215. številka.
Ljubljana, v torek 22. septembra.
XXIV. leto, 1891
Ishaja vnuk dan Bve**r, izimfci nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežeie za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. tO kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za« oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če kc oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in opravnistvo je v Gospodskih ulicah it, 12. Upravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Ravnopravnost in naša vojska.
Kadarkoli pride v razgovor naša ljuba ravnopravnost, zasuče se beseda takoj tudi na državni jezik in vajeni Brno Blušati, da je nemščina kot državni jezik neizogibno potrebna ne le v notranjem, ampak celo v vnaujem uradovanji. Še odločneje nego b civilne, poudarja se ta potreba z vojaške strani. Kadar se v državnem zboru jezikovno uprafianje le malce dotakne naše vojske, oglasi se nemudoma naS vojni minister in rezko in z vso odločnostjo ugovarja, da bi se jezikovno uprašanje zaneslo mej vojsko, čefi: nemški jezik je za vojsko krepka in neobhodna vez, ki vzdržuje jednoto in disciplino. Brez izključne nemščine bila bi vojaška Blužba ilu-zorična in minister moral bi že naprej odklanjati vsakeršno odgovornost glede vojske, ko bi se v jezikovnem oziru hotelo v vojski kaj preinačiti.
Te trditve sicer neso tako osnovane, kakor bi bile pribite, vender jim nihče ne oporeka, kajti na ministrove besede „conticuere omnes", misleč si: Menda že mora tako biti, to je usoda. In kakor v državnem zboru, tako je tudi v praksi. V vojaštvu zmatra se nemščina že »sedaj državnim jezikom in zato se s toliko skropulozno skrbljivostjo gleda, da se nemščina izdatno goji in celo polkovni jezik potiska se na stran. V vsej tostranski polovici občujejo samb češki in hrvatski častniki v svojega polka jeziku. Dogodilo se je pa tudi že v njih, da so nekateri češki častniki baš zaradi tega bili premeščeni na oddaljene kraje v ne baš priljubljeno Galicijo.
Da izključna nemščina za vojaško izveličanje ni neobhodno potrebna, pokazali so letošnji, baš završeni manevri. Ne mislimo manevrov okolu Celja in Schvvarzenau-a, ampak velike vojaške manevre v onostranski polovici, na Ogerskem. Ondu je drugačen vzduh, ondu nemščina ni „conditio sine qua nonu, ondu ni trpela niti vojaška jednota niti disciplina, niti manevrov končni uspeh, da so ni poveljevalo samo v nemščini, marveč v treh jezic i b. Na o-gerskili manevrih imela je skupna vojska nemški komando, honvedi madjarski, hrvatski domobranci pa hrvatski.
Navzlic  tej   trojezičnosti   slo je vse gladko,
kakor na Jiirt1-jp»»jmanevrih na Ogerskem, pri katerih je^il cesinr'satn prisoten, ž njim pa toliko odličnih gostov in veščakov, čuje in proglaša se soglasna in iskrena hvala. Nemški in madjaski listi proslavljajo manevrov uspeh in naglašajo, da je taka vojska, kakeršna je enostranska, sposobna, postaviti se v bran kateremu koli sovražniku in braniti domovino proti vsakeršnemu navalu. Rečeni listi nadrobno opisujejo, kako je vojska izborno manevro-vala, kako je| vsej dane| jej naloge rešila točno in vrlo, kako je vsa vojska navdahnjena jednotnega duha in vsled tega tako završeno pogodila svojo dolžnost.
Ni li čudo, da se čita toliko hvale vojski, v kateri se je poveljevalo ne le nemški, ampak tudi madjarski in čujte, čujte ! celo hrvatski ? Izvestno nemški listi na večjezični komando niti mislili neso, sicer bi bili takoj pogodili, da sami sebe po zobeh bijejo. Ko je bil na vrsti notranji uradni jezik na Češkem, dokazovali so baš ti krogi nujnost jednotnega jezika v uradib in isto so trdili in z vsem naudušenjem zagovarjali, kadar je bil govor o jeziku v vojski. Jednota jezika v uradih in v vojski bil je najhujši „triumf", ki bo ga izigravali proti našim opravičenim zahtevam. Brez nemščine ni npasa! A glej čuda! Onkraj Litve poveljuje se Hrvatem hrvatski in Madjarom madjarski, ne da bi jednota in celota najmanje trpela, nasprotno, uspeh manevrov bil je toli dovršen, da je najvišji vojskovodja hhiii vsem udeleženim vojakom izrekel naj-laskavejo hvalo in da nemški in madjarski listi to, v treh jezicih poveljevano vojbko kar proslavljajo.
Manevri na Ogerskem so torej dognali, da v vojski nemščina ui tako neizogibna, kakor po Monte-cucullija izreku denar, da se zmaga ne pribori samo z nemško komando, marveč s tem, da se prizna vsacemu, kar mu gre, torej vsaki narodnosti njene pravice, mej katere spada jezik v prvi vrsti. Ravnopravnost v šoli, v uiadu in v vojski pomnoži v posamičnih narodnostih ljubezen do skupne države in ima za posledico izvrstne uspehe, kakeršne smo videli pri manevrih na (igerskem, iz katerih si crpimo nauk:
Ako se more armadi, kakor je bila zastopana pri   manevrih   na   Ogerskem,   poveljevati nemški,
madjarski in hrvatski, potem pač ni nobenega razloga, da bi se narodom avstrijskim v katerem koli oziru ovirala ravnopravnost.
