašah blagoslov vina. . Cetrtek (31. 12.) – sv. Silvester, papež, staro leto, ob 17.30 zahvalna sv. maša. . Ce bodo razmere dovoljevale, vas bodo od 26. do 28. decembra obiskali koledniki (trije kralji). Darovi so za slovenske misijonarje. Progam je narejen za normalne razmere, ce pa teh še ne bo, bomo po spletu prenašali glavne sv. maše: na 4. adventno nedeljo ob 9.30; v cetrtek (24. 12.) božicnico za otroke ob 17.30; na Božic polnocnico ob 24.00 in dnevno mašo ob 9.30, na štefanovo ob 9.30, v nedeljo Sv. družine 9.30, zahvalno sv. mašo na silvestrovo ob 17.30 in na novo leto ob 9.30. OBNOVLJENA ZIDNA OGRAJA O O b župnijski cerkvi sv. Mihaela je res lepa zidana ograja, z lepimi stebri in posebno okrasno opeko, ki jo je bilo treba skrbno zidati. Kdo je bil avtor tako lepe ograje, ne vem. Samo cestital bi mu rad. Bila je res v okras cerkve in kraja. Tudi ne vem, kdaj je bila ta ograja narejena. Po dolgih letih, morda tridesetih ali celo vec, jo je nekoliko nacel zob casa, posebno opeko. Otroci se radi zadržujejo med ograjo in cerkvijo, ko gredo iz šole. Tu navadno kaj pojedo, ko cakajo na prevoz domov. Enemu decku je postala ta razpadajoca opeka zelo zanimiva, da jo je zacel razdirati. Najprej samo nekaj opek, tudi zdravih, je odstranil, potem vsak dan vec, da je razdrl celo stran. Otroci so mi povedali, kdo je razdiralec. Takrat je bil navzoc, pa ni zanikal. Najbrž ni bil cisto sam, ampak si je pridobil še kakšnega pomocnika. Otroci, ki imajo vsega za življenje, ne razmišljajo, koliko je treba placati za novo ograjo. Najrajši bi racun, ki sem ga Fünkešnica ˜ december 2020 19 UTRIP ŽUPNIJE IN MARIJANIŠCA UTRIP ŽUPNIJE IN MARIJANIŠCA placal za nove zidake, odnesel kar njegovim staršem. Nova ograja nas bo stala cez tisoc evrov. V to ni vkljuceno delo, ki so ga naredili dobri ljudje zastonj, tudi prevoz. Upam, da se bodo v prihodnje vedli bolj kulturno in imeli vec ljubezni do lepote domacega kraja, pa naj bo to ograja ali katera koli druga lepa stvar, ki krasi naš kraj. Da ne bom samo negativen, bom dodal še iskreno zahvalo tistim dobrim ljudem in mojstrom, ki so se prostovoljno odlocili, da naredijo novo ograjo, ki bo bolj trpežna in tudi lepa. Zidaki so v obliki rože lotos, ki raste v vodi. En del te ograje je že narejen, ce bo vreme naklonjeno, bodo naredili še preostali del. Bog naj jih nagradi z zdravjem in dolgim življenjem, da bodo lahko naredili še veliko dobrega in lepega v veselje in sreco ljudi. V tem casu epidemije clovek trepeta za svoje zdravje in življenje. Bog pa nas vzdržuje, ce smo dobri in mu zaupamo. Ti dobri ljudje so: g. Mitja Belec, prevoznik, g. Vinko Kapun, organizator, Stanko Šterman, zidarski mojster, g. Mirko Milec iz Buncan, g. Jože Zavratnik, g. Anton Krajnc z Grlave, g. Branko Bukovec, g. Marjan Božic. Hrano pa so pripravile gospe iz Veržeja pod vodstvom gospe Dane Kapun. Dobri Bog naj jim bogato povrne. Mladim pa naj da pravo pamet, da bodo znali ceniti in spoštovati lepe stvari in ne delali škode. Jože Pozderec, župnik GLEDAMO Z OPTIMIZMOM V V kolikor imamo na voljo, da lahko izberemo, ali bi rajši slišali dobro ali slabo novico, se verjetno odlocimo za dobro. Enako je pri pisanju clankov. V casu, ko nam vecina medijev posreduje le novice o negotovosti in težavah, bi lahko enako storili tudi mi. Lahko bi pisali, kako smo optimisticno pricakovali, da novi val okužb ne bo zajel Slovenije pred koncem letošnjega leta oz. vsaj ne do druge polovice meseca novembra in kako smo se sedaj znašli v neprijetni situaciji; pa ne bomo. Namesto tega se bomo raje ozrli nazaj in se z veseljem spominjali tistega, kar nam je bilo dano lepega in spodbudnega. Ko smo se konec meseca junija odlocili, da znova odpremo vrata Marijanišca, smo bili nagrajeni z velikim obiskom in zanimanjem gostov, ki se že leta vracajo k nam, pa tudi z obiskom gostov, ki so letos prvic gostovali pri nas. Ko se sedaj ob koncu leta oziramo nazaj, lahko recemo, da je za nami uspešna poletna sezona. Vse od pricetka meseca julija in do sredine meseca oktobra smo imeli polno hišo. Razmere so sicer narekovale, da smo se morali držati nekaterih pravil, enako tudi naši gostje in vendar smo ugotovili, da se kljub nekaterim novim pravilom dá imeti lepo in kvalitetno. Nošenje zašcitnih mask in redno razkuževanje rok je postala rutina in ceprav smo se na zacetku nekoliko spraševali, kako bodo gostje sprejeli ta pravila, smo bili preseneceni nad njihovo »disciplino«. Tudi obede smo organizirali nekoliko drugace, v manjših skupinah, in bili preseneceni nad pohvalami gostov glede organizacije. Turisticni boni, ki so jih lahko koristili naši gostje, so nam vsekakor pomagali, tudi zaradi tega, ker smo preko njih navezali stike z novimi gosti in skupinami, ki so, sicer v preteklosti že slišali za nas, a so letos prvic prišli na dopust v Veržej. Ce so bili poletni meseci bolj rezervirani za družine z majhnimi otroki, pa smo v septembru in oktobru dali vecji poudarek pri nekoliko starejših generacijah. Prisluhnili smo njihovim željam in pripravili nekaj novih programov za katere smo menili, da jim bodo všec. Zadovoljni smo bili, ko smo videli, da smo se pravilno odlocili. Hvaležni smo tudi nekaterim našim stalnim gostom, ki so izkoristili dane razmere in med starejšimi v domacem kraju organizirali skupine ter jih pripeljali v Veržej. Mnogi med njimi so morda bili prvic po dolgih letih zopet na dopustu oz. nekoliko dlje od domacega kraja. Za vse, ki smo se trudili, da bi se naši gostje dobro pocutili, da bi jim v danih razmerah lahko ponudili kvalitetne in zanimive programe, ceprav nekoliko spremenjene, sta bila poletje in jesen naporna. Veseli pa smo, ker so naši gostje odhajali od nas zadovoljni in z obljubo, da se še vrnejo. Cetudi je trenutno cas zatišja, pa ne pocivamo, pripravljamo programe, razmišljamo o spremembah v Marijanišcu ter poskušamo ugoditi željam in prošnjam naših gostov. Morda tudi v smeri duhovnih programov preko programa Zoom. Primož Korošec, vodja Marijanišca Foto: Arhiv ZMV 20 Fünkešnica ˜ december 2020 IN MEMORIAM: RUDI MILFELNER B B ralci glasila Fünkešnica ste lahko zadnja tri leta spremljali spomine vašega sovašcana Rudija Milfelnerja. Moj oce je zaradi okužbe s korona virusom žal preminil. Do sto let so mu manjkali le dobri štirje meseci. Cutim se dolžno, da zakljucim to pisanje v spomin ocetu, ki se je tako rad spominjal krajev, kjer je odrašcal. Ob obiskih v domu starostnikov mi je vedno pripovedoval o Veržeju. Vse to sem že zapisala. Naravno je, da se je z ocetovim odhodom v Maribor ta vez s Prlekijo razrahljala, vendar se ni nikoli prekinila. Z ženo Marto sta jo ohranjala s številnimi obiski svojih sorodnikov in se od njih vracala poživljena, ker sta spet okusila malo znanega, domacega vzdušja. Moj oce je bil clovek širokih pogledov, številnih zanimanj, vztrajnosti, delavnosti in poštenosti. Zdi se mi, da so to sploh lastnosti prleškega cloveka. Prleke pozam kot pridne, radodarne, poštene in iskrene ljudi, sicer direktne in brez dlake na jeziku, kar pa je veliko bolje kot sprenevedanje in prisiljena prijaznost. Selitev oceta in mame v Maribor jima je prinesla nove obveznosti, možnosti in izzive. Oce je v Mariboru najprej služboval v trgovini Plavi 9 kot trgovski pomocnik, kasneje leto dni v Zvezni republiki Nemciji v prodajalni Karstadt Kaufhof kot aranžer, nato v Kviku in pozneje v Talisu kot komercialni direktor. Ob delu je koncal srednjo ekonomsko šolo, ker pa ga je ambicioznost gnala naprej, se je vpisal na izredni študij na Visoki ekonomsko-komercialni šoli, opravil diferencialne izpite na Ekonomski fakulteti in si pridobil naziv diplomirani ekonomist. S študijem na tretji stopnji je postal magister ekonomskih znanosti. Nazadnje je služboval kot raziskovalec in višji predavatelj na Ekonomsko-poslovni fakulteti. V tem poklicu je užival, še poleti mi je ob obiskih v domu pripovedoval o marketinških raziskavah in predavanjih, na katerih je študentom razlagal teorijo na primerih iz prakse in jih tako spodbujal k razmišljanju. Skupaj s sodelavci na fakulteti je objavil vec kot petdeset enot literature. Kljub svojim letom je ohranil izjemno že ljo po delu in pomoci mladim. Sodelavci se ga spominjajo kot »gospoda« v pravem pomenu besede in kot izjemno razgledanega cloveka. Kot tistega, ki je z vsemi našel skupno besedo in bil zmožen z velikim spoštovanjem do soljudi premagati vsa nesoglasja in ovire. Prav zato je na svoji poklicni poti za seboj pustil velik pecat. Med najbolj znanimi kre acijami sta njegova idejna zasnova blagovne znamke Ora in slogan »Ora, najboljša ta hip.« ter njegovo sodelovanje pri kreativni rešitvi zašcitnega znaka slovenskih vin in logotipa Univerze v Mariboru. Mariborcane so dolga leta razveseljevale božicno novoletne svetlobne dekoracije ulic in mostov, ki so nastale po njegovi ideji. Pri svojem delu je bil oce tako uspešen prav zato, ker ga je zanimalo toliko stvari. V prejšnjih sestavkih sem že omenila slikarstvo, slikanje akvarelov in olj na platnu, grafiko in izdelavo plakatov ter aranžerstvo. Še nedolgo nazaj me je spraševal, ali zdaj obstaja aranžerska smer na srednji šoli, ki je v njegovem casu ni bilo, aranžerji so bili vecinoma samouki. V casu, ko potovanja v tujino niso bila samoumevna tako kot danes, je z velikim zanosom potoval po Evropi, se udeleževal sejmov in kongresov in domov prinašal številne nove ideje. Zanimala ga je arhitektura in arhitektonske rešitve, idejno zasnovo za družinsko hišo na Studencih v Mariboru je izrisal sam. Za šestdeseta leta prejšnjega stoletja je bila ta hiša izredno moderna, s steklenim proceljem, kar takrat ni bilo obicajno. Kasneje, ob upokojitvi, se je posvetil vinogradništvu, izrisal nacrt za vikend hišico v Lenartu, jo postavil ter zasadil vinograd in prideloval domace vino, ki ga je rad podaril sorodnikom in prijateljem. Izredno rad je imel otroke, ne le svojih tudi tuje. Ob njih se mu je na obrazu vedno izrisal iskriv in prisrcen nasmeh. Naju z bratom je vzgajal z vzgledom, z delavnostjo, prizadevnostjo, optimizmom in prepricanjem, da se dajo vse prepreke premagati. Užival je z vnuki, ko jim je posredoval znanje, jim postavljal vprašanja in se zabaval ob njihovih odgovorih. Znal jih je zaposliti z vedno novimi in zanimivimi idejami: z risanjem, barvanjem pirhov, izdelovanjem novoletnih okraskov, s pogovori o najrazlicnejših temah, ki jih je crpal iz svoje široke razgledanosti. Upam si trditi, da so ga vnuki videli kot vzornika in predvsem zaradi tega vsi stopili v akademske in raziskovalne vode. Ko se mu je letos poleti rodil pravnuk, je varuški zaupal, kaj mu želi v življenju. Njegove besede je zapisala na polo papirja, mu ga dala v roke in nam poslala fotografijo. Tako se glasijo: »Dragi pravnuk, želim ti, da bi se dobro imel na Zemlji, da bi bil zdrav. Nauci se vsaj dva svetovna jezika, da boš imel uspešno življenje. In bodi iznajdljiv in raziskuj. Ti želi tvoj pradedek Rudi.« Te besede ga še pri njegovi visoki starosti 99 let kažejo v pravi luci. Za veliko noc 2017 smo obiskali razstavo pirhov v Ma NAŠA DEDIŠCINA Foto: osebni arhiv Fünkešnica ˜ december 2020 21 NAŠA DEDIŠCINA NAŠA DEDIŠCINA rijanišcu. Z zanimanjem si je ogledoval umetelne izdelke. Predlagala sem, da nekaj napiše v knjigo vtisov in zapisal je naslednje: »Cestitam organizatorjem razstave pirhov slovenskih pokrajin.