Politični razgled.
Motril u Je dežele.
V Ljubljani, 22 septembra.
Ur. ilerold o političnem položaji. Mladočeški poslanec dr. Ilerold razložil je uredniku nekega češkega lista svoje nazore o sedanjem politiškem položaji ino najvažnejših točkah, ki bodo pri njega bistrenji odločevale. Glede na to, da se bode v kratkem sešel deželni zbor češki, je posebno zanimivo mnenje dr. Herolda o Dunajskih punktacijab. Dr. Herold sodi, da bode, ako se ne odpovedo staročeški poslanci svojim mandatom, nastal tako viharen in odločen odpor proti Bpravnim predlogom, da takega še ni bilo nikdar v deželnem zboru češkem, zakaj sedaj so na vrsti najnevarnejši za češki narod predlogi, namreč predlog o kurijat-nem ziBtemu volitev in predlog o razdelitvi in ureditvi sodišč na podlagi narodnostnega principa, katerih narod češki ne bode nikdar vsprejel. — Glede pasivne opozicije izrazil se je dr. Ilerold, da sedaj še mladočeški poslanci ne mislijo nanjo, da je pa prav lahko mogoče, da bodo še kdaj prisiljeni poskusiti svojo srečo s tem zadnjim sredstvom, katerega bi pa bilo treba izvajati z jekleno vstrajnostjo in le iz tehnih razlogov. Tisti dau, ko bodo ostavili mladočeški poslanci Dunajsko zbornico, treba bode, da začne narod češke braniti se plačevanja davkov ter se loti opozicije s tisto silno energijo, ki je lastna zdvajajočim ljudem iu tudi narodom. — Dr. Herold izrazil se je tudi zelo precizno o češkem državnem pravu in reke), da se za sedaj nikakor ni nadejati ugodne rešitve tega uprašanja. Dunajskih punktacii skriti namen je, dognati mej Čehi in Nemci na Češkem nekako spravo. S tem bi bilo deloma rešeno uprašanje češkega državnega prava, in sicer v očitno škodo naroda češkega, zakaj v Dunajskih punktacijah ni govora niti o Moravi niti o Šleziji, ki sta pač tudi integrujoča dela dežel češke krone za katere velja češko državno pravo. Zatorej treba je, da so Dunajske punktacije odstranijo in razveljavijo in da so potem znova v parla-mentu na Dunaji vrše spravni dogovori mej Cehi iu Nemci. Da so veleposestniki češki si v svesti Bvojega pomena in svojih dolžnostij nasproti narodu češkemu, ne bodili bi sedanjim potem, zakaj konec njih diplomatizovanja ue bode v škodo mlndočeškim poslancem  nego zgol  in jedino  le  plemstvu. —
LISTEK.
Pik dama.
Povest, spisal A. S. Puškin, posloveuil Z. D. \ Dalje.)
Mladi igralci so svojo pozornost podvojili. Tomskij je zapalil pipo, puhnil parkrat dimu iz nje in nadaljeval:
— Že tisti večer se jo javila babuška v Ver-zalji pri „jeu de la reino". Vojvoda Orleanski je imel banko. Babuška se je na lahko opravičila, da ni prinesla dolga; za opravičenje je izmislila malo laž in je začela proti njemu staviti. Izbrala si je tri karte in stavila na jedno za drugo. Vse tri so dobile »soniko" in babuška je odigrala vso vsoto.
— Slučaj, reče jeden gostov.
— Bajka, opomni Hermau.
— Morebiti so bile karte zaznamovane, reče
tretji.
— Ne mislim, odgovori z važnim glasom Tomskij.
— Kako! ti imaš staro mater, ki ugane tri
karte iz srede, a ti se dosihmal nisi mogel naučiti od nje te kabalistike.
— Do besa, odgovori Tomskij; ona je imela četvero sinov — mej temi je bil tudi moj oče. Vsi so bili strustui igralci, a nobeuemu ona ni razodela svoje skrivnosti in vender bi to ne bilo slabo za nje, in tudi ue za mene. Glejte, kaj je meni pripovedoval moj stric grof Ivan llič, in kaj je on meni često trdil. Pokojni Ćaplickij — oni, ki je umrl v uboštvn, potem ko je zapravil milijone, — zaigral je nekoč v svoji mladosti — kolikor se spominjam Zoriču — okolu 300.000. Malo je man-kalo, da ni obupal. Babuška, ki je bila lahkomiselne Čine mladosti strogo obsojevala, so je vender usmilila čeplickega. Oua mu je dala tri karte, — na katere naj on zaporedoma stavi — toda dati ji je moral častno besedo, da v prihodnje ne bodo več igral. Čaplickij se je javil pri dolžniku in šla sta igrat. Čaplickij stavil je na prvo karto 50.000 iu jo izigral „sonikoa zagnal je „parolu — paroli po" — in zopet dobil in je imel še dobiček.