« Iz tega stavka veje zavedanje, da organizacija razstave ni macji kašelj, vanjo je treba vložiti napor in srce. Na isti dan smo obiskali tudi mlin na Muri, kjer nas je sprejel mlinar, gospod Babic. Mlinar se ga je še spomnil, prav tako tudi žene Marte. Na priloženi fotografiji je oce star 97 let. Mladosten videz je ohranil do konca. Manjkali mi bodo dnevni obiski v domu. Vedno me je pricakal z nasmehom, ni pozabil omeniti, da se »prevec trudim zanj«. Bil je kavalir, ko mi je še hotel odpreti vrata in mi pomagal obleci plašc, ceprav se je z eno roko držal za hoduljo. Oce je bil clovek, ki je vedno skrbel za druge, jim želel pomagati in v vsem ustreci. Ta lastnost mu je bila položena v zibelko in se s starostjo ni iznicila. Na zadnji fotografiji iz doma starostnikov drži v rokah risbo, na kateri nam je narisal srce. Še deset dni preden je odšel, je mislil na nas. Ostal nam bo spomin na njegovo dobrosrcnost, ljubeznivost, vecni optimizem in na nauk, ki nam ga je polagal na srce: »V življenju se vedno vse uredi in vse reši.« Zapisala hcerka Metka Brkan in vnuk Borut Milfelner Foto: osebni arhiv 22 Fünkešnica ˜ december 2020 KO RK VERŽEJ NE POCIVA L L etos smo clani NO in UO zaceli s pripravami na srecanje krvodajalcev, a nam je žal pandemija Covid- 19 prekrižala namene tega dolgoletnega druženja z vami in smo ga žal morali odpovedati. Prav tako smo morali odpovedati tradicionalni izlet, ki ga organiziramo vsako leto za naše clane in delavce, ki nam pomagajo skozi vse leto. A vendarle se naše delo nikakor ni ustavilo, saj smo naše napore usmerili v pomoc šolskemu skladu Drobtinica in donaciji ob pomoci v primeru naravnih nesrec. Prav tako smo skozi vse leto razdeljevali pakete pomoci potrebnim ter organizirali krvodajalske akcije. Marica Legen, predsednica KO RK Veržej DELO PGD VERŽEJ S S poštovani, leto 2020 se pocasi poslavlja. Letošnje leto si bomo prav gotovo vsi zapolnili kot posebno leto, saj ga je zaznamovala epidemija korona virusa. Vendar moramo vedeti, da nas vsaka izkušnja nekaj nauci. Tako smo sedaj prav gotovo imeli vsi vec casa, da smo se lahko posvetili in družili s svojimi bližnjimi in videli, da vse ostalo lahko ali mora pocakati. Žal so ukrepi za zajezitev širjenja epidemije zajeli tudi gasilsko organizacijo. Tako je do preklica prepovedano dajati v najem prostore gasilskega doma za razne privatne ali društvene zabave, v gasilskih domovih pa se moramo ravno tako držati omejitve števila oseb in se izogibati osebnih kontaktov. V primeru intervencije se je lahko udeležijo clani ali clanice, ki so popolnoma zdravi. Kljub temu se ni treba bati, da v primeru nesrece ne bi bilo posredovanja gasilcev. Upamo, da se situacija cimprej umiri in da se ponovno naše življenje vrne v normalno stanje kot smo ga bili vajeni. Tako tudi upamo, da bomo lahko v letu, ki je pred nami, izpeljali praznovanje našega jubileja. Predvidevamo ga za 19. 6. 2021, še prej pa upamo, da bodo razmere dopušcale, da bomo lahko 30. 1. 2021 izvedli redni letni obcni zbor. Na koncu vam naj v imenu PGD Veržej zaželim v letu, ki je pred nami, obilo srece, veselja, predvsem pa zdravja in osebnega zadovoljstva. Srecno 2021 in ostanite zdravi. Mihael Kolbl, predsednik PGD Veržej DRUŠTVENI UTRIP DRUŠTVENI UTRIP DELOVNA SOBOTA V TURISTICNEM DRUŠTVU VERŽEJ L L eto 2020 je bilo vse vec kot dolgocasno. Postreglo nam je s številnimi spremembami, ki jih prej nismo bili vajeni in zagotovo že vsi komaj cakamo, da se to leto iztece. Letošnje leto je bilo leto sprememb tudi za Turisticno društvo Veržej. Onemogoceno nam je bilo izvajanje naših tradicionalnih dejavnosti, kot so spomladanska cistilna akcija, dogodek Ribe in žganci ter drugi, primorani pa smo bili preurediti tudi našo komarombo ob reki Muri. Prva novemberska sobota je bila tako v našem društvu delovna. S skupnimi mocmi in grenkim priokusom smo podrli tisto, kar smo pred leti tudi s skupnimi mocmi zgradili. Ceprav smo v ta objekt vložili veliko casa in truda verjamemo, da se vse zgodi z razlogom in pozitivno gledamo naprej. Verjamemo, da bomo sedaj ustvarili še boljši kraj za medgeneracijsko zbiranje in družanje naših clanov, sokrajanov pa tudi turistov. Valentina Sreš, TD Veržej CIŠCENJE GNOJEVKE V BANOVCIH V V soboto, 7. novembra 2020 okoli 20.00 ure, smo bili gasilci iz Banovec aktivirani na cišcenje gnojevke, ki je bila razlita po cestišcu. Po prihodu v gasilski dom in po informacijah s strani centra za obvešcanje smo ugotovili, da gre za vecjo razsežnost. Cesta je bila onesnažena vse od bioplinarne Organika v Bucecovcih pa vse do železniškega prehoda v Banovcih. Skupna dolžina onesnaženja je bila skoraj 8 km. Kot poveljnik društva sem vzpostavil kontakt z vodjo intervencije iz obcine Križevci Miranom Rosom in dogovorili smo se, da bo naše društvo ocistilo cesto od krožnega prometa v Križevcih pa do železniškega prehoda. Najprej smo priceli s cišcenjem s pomocjo šob za polivanje cest iz smeri Križevci v smeri Banovcev. Zaradi varnosti smo medtem tudi zaprli cesto od gasilskega doma do železniškega prehoda. Ko smo na grobo pocistili vecji del ceste, v skupni dolžini malo manj kot 4 km, smo s pomocjo rocnikov priceli s cišcenjem ceste v Banovcih. Po nekaj vec kot štirih urah in porabljenih 35.000 litrih vode smo zakljucili intervencijo. Naslednji dan smo šli ponovno cistit cesto na tiste pre- dele, kjer je še vedno ostalo nekaj blata in je obstajala nevarnost zdrsa za udeležence v cestnem prometu. Na koncu smo naredili kratko analizo in ocistili orodje, ki je bilo mocno onesnaženo z gnojevko. Kljub temeljitemu cišcenju in pretecenem casu od intervencije, je še vedno ostal vonj po gnojevki na uporabljeni opremi. Po ceniku Gasilske zveze Slovenije je intervencija stala nekaj vec kot 1.500 EUR, vendar smo mi kot neprofitna organizacija po alarmiranju s strani centra za obvešcanje dolžni ukrepati proti kakršnemukoli placilu stroškov. Še vedno smo samo prostovoljci in se držimo nacela: »V slogi je moc, Na pomoc!