— Toda čas je, da gremo spat. Ura je že tri četrt na Šest.
Pravo za pravo se je začelo že svitati, mladi častniki so popili vsak svoj rum in bo se razšli. -
II.
Stara grofiofa X. je sedela v BVOJI toaletni sobi pred zrcalom. Tri služabnice so bile krog nje. Prva je imela v roki pušico za lepotičenje, drugu pletenico z iglami, tretja pa veliko čepico, obrobljeno z trakovi ognjeuo rudeče barve. G ro tinja ni imela uzroka prištevati Be krasoticam, — kajti že davno je ocvetela; veuder si jo prihranila vse navade svoje mladosti. Strogo je gledala na to, da so je oblačevala po modi sedemdesetih let in oblačevala se je isto tako dolgo, isto tako Rkrbno, kot pred šestdesetimi leti. Pri oknu je sedela gospica — njena rejniku, za vezilno napetuico.
— Dobro jutro, grami1 mainan, reče, ustopivši mladi častnik. „Bon jour*, mudemoisela Lizuheta. „Grami* mamnn", prišel sem k Vam s prošnjo.
— Kaj je tacega, Pavel ?
— Dovolite, da Vam predstavim svojega prijatelja in da ga v petek seboj na bal pripeljem.
— Privedi ga na bal iu tedaj mi ga tudi lahko predstaviš. Si li bil včeraj pri N ?
— Seveda! Bilo je prav prijetno, plesali smo do petih. Kako lepa je bila Seleckaja.
— O moj ljubi, kaj je neki na njej lepega! Ni li bila takšna njena stara mati, kncginja Darja
Končno omenil je dr. Herold tudi sredstev, s pomočjo katerih upajo Mladočehi, da bodo doBegli svojega programa glavne točke. Politiške akcije mladoč.t-ške torišče so volilni .shodi iu pa deželni in državni zbor, a danes ali jutri, kadar se bodo prilagodila češkega državnega prava določbe posledicam zgodovinskega razvoja čepkih dežela, tedaj se bode Htaroslavua Avstrija reorganizovala na feileralistiški podlogi — kar se bode — kakor trdi df, Ilerold — zgodilo preje nego si mislimo.
Cesarjevo povelje rojstvu. Veliki  manevri,  kateri bo  se letos vršili na mnogih krajih v Avstriji in na Ogerskem, končaui
so zdaj tudi oficijelno s cesarjevim poveljem na vojstvo, v katerem izreka presvetli vladar častnikom in vojakom svojo zudovoljnost z njih izvežbuuostjo m sploh z uspehi manevrov in jih sporoči cesarsko svojo zahvalo.
Jutlrittski pupvž. Odkar je bil Tisza Kalmiiii primoruu izročiti državno krmilo ogeivsko drugim, tudi ne posebno srečnim rokam, ograničil ji svoje javno delovanje kaj izdatno, le koiifesijoaulni zulrugi kalvinistov, katerim pripada tudi on, ohranil je nekdanjo svojo naklonjenost. — Dne 14. t. m govoril je Tisza na okrožnem konventu kalvinistov in se dotaknil tudi prej.ornega jabolka mej raznimi konfcsijami na Ogerskem, drlžuosti in pravico katoliške cerkve glede takih otrok, Katerih roditelji so različnega verotapovedanja Tisza pitezal se je iskreno za svoje konfesije pravico in vzbudil strastno jezo no le ogerskih, ne^o tudi avstrijskih klerikalcev. „<'!razer Volksblatt", znano famozno glasilo znanega Zwergerju, 86 kar peni od gneva, jiosebno ker se je Tisza v svojem govoru spominjal državniško modroga govora Dadftkofa Sainasse, ki jo je bil pred kratkim skrajnim klerikalcem dobro posvetil.
Vitanje <lrauvc.
Srbske ratU huilne stranke shod v Zujčarju določen je bil zi nedeljo dne 20. t. m. Udeležili so m ga ministerski predsednik PašiČ in dva ministra Geršič in N:k<dič. Centralni odbor radikalne stranke izdelal ;e za ta shod, kateremu pripisujejo v vBeh politiških krogih juko veliko važnost, zelo obširno poročilo, o katerem bodemo govorili še na drugem mestu. Za danes zadoščaj, da koustatujemo veliko nezadovoljnost Budimpeštanski!)J a tudi Dunajskih krogov, katerim ni všeč jasni program radikalne stranke in samo-8veHtna odkritosrčnost, s katero izražajo svojo namena in nade, no oziraje se ni na to ni na ono stran
I-'ruaroški dela vri pred papežem.
V soboto ojtoludne vsprejel je sveti oče prve francoske romarje, 2000 ne številu v gorenjem oddelku cerkve sv. Petra. Kardinal Langenieux in de Mun čitala sta adresi francoskih delavcev na sv. očeta, na kar je papež stoje ves čas (x \ ure), čital svoj odgovor in sicer v francoskem jeziku, v katerem je govoril o delavskem uprašanji. Sv. oče rekel je mej drugim, da Re šteje srečnega, da more storiti kaj za delavca, kajti socijalno uprašanje se ne da rešiti zgolj z državnimi zakoni, in makari da so najizbornejfii. Rešitev je jedino zavisna od pravičnosti, ki veleva, da je vsako delo tudi primerno plačati, in je torej stvar vesti, torej verska stvar, katero bode moči rešiti le sporazumno a cerkvijo v zvezi z javnimi oblastmi iu človeško modrostjo. Sv. oče opominjul je delavce, da nuj prosti svoj čas porabljajo v to, da zadoščajo verskim svojim dolžnostim, ter jih svaril pred „brezverci", ki se zovejo socijaliste ter namerjajo izpremeniti socijalni red na škodo delavcev.
Petrovna? A propoa, ona se je že zelo postarala, kneginja Darja Petrovna ?
— Kako, postarala, odgovori zamišljen Tomskij: ona je že pred sedmimi leti umrla.
Hejeuka je vzdignila glavo in namiglila mlademu častniku. Sfiomuil se je, da so stari gronnji prikrivali smrt njene vrstnice, in ugriznil se je v ustnice. Pa grofinja je vsprejela to njej novo vest jako mirno.
— Umrla! reče ona, in jaz tega nisem vedela! Midve sva bili zajedno obdarovani od dvornice, in
ko sva se  predstavili, je gosudarinja----
In grofinja je zopet pripovedovala dogodek, ki ga je Pavel malodano že stokrat, čul.
— No, Pavel! reče ona za tem, pomagaj mi ustati. Lizanka, kje je moja tobačnica?
In grofinja je uBtala in šla za preprogo, da bi dokončala svojo toaleto. TomBkij je ostal sam z rejenko.
— Koga hočete predstaviti, uprašala je tiho Lizabeta Ivanovna?
— Narumova. Ga li Vi poznate ?
— Ne. Jeli on vojak ali civilen ?
— Vojak.
— lužeuer?
Ne, kavalcrist. A zakaj ste mislili, da je iažener? (Dalje prib.)
Govor sv. očeta naredil je na vbr navzočnike jako dober utis a tudi liberalni listi italijanski so ž njim zadovoljni, kajti vzlic temu, da zmatrajo cerkveno posredovanje pri rešitvi socijalnega upra-šanja za faktor jako problematične vrednosti, jih je fina in uglajena oblika te enuncijacije, v kateri ni onih nekdaj toii navadnih fraz, zelo presenetila.
Kina iti evropske velesile. Ponavljajoči se izgredi verskih fanatikov kineskih silijo evropske velesile , da se dogovore glede* vkupnegu postopanja proti s kitami odiče-nini divjakom. Vest nekega Pariškega lista, da je Anglija že napovedala vojsko, ni resnična, res pa je to, da je Anglija stavila predlog, da napovedo vse evro|)ske velesile takoj vojsko, eko kineška vlada ne bode točno izpolnjevala obljub glede varnosti inozemeev.
Dopisi.
Iz Novega mesta 19. septembra. [Izv. dop.] Tako je bilo : Nekaj dijakov višjih šol sedi v krčmi, kamor zahaja naš g. c. kr. okr. glavar vitez Schvvarz. Joden Štajercev pripoveduje svojim kolegom, kako grdo so ravnali Nemci, oziroma ponem-čeni Slovenci v Olji ob priliki cesarjevega prihoda s Slovenci. Fantje dali so svojim čustvom s tem duška, da so zapeli ono hudo pesem, ki slove proti koncu: „črua zemlja uaj pogrezoe tega, kdor od* pnde.a — Ko fantje te besede pojejo, stopi tisi vitez v sobo. Škandal so začne. Gosp. vitez uprasa fante po imenih ter jim zapreti, da jih bo ovadil gimnazijskemu ravnateljstvu. Jeden fantov mu odgovori, da naj to slobodno stori. To razgreje našega viteza tako močno, da pošlje po redarja, ki pozove vsacega posamnika iz vesele dijaške družbe, da pove policaju svoje ime. Fanti to storijo in g. vitez se na to usedejo za mizo, gledaje mogočno okolo sebe. To je faktura, kateri se da dokazati po pričah tudi iz nedijaških krogov.
Gosp. vitez Schvvarz je c. kr. okr. glavar, ali nekaterniki, sodeč ga po njega dejanjih, sumijo, da ue ve , kaj da dela. Ako je pa političen uradnik duševno bolau, ako dejanja njegova jasno kažejo, da si ni v svesti svojega počenjanja — kajti tega vender ne mislimo, da bi vitez Schvvarz vedel, kako protizakonito postopa on, ki ima izvršitev zakonov ščititi in nadzorovati — potem nastaue uprašanje, so li NovomeŠČanje dolžni prenašati mirno iu udano vse to , kar se rodi v možganih g. viteza Schvvarza?