« Denis Trstenjak, vodja enote Foto: Matej Trstenjak Fünkešnica ˜ december 2020 23 DRUŠTVENI UTRIP DRUŠTVENI UTRIP EVAKUACIJA V TERMAH BANOVCI V V sklopu meseca požarne varnosti smo gasilci iz obcinskega poveljstva Veržej na željo Term Banovci v sredo, 14. oktobra 2020 izvedli evakuacijsko vajo v hotelu Zeleni gaj v banovskih termah. Zaradi navodil NIJZ smo gasilci vajo izvedli v minimalni razsežnosti in v popolnem upoštevanju navodil o preprecevanju širjenja virusa Covid-19. Predpostavka vaje je bila, da je ob 16.00 uri prišlo do požara v kuhinji hotela Zeleni gaj. Aktivirali so se avtomatski javljalniki požara, zato so zaposleni priceli z evakuacijo. Eden izmed zaposlenih je poklical Regijski center za obvešcanje na številko 112, dežurni dispecer pa je takoj aktiviral vsa tri gasilska društva v obcini Veržej: PGD Banovci, PGD Veržej in PGD Buncani. Na kraj intervencije je najprej prispelo domace društvo PGD Banovci, zato sem kot domaci poveljnik prevzel vodenje intervencije. Najprej sem od zaposlenih ugotovil, da so se vse osebe uspešno evakuirale na zbirno mesto v park pred hotelom. Zaradi te informacije smo lahko brez težav zaceli z aktivnim gašenjem požara. Izvedli smo dva notranja napada z izolirnimi-dihalnimi aparati in nekaj zunanjih napadov. Vaja je bila zelo poucna za gasilce, kakor tudi za zaposlene, ki so se morali nenapovedano evakuirati iz objekta. Denis Trstenjak, vodja vaje POŽARNA VAJA NA KMETIJI ŠKRLEC V BANOVCIH P P rostovoljna gasilska društva obcinskega poveljstva Veržej smo v petek, 4. septembra 2020, v poznih vecernih urah izvedli vajo na kmetiji Tilna Škrleca v Banovcih. Do požara je prišlo v eni izmed garaž v gospodarskem poslopju. Ker je bil požar že mocno razvit je lastnik poklical na Regijski center za obvešcanje (ReCO) na številko 112. Po prijavi je ReCO aktiviral domaco društvo PGD Banovci in osrednjo enoto PGD Veržej. Prvi smo na kraj vaje prispeli gasilci PGD Banovci. Kot domaci poveljnik sem prevzel vlogo vodje intervencije in na kraju takoj pregledal nastalo situacijo. Ugotovil sem, da gre za polno razvit požar, zato zaprosil ReCo, da še dodatno aktivirajo PGD Buncani. Prva naloge je bila prepreciti širjenje požara. Medtem sem od lastnika objekta izvedel še, da sta v požaru ujeti dve osebi, zato sem takoj poslal dve napadalni skupini v objekt. Na kraj požara sta prispeli tudi društvi PGD Veržej in PGD Buncani. Ker je bila vaja v nocnem casu smo morali uporabiti tudi luci in agregate, ki so lepo osvetlili okolico požara. Denis Trstenjak, vodja vaje 24 Fünkešnica ˜ december 2020 Foto: Matej Taljan Foto: Denis Trstenjak DRUŠTVENI UTRIP DRUŠTVENI UTRIP PEVSKO USTVARJANJE NA DALJAVO T T renutne razmere so nekoliko otežile marsikatero dejavnost, kjer mladi z velikim veseljem ustvarjamo. Kljub temu smo se pri Vokalni skupini župnije Veržej odlocili, da s pevskim ustvarjanjem nadaljujemo na daljavo. Pod vodstvom Petre Ivancic se tako cez vikend srecamo na spletnih vajah preko aplikacije Zoom. Vaje pricnemo z upevanjem in nadaljujemo z ucenjem novih ter ponovitvijo že usvojenih skladb. Glasba nas vse clane skupine zares bogati in povezuje, zato si v teh casih z njo še posebej lepšamo vsak trenutek. Ob glasbenem ustvarjanju raste tudi naše prijateljstvo in tako na vsakih vajah veselo poklepetamo ter upamo, da kmalu nadaljujemo s srecanji v živo. Do takrat pa pridno vadimo in nacrtujemo za naprej. Monika Ivancic ADVENTNI VENEC V BUNCANIH P P red nami je adventni cas, cas veselja in radosti, za katerega si niti v sanjah nismo mogli predstavljati, da bi se ustavil. Pa se je. Ustavil ga je nevidni sovražnik koronavirus, in to na nacin, kjer smo ljudje najranljivejši. Vašcani Buncan pa se nismo dali ustaviti. Pred vaško kapelo nas je konec novembra, pred prvo adventno nedeljo, pricakalo smrecje za pletenje adventnega venca. Dar naše vašcanke Lidije Kovacik, po duši in srcu prave medicinske sestre, ki se dnevno srecuje s COVIDOM – 19 pri opravljanju svojega poklica. Pletenje venca je potekalo v skladu s priporocili NIJZ-ja. Venec je bil spleten s srcem in pridnimi rokami ter dobil lepo obliko. Štiri svece na njem izražajo posebno moc in toplino, katera nam je potrebna v teh težkih casih. Adventni venec krasi našo vas, saj stoji ob kapeli sredi vasi, mimo katere se dnevno vozijo in hodijo domacini in ljudje od blizu in dalec. Kam vodijo poti? Globoko v srce vsakega cloveka. Svetloba na vencu, skupaj s kipom lurške Matere Božje v oltarju kapele, naj da poguma za lažje ohranjanje pozitivnih misli in zaupanje, da bomo boljši, da bomo kakor velik pšenicni klas, iz katerega se na vse strani vsipajo zrna za novo rast. Danica Gregorincic »NAŠI« PETKOVI VECERI V V zacetku septembra smo Lešcecki, po dolgem pros- tem poletju, z veliko zagnanostjo in dobro voljo zaceli z našimi tedenskimi vajami. Na žalost smo se po slabem mesecu morali znova posloviti in vaje nadaljevati preko spleta. Petkovi veceri tako še zmeraj ostajajo »naši«. V teh mesecih smo naš skupni verženski oder in vaje preselili v svoje domove, kjer na domacih tleh še naprej ustvarjamo plesne korake in ohranjamo vezi prijateljstva. Teme petkovih vecerov so zelo raznolike. Na enem izmed srecanj smo imeli priložnost druženja z našim prijateljem in etnologom Tadejem Murkovicem, ki nam je povedal veliko zanimivih stvari o dobri stari prleški brotvi, martinovanju in starih obicajih. Spet na drugem smo se spominjali naše lanske turneje v Bolgarijo in si zaželeli, da bi lahko kmalu doživeli še kakšno. Na druženju, ob koncu novembra, smo se spomnili na naš tradicionalni Lešceckov koncert, ki smo si ga tokrat priredili po svoje. Naredili smo svoj majhen »korona koncert« in tako zacutili vsaj delcek vsakoletne folklorne zgodbe. Z