Proti takim izgredom, kakor ju popisani, nimamo druzega sredstva, kakor javnost. — Radovedni smo tudi, bode li ravnateljstvo našega gimnazija ter učiteljstvo istega na to ravnanje našega okr. glavarja z dijaki reagiralo in kako. — Rjs, borna bi bila autoriteta omenjenih organov, ako bi vitez Schvvarz že smel z našimi dijaki poatopati, kakor je, oni vitez Schvvarz, kojega že nobeden človek več ne pogleda.
Veleslavno vlado kranjsko pa udano in nujno prosimo, da se pobriga za duševno stanje tega okr. glavarja ter ga, če drugače ne grp, vzame k sebi v Ljubljano, makari za svetovalca, samo da pridemo do miru in pokoja.
Ako bi slavna vlada vedela, kako za malo šteje ljudstvo tega okr. glavarja, kako ga miluje, — ne trenotka več bi ga ne pustila reprezeutovati državno upravo.
Prvo žito letos ni obrodilo, toča vzela je drugo, vino kaže slabo, klavrni in pobiti smo, da se Bog usmili; nihče ni razpoložen za šalo, le naš vitez napravi vsak mesec kak „Spas". Ne jezimo se več — smejimo se, ker druge pomoči menda ni! Veleslavno vlado na Turjaškem trgu Ljubljanskem bi pa moralo vender le ženirati ravnanje nje zastopnika, viteza Schvvarza.
Iz %ugorja na Notranjskem 17. septembra. [Izv. dop. J (Konec) Kar sem lepega povedal o cerkvi tega pa ne morem o naši Soli. Naša šola je lepa, da, prav dobra bi bila, ko ne bi bila tako vlažua. Tudi šolski vrt dobil je po trudu g. učitelja prijazno lice. A stanovanje učiteljevo! — Pred leti so vzdigali šolo, ki je pritlična, za nekoliko čevljev, ker jo bila šolska soba prenizka ; ali tedaj niso mogli vzdigniti poslojija za jedno nadstropje? Na prste bi si bili lahko izračunali občinski možje, da dobe v par letih še jeden razred: koliko stroškov bi bilo prihranjenih! Sedaj pa naj se ustanovi dvorazrednica in iskati si bo morala strehe v vasi 1
Da, dvorazrednica jo že na potu Dovoljena je Že zdavua, jaz le ne vem, kje je uzrok, da je
še nimamo? Kje je zapreka? Ali krajni šolski svet ne stori svoje dolžnosti? Ali  občina ne sprevidi velike koristi in potrebe še jednega  razreda? In koliko bi naše za vas že itak razvito družbinsko življenje s tem pridobilo?   Priznati moram, da so pri nas ljudje od narave nagnjeni k živemu socijal-uemu življenju.   S priproBtim kmetom da se — in to velja za celo sj)odujo Notranjsko — mnogo narediti.   Koliko sino pa pri na» — na Vasi — pridobili z gasiluim društvom!   In koliko so pridobili ž njim ljudje!   Navadni ua.Vi fantje so se ugladili, da nekaterih ni spoznati/  Povsod  fih  radi vidijo zbok njihovega lepega vedenja. — Kajti naše društvo prireja, kar je tudi popolnoma umestno, ob nedeljah iu prt.zuikih izlete v bližnje kraje, kjer se najprej z bvizgalmco vežbajo, a  potem  pri Čaši vina prijatelisko zabavajo.   Taki izleti krope duh skupnosti, ki mora vladati v vsakem društvu,   ki hoče plodouosno delovati.   Ljudje  privudijo  se lepega, mirnega vedenja, kar je pri kmečkih  fantih kaj težko, zabavajo <-:e dobro in prihranijo vrh tega še marsikak novčič, ki bi ga sicer v gostilui doma — najbrž precej hrupno — zabili.   Tudi imaš tu priliko povedati marsikaj koristnega našim fantom, ki nimajo tako prilike priti v boljši svet, kakor je to navada postavim v Oehih, kjer vsak, ki je količkaj kmeta, nekaj študira. Dana jim je tu prilika, vadit« se v maujših govorih, v Jepura petji, sploh: taki izleti lehko postanejo kmečkemu fantu dušna reakcija, odpočitek, ki jo vsakemu v basen. — Ne glede na to vadijo se gasilci o   tukdi  prilikah v svoji službi, privadijo so potom, različnim situvacijam itd. Ljudje pa dobijo zaupanje v društvo iu v moštvo, z eno besedo, priporočati bi bilo take izlete našim gasilnim društvom kar najtoplije. -— Izreči moram pri tej priliki, da to naši gasilci najvztrajnejši gasilci in tudi glede ekserciranja, discipline itd. — v vsakem oziru zadoščajo.   Seveda smo vsi skupaj z gasilci vred reve — čo nam zinanka vode. In kakor so ravno lepi dnevi, nadejati nam se je tudi letos še kake suše,  dasi je bilo leto jako mokro. No, po hlugohotno.sti slavnega dež. odbora, slavne vlade in gg. inženirjev IIrasky-ja in Vik-a nadejati nam se je kmalu rešitve v tej kočljivi stvari. Take suše, ko prošlo jeseu, si pač ne želimo več. Nekaj, kakor rečeno, ukrene se na vsak način ;  toda kaj iu kako — to je odvisno od slavne vlade. Morda nam pripomore glede na revščino v naših krajih in glede na to, da je doklej v primeri z drugimi deželami bil naš Kras od slavne, vlade popolnoma pozabljen — sedaj država do česa trajnega.   Kaj bi nam tudi bilo pomagano s par vodnjaki, za katere bi sicer bili hvaležni, če bi bili dobri, ko bi pa še vedno morali napajati v naših lokvah,  kjer mora živina žujfaico piti, in morajo perico v seči prati? Iu kuj nam pomaga krasna, velika brizgalna, ako nam lokve usahnejo? . Treba ju torej  pred vsem dobrega ribnika (hujerju) za močila (za napajati, za pranje in kot vodno shrambo za gasilno društvo. — Upajmo dobrega. G. Hraskv je sicer jedini človek, ki je v resnici s hvalevredno požrtvovalnostjo potrudil se ne samo v službi, temveč tudi privatno informirati se o naših vodnih razmerah.   Nanj naj se slavni odbor obrne,  če boče  vodnim potrebam nu-im temeljito udjiomoči, da mu ue bo hvuležuo samo Zagorje, temveč cela gor. Pivka.
Da ne jenjam z vodo, katere, hvala Bogu, mi Pivčani ne pijemo preradi (sicer bi bila reva še veča), naj omenim nekoliko o našem „zabavnera delu" in samo rečem: Kdor hoče jesti dobro napravljenega koštruna — v obeh oblikah, tudi v Brnjakovi, in kdor se hoče enkrat pogostiti tudi na Kranjskem s hrvaškim, po najnovejšem, iz Zagrebške razstave primešenem načinu pečenim prašičkom —-naj pridu k nam! Kadar se spravimo lepega po-poludue na proBto krompir peči — nima ga to nedolžno veselje pura. Će nam pa Bog Še kakega koštruna ali prašička za pod zobe da — tedaj pa naj nas zavidajo za to ljudsko veselico pristni velikomeščani! Zdravi in do svidenja I
Domače stvari.
— (Deželni predsednik gosp. baron W i n k I e r) vrnil se je včeraj z brzovlakom z Dunaja.
— (Žensko podružnico sv. Cirila in Metoda pri Sv. Petru v Ljubljani) potrdila je deželna vlada. Naj bi vrle osnovalke te prve ženske podružnice v Ljubljani našle mnogo posne-movalk. Ljubljana morala bi imeti v vsaki fari svojo žensko podružnico.   Na delo torej!
— („Glaabena Matica".) Ker je odbor „Glasbene Matice" takoj preskrbel za dobro učiteljsko raoč na raosto goap. R. Moserja, ki je odšel v Zagreb, bode Be pouk tudi v tej stroki pričel brez vsake zamude. Glede na to jo odbor ukrenil, da se izredno še vedno vsprejemajo učenci in učenke, ki naj se torej takoj priglaso v društvenih prostorih, v Knežjem dvorci v II. nadstropji. Dalje si je odbor pridobi! za poučevanje na klavirji dobro znano izborno piauistico gospodično C e-tinovičevo, katera bode tudi takoj pričela s po-učovaujem. Naj se torej vsi roditelji, ki še neso upisali svojih otrok v glasbeno šolo, pospešijo, da porabijo izredno dovoljeno priliko iu takoj pri-glafce svoje otroke. „Glazbene Matice" odbor ustregel je vsem opruvičeaim željam in skuša šolski zavod- povzdigniti na vedno višjo stopinjo. Glede na mnogo gmotne žrtve je torej malo zvišanje mesečne učnine popolnoma opravičeno, ker je pri vsem tem „Glasbeuo Matice" Šola najceuejša glasbena Šolal
— („ Katoliška tiskarna" v Cel ovci.) Mestni zbor Celovški dovolil jo v svoji zadnji seji ustanovitev nove „ Katoliško tiwknrne*, katero bode osnovala nemška konservativna, ali bolje rečeno klerikalna stranka na Koroškem. Dozdaj Be je posluževala ta stranka, ako ne jej to ime Bploh sme jiridevati, ker obstaja le iz nekaterih vojskovodij brez vojske, tiskarno „družbe sv. Mohorja1'. A rabila je ta takozvana stranka Slovence le takrat, kadar je upala doseči kaj h pomočjo Slovencev, pri zadnjih volitvah se jo pa pokazalo, da nema prav nobene zaMOIlba mej nemškim narodom. Ustanoviti hoče torej bvojo tiskarno in nov nemško-klerikalen list in tem potom pridobivati si pristašev, katerih dozdaj ni imela. Ker ima Celovec, ki niti 20.000 prebivalcev no broji, že pet tiskarn, je osnovanje uove^šćste pač odvisno. A nemški gospodje konservativci imajo novo!] novcev, škof Zvverger podedoval je več milijonov, potom je gospodom lahko mogoče gojiti razne športe. Pokazali pa so, da prijatelji Slovencem neso, kakor tudi nikdar neso bili. To si treba dobro zapomniti.