željo, da se cim prej vrnemo na naš oder, Lešcecki ostajamo potrpežljivi in odgovorni. Nastja Borko Fünkešnica ˜ december 2020 25 ŠPORTNI UTRIP ŠPORTNI UTRIP KRIZA KORONAVIRUSA PREKINILA DOBRE NASTOPE ŠD BUNCANI V V Sloveniji smo na vrhuncu drugega vala pandemije, ki je drasticno posegel v naš nacin življenja. Skozi noc se je tako rekoc ustavilo skoraj vso javno življenje. Trenutna kriza koronavirusa je pokazala, kako odvisni so naši družbeni, ekonomski, gospodarski in cloveški sistemi en od drugega. Tako se je zaradi poslabšanja stanja in novih ukrepov za preprecevanje širjenja virusa in varovanja javnega zdravja predcasno koncal tudi jesenski del tekmovanja v malem nogometu medobcinske lige malega nogometa, ki poteka pod okriljem Športne zveze Križevci. Kriza koronavirusa preprecila nacrte ŠD Buncani in ŠD Grlava – Banovci ŠD Buncani so zacetek nove sezone zaceli zelo obetavno. V ekipi je prišlo je do nekaj kadrovskih sprememb med igralci. Dobro vzdušje v slacilnici, želja po igranju nogometa in dobra strategija trenerja Boštjana Osterca so prispevali k nekaj zelo dobro odigranim tekmam. Po šestih krogih clani iz Buncan trenutno zasedajo drugo mesto na lestvici in tako ostajajo v igri za prvo mesto. Trenutna kriza je nacrte preprecila tudi ekipi ŠD Grlava – Banovci, ki so si po nekaj dobrih predstavah želeli zmagovati. Ceprav jim to še ni uspelo, jim lahko cestitamo za vztrajnost in borbenost. Nadaljevanje sezone zaradi trenutne situacije ostaja negotovo. Vsi pa si želimo, da se bo tekmovanje v spomladanskem delu le nadaljevalo in se bodo zaostale tekme odigrale. Trenutna lestvica MLMN Križevci po odigranih šestih krogih prvenstva 26 Fünkešnica ˜ december 2020 IZOBRAŽEVALNI UTRIP IZOBRAŽEVALNI UTRIP VERŽEJSKI KASACI USPEŠNI TUDI V SKRAJŠANI SEZONI 2020 K K asaška sezona 2020 se je najprej zacela z dvomesecnim zamikom zaradi prvega vala epidemije Covid-19, nato se je zaradi drugega vala v zacetku oktobra tudi predcasno zakljucila. Cez poletje se je vendarle odvilo lepo število kasaških prireditev, na katerih so bili znova med zelo uspešnimi tudi veržejski konji. Najuspešnejši je bil letos Rene Hanžekovic Najuspešnejši voznik te sezone je bil Rene Hanžekovic, ki se je s tremi zmagami v 20 nastopih uvrstil med deset najboljših voznikov leta v državi. Dosegel je tudi tri druga in šest tretjih mest. Vse tri zmage je dosegel na ljutomerskem ovalu, dve z Louise Luno (junija in oktobra), septembra pa še z Lotmerkom OZT. V derbiju se je Rene s kobilo Lady Princess zavithel na šesto mesto. Saša Seršen s Fjorijem osvojil pokal ljutomerskega kasaca Uspešno leto je tudi za Sašem Seršenom, ki je v 12 nastopih enkrat slavil, bil enkrat drugi ter še trikrat tretji. S svojim konjem Fjorijem se je septembra najprej veselil drugega mesta v dirki za pokal obcine Križevci, nato pa v Stožicah še osvojil veliko nagrado Ljubljane za pokal ljutomerskega kasaca. Dve zmagi, tri druga in dve tretji mesti je v 17 nastopih letos dosegel Vito Šadl. Mladi Rok Brunec je v treh nastopih osvojil eno drugo in dve cetrti mesti, Branko Seršen iz Banovcev pa je v 15 nastopih privozil eno drugo, dve tretji in dve cetrti mesti. Franc Cimerman je v šestih nastopih enkrat koncal kot cetrti. Foto: Jošt Dolinšek BIODINAMIKA JE CELOSTNI, EKOLOŠKI IN ETICNI PRISTOP K KMETOVANJU, VRTNARJENJU, HRANI IN PREHRANI Kaj je biodinamika? Kmetija je v biodinamiki opredeljena kot organizem, katerega organi so njive, travniki, sadovnjaki, rastline, živali, clovek, … Organizem kmetije na dolocenih geoloških podlagah je del pokrajine in njenih eterskih danosti, je del planeta Zemlje z njenimi zemeljskimi silami. Nanj ucinkuje kozmos s silami planetov našega osoncja, ozvezdij zodiaka in silami, ki pritekajo iz globin kozmosa izza teh ozvezdij. Biodinamika je torej celostni, ekološki in eticni pristop h kmetovanju, vrtnarjenju, pridelavi in predelavi hrane oz. živil in k prehrani. Utemeljil jo je filozof in znanstvenik dr. Rudolf Steiner, ki je kmetom s svojimi predavanji leta 1924 odprl novo pot za vkljucevanje znanstvenega razumevanja s prepoznavanjem duha v naravi. Biodinamika se je preko mnogih kmetov in raziskovalcev pricela intenzivneje razvijati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in se od takrat naprej globalno nezadržno širi med vrtickarji, kmeti, vinogradniki, sadjarji, na rancih in tudi na velikih posestvih. Nacela in prakse biodinamike je mogoce uporabiti kjer koli se prideluje hrana, ne glede na površine, pokrajino, podnebje in kulture. Biodinamicna kmetija je živ organizem Vsaka biodinamicna kmetija ali vrt je celostni živi organizem. Ta organizem je sestavljen iz mnogih soodvisnih elementov, kot so: polja, gozdovi, rastline, živali, prst, kompost, ljudje in duh kraja. Biodinamicni kmetje in vrtnarji si prizadevajo za nego in uskladitev teh elementov, da bi podprli zdravje in vitalnost celote, zato delo na biodinamicni kmetij poteka na celostni in dinamicen nacin. Biodinamiki si namrec prizadevajo prisluhniti pokrajini in skušajo cim bolj zacutiti, kaj bi lahko najbolje nastalo in uspevalo na njej. Kreativni razvoj kmetije kot edinstvene individualnosti, upoštevajoc vse njene kvalitete in znacilnosti ter nega in delo v skladu z naravnimi danostmi ter silami narave, je kljuc biodinamicnega kmetovanja . Biodinamika kultivira biotsko raznovrstnost Biodinamicne kmetije in vrtovi se zgledujejo po biotski raznovrstnosti naravnih ekosistemov in edinstvenosti vsake pokrajine. Letna in vecletna zelenjava, zelišca, cvetje, jagodicevje, sadje, orešcki, zrna, pašniki, krma, avtohtone rastline in žive meje lahko prispevajo k raznolikosti rastlin in krepijo zdravje in odpornost organizma na kmetiji. Koristna je tudi raznolikost domacih živali, saj vsaka živalska vrsta