— („Amerikanski Slovenec".) Pozdravili smo zadnjic, kakor spodobuo, najnovejši pojav na polji Časnikarskega slovstva. Da je celo v Slovencih, ki so zapustili domovino svojo in Bi poiskali novo domovino daleč preko oceana, toliko snage, da so si ustanovili tako lep sloven.sk tednik, kaže nam, da naiodua ideja navzlic vsem zaviram krepko napreduje. Ne dvomimo, da si bodo vse slovenske Čitalnice in bralna društva naročila „ Amerikanskega Slovenca" ter tako pokazala rojakom našim preko oceana, da se zanimamo zanje v etari domovini. Tudi posamični domoljubi bodo gotovo radi podpirali to velevažno naroduo podjetje. Z-* prva številka ima mnogo in deloma prav zanimivega berila ter obeta uredništvo, da bode v bodočih Številkah Bkušalo še zboljšati in pomnožiti vsebino lista. Naročnina sme se glede na velikost lista zmerna imenovati, list stane za vse leto za Evropske države 3 dolarje ali G gld. .'»o kr. našega denarja. Pošilja naj se izdajatelju in lastniku tiskarne „Amt rikunskega Slovenca" g. Antonu Mur-niku, Chicago III. 65 Gor. W. 19 th. & Johnson Str.
— (Lepo delo.) Domača kiparja gg. Audrej Rovšek in Valentin Ambrožič dovršila sta tu dni devet kamenitih kipov za novi kameniti oltar na Blokah, kojega je izdelal po obrisu g. Miroslava Tomca g. Alojzij Vodnik v Ljubljani.
— (Kontrolni shod) za stalno odpuščene vojake, kakor tudi za reseiviste in namestne reser-viste bivajoče v Ljubljani, vršil se bode letos dne 13. oktobra, za vojake pešpolkov in lovce in za vojake raznih drugih krdel pa dne 14. oktobru, ob 9. uri zjutraj v Št. Peterski vojašnici. Naknadni kontrolni shod je dne 4. novembra ob isti uri in na istem mestu. Za c. in kr. brambovce in brambovske namestnike, bivajoče v Ljudbljani, bode kontrolni shod dne 1. oktobra ob 9. uri zjutraj; naknadni kontrolni shod pa dne 20. novembra v brambovski vojašnici, Poljanski trg št. 1.
— (Mestna dela.) Na Dunajski cesti začeli bo graditi nov kanal, kateri se bode zvezal z novo napravljenim kanalom od gledališča do Frančiškanskega mostu.
— (Stavbena družba kranjska) pričela je ob novo razširjeni že izgotovljeni Tržaški cesti na Vrtači zidati tretjo dvonadstropno hišo.
— (Zadruga slikarjev in pleskarjev) v Ljubljani Be je ustanovila ter izročila svoja pravila v potrdilo.
— (S Spodnjega Stajerja) se nam piše: Slučajno sem prišel v borno kočico slovenskega kmeta blizu Rajhenburga na Spodnjem Štajerskem. Pisanja nevešči gospodar me poprosi, naj mu raz-tolmačim neka pisma. Mej drugim mi pride v roko tudi „davčna knjigu", izdana od c. kr. davčnega urada v Sevuiei. Kako sem se začudil, ko sem opazil, da knjiga ni slovensko-nemška, kakor na Kranjskem, ampak samo nemška! Znano mi je bilo, da je uradovanjo na Slov. Stajerja še večinoma nemško, a da so davčne knjige, torej knjige, katere mora razumeti najbornejši Slovenec, ki ima čast davke plačevali, da ko te knjige na slovenskem Štajerskem ncuiške, tega nisem vedel in tudi ne pričakoval. Ironično sem se smejal, ter si mislil: čemu pač vročujejo c. kr. davčni uradi te nemške knjige slovenskim .davkoplačevalcem; ne bi li zadostovalo slovenskemu kmetu zatrobiti jedenkrat za vselej, naj v določenih rokih prinaša v hišo, ki ima uapis „k. k. Steuerarat" (Bog ve kaj se to pravi ?), g. tove vsoto deuarja iu konec bi bilo vseh neutunoKtlj Čemu trapite slovenskega kmeta s tistimi hieroglifi, ki jih ne razume? Gospoda, ki poslujete v h šah, katere krasi dvoglavi avstrijski orel, nli za štajerske Slovence rv velja § 19 drž. osnovne postave z dne 21. grudna 18G7, katerega drugi odstavek se doslovno glasi: „die Gleichbe-rechtigung aller landesiiblichen Spracben in Schule, Amt umi otleutlichen Leben \v.rd vom Staate nn-erkannt." Ali slovenščina na Spodnjem* Štajerskem ni Jamletublich" V! Ali se s slučaji, kakor je navedeni ne kratijo Slovencem pravice, zagotovljene jim po ustavi? AH je morda za Slovence ustava t vsemi pravicami  le   ideal ali le slepilo za uteho?
... m . . .