prinaša drugacen odnos do zemlje in edinstveno kakovost gnoja. Raznolikost ra- Fünkešnica ˜ december 2020 27 IZOBRAŽEVALNI UTRIP stlinskega in živalskega življenja se lahko scasoma razvije, zacenši z nekaj primarnimi pridelki in eno ali dvema vrstami živali (celo tako majhnimi kot so npr. deževniki ali cebele) in s kasnejšim širjenjem vecih živalskih vrst, medtem ko organizem – kmetija dozoreva. Biodinamika združuje rastline in živali Naravni ekosistemi vkljucujejo rastline in živali, ki si skupaj prizadevajo za zapolnjevanje, povezovanje in dopolnjevanje vlog v mreži življenja. Številne klasicne in ekološke kmetije gojijo ali samo pridelke ali samo živino. To se z nekaterimi ukrepi morda res izkaže za ucinkovitejše, vendar hkrati ustvarja neravnovesja, kot so npr. pomanjkanje hranil (ce gojijo le rastline), onesnaževanje zaradi prevelikih kolicin gnoja (ce vzrejajo le živali). Biodinamicne kmetije in vrtovi delujejo tako, da preko zavestnih, živih medsebojnih odnosov povezujejo rastline, živali in tla z življenjem ki nas obdaja. Na ta nacin se ohranja ravnotežje, ki je nujno potrebno za dobro in kvalitetno preživetje vseh organov kmetije oz. celote. Biodinamika ustvarja in skrbi za plodnost in rodovitnost tal na kmetiji Biodinamicne rastline rastejo v živih tleh, kar rastlinam zagotavlja kakovostno zdravje in hrano. Slednje s kemicnimi gnojili ali hidroponicnim gojenjem ni mogoce doseci. Biodinamicne kmetije si prizadevajo ustvariti lastno plodnost tal s pomocjo kompostiranja, vkljucevanja živali, zastiranjem in s kolobarjenjem. Kompostiranje ustvarja harmonijo živalskega gnoja, rastlinskih materialov in zemlje. Ta harmonija rezultira v mocnem viru moci in plodnosti kmetije kot organizma. Vkljucevanje živalske pestrosti pomaga k obnavljanju hranil in zagotavlja gnoj, ki tla neguje. Pokrivni raznovrstni rastlinski posevki prav tako prispevajo k rodovitnosti tal na kmetiji, saj tako priskrbijo za dovolj kisika in dušika in na ta nacin negujejo in ohranjajo življenje tal oz. prsti. Kolobarjenje pomaga uravnotežiti potrebe vsakega pridelka in omogoca raznoliko ustvarjalno izražanje v tleh. V skupnem te prakse zmanjšujejo ali odpravljajo potrebo po umetnih gnojilih in omogocajo, da je kmetija uravnovešena in dobro odporna. Kompost se poživi z biodinamicnimi pripravki Biodinamicni kompost je okrepljen in oživljen z uporabo šestih preparatov iz rmana, kamilice, koprive, hrastovega lubja, regrata in baldrijana. Vsako od teh zdravilnih zelišc se preoblikuje po edinstvenem postopku, ki ga pripelje v odnos z živalskim kraljestvom, z zemljo in z letnimi cikli. Z združevanjem teh elementov se povecujejo njihove zdravilne lastnosti. Preparati pospešujejo rast koristnih bakterij in gliv ter ustvarjajo mocno koncentrirane snovi za kvalitetno zorenje komposta. Majhna kolicina vsakega pripravka se doda v kompostni kup takoj, ko je sestavljen in nato spet ko ga obracamo. Biodinamicni pripravki kre pijo kakovost komposta s stabiliziranjem dušika in drugih hranil, množijo raznolikost mikrobov in samemu procesu kompostiranja prinašajo vecjo senzitivnost. Biodinamicni kompost pomaga pri prilagajanju tal celotnega kmeckega organizma kot tudi pri prilagajanju na širše vplive, povecuje tudi življenjsko dobo tal in stabilizira organsko snov. Biodinamicni kompost prinaša vec ogljika v živo kraljestvo in tako pomaga pri vzpostaviti podnebnega ravnovesja. Biodinamika podpira integriteto in raznolikost rastlinskih semen in živalskih pasem Biodinamicni kmetje in vrtnarji dajejo prednost naravnemu opraševanju, semenarjenju in dedišcinskim pasmam živali. Biodinamicne kmetije si prizadevajo za pridobivanje semen in živalskih staležev znotraj kmetije, pri cemer vkljucujejo selekcijo in vzrejo v kmetijskih dejavnostih, kadar je to mogoce. To omogoci razvoj edinstvenih, lokalno prilagojenih in senzibiliziranih rastlin in živali. Te rastline in živali se odlikujejo s kvalitetnimi nutritivnimi vrednostmi in odlicnim, bogatim okusom. Odporne so proti škodljivcem in boleznim . Kot v drugih vidikih biodinamike, se tudi pri razvoju rastlin in živali upoštevajo zemeljski in kozmicni vplivi, ki lahko uspevajo v trenutnih razmerah in prispevajo k zdravju kmetije in skupnosti. Biodinamika živali obravnava spoštljivo Biodinamicni kmetje skrbijo za domace živali tako, da podpirajo njihovo zdravje in popolno izražanje njihove narave. Živalim se daje krma, ki je primerna za njihov prebavni sistem in nikoli niso hranjene z živalskimi stranskimi proizvodi. Teleta, jagnjeta in mladici odrašcajo ob mleku crede in ne ob mlecnih nadomestkih. Kokoši imajo kljune, krave pa rogove, saj ima vsak del živali pomembno naravno funkcijo. Vse živali imajo prosti izpust, dostop do krme na prostem ter veliko prostora za prosto gibanje. Biodinamicna škropiva izboljšujejo zdravje tal in rastlin Poleg kompostnih pripravkov se v biodinamiki uporabljajo tudi potencirana tekoca škropiva, ki ohranjajo zdravje, vitalnost in senzitivnost kmetije in vrta. Gnoj iz roga izboljšuje življenjsko dobo tal in odnos med zemljo in rastlinami. Pripravi se iz kravjega gnoja, ki se ga v zimskih mesecih zakoplje v kravjem rogu v zemljo. Silicijev dioksid v kravjem rogu poveca rastlinsko imuniteto, krepi fotosintezo, pospešuje zorenje, pripravljen pa je iz zmletega kremencevega kristala, zakoplje se ga v kravjem rogu v poletnih mesecih. Caj iz preslice pomaga preprecevati glivicne 28 Fünkešnica ˜ december 2020 bolezni in uravnava element vode v rastlinah in tleh. Biodinamicni pripravki za škropljenje, razprševanje in kompost pripeljejo rastline v dinamicen odnos z zemljo, vodo, zrakom, toploto in kozmosom ter jim pomagajo, da se zdravo in uravnoteženo razvijajo, dostopajo do celotnega spektra potrebnih hranil in postanejo bolj odporni na škodljivci, bolezni in ekstremne podnebne razmere. Biodinamika deluje v ritmu z zemljo in kozmosom Biodinamicni kmetje in vrtnarji opazujejo ritme in cikle Zemlje, Sonca, Lune, zvezd in ostalih planetov ter poskušajo razumeti subtilne nacine, kako okolje in širši kozmos vplivajo na rast in razvoj rastlin in živali. Biodinamicni koledar podpira to ozavešcenost in razumevanje z zagotavljanjem podrobnih astronomskih informacij in navedb optimalnih casov za setev, presajanje, gojenje, spravilo in uporabo biodinamicnih pripravkov. Biodinamicno certificiranje podpira kmetijsko integriteto Standard za certificiranje Demeter Biodynamicź je bil ustanovljen leta 1928, združba Demeter International pa ga upravlja po vsem svetu. V 60-ih državah sveta je certificiranih vec kot 5000 kmetij, ki obsegajo vec kot 400 000 hektarjev. Poleg organskega certificiranja standard Demeter zahteva, da je certificirana celotna kmetija in ne le dolocen pridelek; pridelki in živina so integrirani, z živalmi pa se ravna humano; uvožena rodnost je cim manjša; biodinamicni pripravki se redno uporabljajo; na kmetiji gojijo vsaj 50 % krme za živino; najmanj 10 % celotnih površin kmetij je namenjenih biotski raznovrstnosti; in kmetija spoštuje standarde družbene odgovornosti. Biodinamika ima celostni pristop k škodljivcem in boleznim Biodinamika se osredotoca na ustvarjanje pogojev za optimalno zdravje tal, rastlin in živali, zagotavlja uravnoteženo prehrano in podpira zdravo imunost. Ko kmetije in vrtovi vkljucujejo mocno raznolikost rastlin in živali ter ustvarjajo življenjski prostor naravnim plenilcem, imajo škodljivci in bolezni le malo uspeha. Ko se bolezen ali IZOBRAŽEVALNI UTRIP škodljivec predstavi, pogosto kaže na neravnovesje v kmetijskem organizmu in ga lahko razumemo kot nacin narave, ki poskuša odpraviti neravnovesje. V primeru izbruha je mogoce uporabiti biološki nadzor, vendar biodinamicni kmet tudi poskuša ugotoviti osnovno neravnovesje in najti nacine za prilagoditev dobrih praks za izboljšanje zdravja kmetijskega organizma. Biodinamika ponuja regenerativne rešitve za prihodnost Biodinamika je zavestni, participativni in odgovorni nacin kmetovanja in bivanja v svetu, ki prinaša zdravljenje tlem, rastlinam, živalim, ljudem in planetu. Vsak edinstven in samooskrben kmetijski organizem velikodušno prispeva k ekološki, ekonomski, socialni in duhovni vitalnosti svoje okoliške skupnosti in celotne žive Zemlje. Z biodinamiko lahko dostopamo do novih zmogljivosti cloveške ustvarjalnosti in zaznamo potrebe Zemlje ter se odzovemo nanje in na živ in dinamicen nacin razkrijemo nove rešitve. Biodinamika prispeva k socialnemu in ekonomskemu zdravju Biodinamicne kmete spodbuja želja po zadovoljevanju resnicnih potreb ljudi in Zemlje, kar pogosto presega pridelavo hrane. Vecina biodinamicnih pobud skuša utelesiti trojni pristop (ekološka, socialna in ekonomska trajnost), pri cemer navdih crpa iz Steinerjevih spoznanj o družbenem, gospodarskem in duhovnem življenju ter kmetijstvu. V ZDA npr. kmetijska skupnost CSA oz. Community supported agriculture ali partnersko kmetovanje, predstavlja pionirje biodinamicnih kmetov, mnogi izvajalci biodinamike pa sodelujejo v kreativnih partnerstvih z drugimi kmetijami, šolami, zdravstvenimi in wellness ustanovami, restavracijami, hoteli, domovi za socialno terapijo in drugimi organizacijami. Biodinamika je tako radikalen koncept regenerativnega kmetijstva kot mocno gibanje za nova razmišljanja in prakse na vseh podrocjih življenja, povezanih s hrano in zemljo. Pripravila Sonja Bertalanic, magistrica varne prehrane, KGZS -Zavod Murska Sobota Fünkešnica ˜ december 2020 29 IZOBRAŽEVALNI UTRIP IZOBRAŽEVALNI UTRIP POLICIJSKA POSTAJA LJUTOMER SVETUJE Nasilje v družini Tudi letos smo se v slovenski policiji pridružili mednarodnim dnevom boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki se je zacelo 25. novembra in zakljucilo 10. decembra 2020, na svetovni dan clovekovih pravic. V ta namen je Policija izvedla številne preventivne dejavnosti, s kateri je želela opozoriti na problem nasilja nad ženskami in hkrati opogumiti ženske, ki so žrtve nasilja, da spregovorijo, prijavijo nasilje. Nasilje nad ženskami in nasilje v družini predstavljata velik družbeni problem. Nasilje ima številne posledice tako za posamezne žrtve kot tudi za družbo. Prizadene na milijone žensk in otrok, ne glede na njihovo narodnost, starost, versko ali osebno prepricanje, družbeni položaj, telesne sposobnosti in spolno usmerjenost. Nasilje nad ženskami in otroki v družini velikokrat ni vidno, a to še ne pomeni, da se ne dogaja, saj je velikokrat skrito za štirimi stenami. Nasilje nad ženskami se lahko pojavlja v razlicnih oblikah, kot so nasilje v družini, trgovina z ženskami in deklicami, spolno izkorišcanje in drugo kršenje spolnih in reproduktivnih pravic, žaljivke, zmerjanje, pretepanje, brcanje, ekonomsko nasilje, vpitje, nasilje v oboroženih konfliktih in spopadih ter nasilje v obliki razlicnih tradicionalnih in kulturnih praks. Najbolj pogosta oblika nasilja nad ženskami je psihicno nasilje, ki je najbolj skrito, težko dokazljivo in velikokrat neprepoznavno kot oblika nasilja. V vecini primerov je psihicno nasilje samo predhodnik fizicnega in spolnega nasilja. Prijavite nasilje! Zaskrbljujoce je dejstvo, da tako nasilje nad ženskami kot tudi nasilje v družini velikokrat trajata vec let, preden nanje postane pozoren kdo izven družine in se aktivno vkljuci v iskanje pomoci za žrtev. Ženske in otroci nasilja v družini velikokrat ne prijavljajo zaradi strahu, sramu, neozavešcenosti, obcutka lastne krivde in brezizhodnosti položaja ter zaradi groženj in mašcevalnosti storilca. Nekatere žrtve mogoce niti ne vedo, kam po pomoc in kaj se bo zgodilo po prijavi nasilja, vcasih pa razlog za vztrajanje v nasilnem odnosu izhaja iz družbene podobe "popolne" družine in tradicionalne vloge ženske. Ženske - še posebej, ce imajo otroke - se velikokrat nimajo kam umakniti ali pa zaradi socialne izoliranosti nimajo razvite mreže odnosov, ki bi jim lahko izven družine v tej situaciji nudili podporo in pomoc. Da lahko policija posreduje in žrtvam zagotovi pomoc, je treba nasilje prijaviti. Žrtve lahko nasilje prijavijo takoj, ko se zgodi, lahko pa tudi kasneje, in sicer na: • telefonski številki policije za klic v sili 113 • na lokalni policijski postaji Ljutomer (02/584-46-10) • na policijski upravi Murska Sobota • na okrožne državnem tožilstvu Prijatelji, sorodniki, sošolci, sodelavci, sosedje, ki nasilje vidijo oz. slišijo, ga lahko tudi prijavijo, žrtvam pa tako nudijo konkretno pomoc in jih razbremenijo obcutkov krivde. 30 Fünkešnica ˜ december 2020 Ustavimo nasilje v družini! »Veliko vecja verjetnost je, da boste fizicno napadeni, poškodovani ali umorjeni v svojem lastnem domu, od roke ljubljene osebe, kot kjerkoli drugje.« (Gelles & Straus, 1989) Vodja policijskega okoliša Obcina Veržej s svojim celotnim obmocje spada v III. Policijski okoliš, Policijske postaje Ljutomer. Poleg rednih delovnih nalog (zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja), na obmocju obcine svoje delo opravlja tudi VPO (Vodja policijskega okoliša), policist Uroš Felbar in je na obmocju, kjer prebivate nosilec preventivnega in partnerskega sodelovanja. Njegova naloga je, da zagotavlja cim boljšo varnost na obmocju okoliša, to pomeni, da skupaj s prebivalci obcine odpravljal vzroke in okolišcine, ki vodijo v izvrševanje kaznivih dejanj, prekrškov in drugih za okolje motecih dejanj ali pojavov. Na vodjo policijskega okoliša se lahko obrnete preko tel. št. 02/584-46-10 (PP Ljutomer), tel. št. 041/973-953. Policija svetuje za varnost med božicno-novoletnimi prazniki Božicni in novoletni prazniki so znova pred vrati. Ti prazniki pa že po tradiciji ne minejo brez uporabe razlicnih pirotehnicnih sredstev. Ta sredstva so predvsem namenjena zabavi, vendar pa se je potrebno zavedati, kako nevarna je lahko takšna zabava. Negativne stvari, ki jih prinaša nepravilna uporaba pirotehnicnih sredstev so predvsem: - razlicne telesne poškodbe (nekatere so zelo hude), - ogrožanje varnosti ljudi, - povzrocanje škode na razlicnem premoženju (zaradi požarov in podobnega), - motenje nocnega miru in pocitka obcanov, - ustrahovanje in vznemirjanje živali, Zato policija že kar nekaj let v tem casu izvaja dolocene aktivnosti, katerih namen je omejiti uporabo pirotehnike oz. zagotoviti, da se bo uporabljala na tak nacin, da ne bo negativnih posledic. Zavedamo pa se, da uporabe nikoli ne bo mogoce popolnoma omejiti. Policisti bomo do konca meseca decembra in v zacetku januarja izvajali poostrene nadzore nad prodajo, posestjo in uporabo teh izdelkov. Opozarjamo obcane, da bomo DOSLEDNO UKREPALI zoper tiste, ki bodo s temi sredstvi kršili javni red in mir, kalili nocni mir in pocitek ali pa ogrožali varnost ljudi in premoženja. Na koncu bi vsem obcankam in obcanom zaželeli mirne, zadovoljne ter vesele praznike in veliko uspehov in osebne srece v letu 2021. SKUPAJ POKAŽIMO, DA SO PRAZNIKI LAHKO LEPI TUDI BREZ PETARD! Vodja policijskega okoliša Uroš Felbar AKTIVIST NAJ BO Življenje resnih aktivistov je te dni vse prej kot lahko. Aktivizem ni hec, saj je baje na kocki demokracija. Vendar je tudi znanost kot demokracija. Skoraj nikjer ne pozna 100-odstotnega konsenza. Izberite znanstveno dejstvo in tam bo nekdo z doktoratom, ki se s tem ne strinja. Nato jih je treba le zbrati pred kamero in ustvariti naslov, kot je "Resnica * ONI * Ne želim, da veš!" in že jih lahko spremljamo kako postajajo viralni. Na žalost znanost deluje tako, da zbira podatke iz vec deset tisoc virov, nato pa vsem omogoci, da se prepirajo, razpravljajo, analizirajo, razpravljajo, ponovno analizirajo, zberejo še vec podatkov, razpravljajo še nekaj, ponovno analizirajo, nato še enkrat, nato pa se pocasi, skozi dolga leta, obicajno postopoma pojavi konsenz. Razmislite o tem, ko boste naslednjic videli nekoga, ki deli neko kontroverzno stališce. Ne glede na to, kako karizmaticni so, ne glede na to, kako pametni so, so preprosto zgolj ena podatkovna tocka od vec deset tisocih podatkov, torej veliko vecih podatkov, kot bi jih kdajkoli sami razumeli vi ali jaz. In tako kot je tiha vecina ljudi na desni in levi z zdravimi in zmernimi politicnimi pogledi, je tudi tiha vecina znanstvenikov, ki previdno zbira tisoce vzorcev, analizira milijone možnosti in postopno razvija konsenz o tem, kaj vse to pomeni. Vendar nikoli ne slišimo zanje. Tine Novak, podjetniški svetovalec IZOBRAŽEVALNI UTRIP SPOT svetovanje PomurjeTOCKA SPOT SVETOVANJE POMURJE VAM PONUJA OSNOVNE BREZPLACNE STORITVE ZA USPEŠNO NACRTOVANJE PODJETNIŠKE POTI SPOT ali Slovenska poslovna tocka je mesto, kjer so potencial- nim podjetnikom in poslovnim subjektom na voljo brezplacne storitve svetovanja, informiranja, izobraževanja in registracije. Na tocki SPOT svetujejo svetovalci treh konzorcijskih partnerjev, to so Razvojni center Murska Sobota kot vodilni parter, Pomurska gospodarska zbornica in Obmocna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota. Aktivnosti SPOT svetovanje Pomurje spremljajte na: • https://www.spotpomurje.si/ • https://www.facebook.com/SPOTPomurje/ Pisarna tocke SPOT je na naslovu Lendavska ulica 5A v Murski Soboti (prostori Pomurske gospodarske zbornice, 3. nadstropje). Projekt »SPOT svetovanje POMURJE« 2018–2022 je sofinanciran s pomocjo Evrop- skega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija. Fünkešnica ˜ december 2020 31