— (Viri o rej a na Kranjskem.) Žalostno podobo kaže nam Kranjska d-žela glede vinoreje. Nad polovico vinogradov je Že okuženih po trtni uši iu v kratkem bodemo, če pojde tako naprej in ae ne najde izdatna pomoč, pili zadnjo kapi jo pristnega „evička". Od 11.631 hektarov je namreč okuženih 0023 hektarov po trtni uši. ki se širi vedno bolj. L. 1890. pridelalo 80 je 9150 hektolitrov vina na Kranjskem.
— („Slovensko pevsko društvo" na Ptuji.) V seji dne. 18. Beptembra 1S91. seje konstituiral nastopni odbor: gosp. prof. Zelenik Josip, veleposestnik, predsednik; gosp. Lešnik Miha, dav. pristav, podpredsednik: gosj». ZupandiĆ Dra-gotin, nčittij, tajnik ; gosp. Copf Frančišek, učitelj, in gosp. Sedhiček Jan, posojilnični uradnik, arhivar; vsi na Ptuji.
— (Iz Konjic) se nam piše : Shod tukajšnje podružnice sv. Cirila in Metoda bil je prav dobro obiskan, kmetov mnogo iz celega okraja. Iz Celja mili gosti, izborni kvartet in kolesarji, ki so s petjem iu primernimi govori jako veliko k sijajnosti pripomogli. Slava njim iu hvala! Mnogo novih društ-venikov pristopilo.
— (Stare pisemske znamke) z utiska-nim orlom so, kakor znano, Že od početka julija ob veljavo in se ue smejo več rabiti, ker s takimi znamkami frankovano pismo velja istotako, kakor nefrankovano. Vender pa so te zuamke mogo zamenjati pri vsakem poštuem uradu do konca septembra meseca, na kar torej še jedenkrat opozarjamo vse, ki bi utegnili še imeti tacih znamk, da ne zamude* čaBa, ki poteče skoro. Pozneje zgube te znamke vso vrednost in jih ne bode več mogoče zamenjati.
— (Slovansko muzikalije) .llvmna Ćrnohorska" a pisen „Onamo, onamo" pro klavir a zpev vvdal L Kuba, tako je naslov ličnemu vezku z ilustrovauim zavitkom, ki je izšel v komisiji Bursika in Kohouta v Pragi. Cena 1 gld. Obe pesni imata klavirnim notam podložen češki tekst, posebej pa je pridejan še izvirni tekst s cirilico. Ime L. Kube samo Že priporoča delo, po katerem bodo gotovo z veseljem segli prijatelji slovanske glasbe. Izdaja je prav lična iu kaže na naslovni straui v barvah izvedeno podobo Črnogorca, dviga-joČega trobojnico.
Telegrami „Slovenskomu Narodu':
Dunaj 21. septembra. Skupni ministerski svet pod predseduištvom cesarja imel po-voljen uspeh. Vojni minister večinoma odstopil od svojih zahtev vsled pritiska obeh finančnih ministrov. Budgeta obeh državnih polovic torej ne bodeta v bodočem letu imela nikakeršnega
primanjkljaja. Delegacije snidejo se dne 7. novembra.
Beligrad 21. septembra. Letnega shoda radikalne stranke v Zajčarji udeležilo se je nad 2000 oseb. V Kraljeviču bila je poleg grobov po Zaj carskem ustanku usmrteiiih radikalnih voditeljev črna maša, potem je otvoril Pasič zborovanje. V svojem nagovoru rekel je, da je Evropa razdeljena v dva tabora in da stojimo na pragu velicih dogodkov. Zbor volil več odsekov in poslal Uističu za kralja Aleksandra telegram, poudarjajoč v njem svojo uđauost iu potrebo slobodnoga parlamentarnega vladanja.
BerolitL 21. septembra. Peterimi\ška brzojavna poročila konstatujejo ostro nasprotstvo tamošnjega časopisja proti načrtu Salisburva, da se skliče kongres. Rusija ne more nikdar dovoliti angleškim ali drugim ladijam prost pri-stoj) do Onoga morja. Safisburvev načrt je nevaren za mir, ker bi Rusija, če ostane v manjšini morala prijeti za orožje.
Kairo 21. septembra. Govori se, da bodeta Francija in Rusija v kratkem zahtevali od Anglije, da zapusti Egipt.
Rini 21. septembra, pOpiniorje" Imenuje vest iz Kairo neosnovano ter pristavlja, da je razburila na borzah.
Dunaj 22. septembra. Ministerski predsednik grof Taaffe se je hudo prehladil, bode moral ostati nekoliko dni j v postelji.
Dtinaj 22. septembra. Listi izražajo veliko zadovoljnost z uspehom baš končanih skupnih ministerskih konferenc.
Dunaj 22. septembra. „Politische Corr." pooblaščena izjaviti, da je vest, katero je do-nesla „Ungarische Correspondeiiz" o povodu dopusta fzm. vojvode WirtemberšTcega, popolnoma neosnovana.
Str^SSburg1 22. septembra. Uradni list prijavlja ukaz, po katerem bodo podredjem ukazu zaradi potnih listov z dne 22. maja 1888 počenši s 1. oktobrom t. 1. le aktivni vojaki, bivši častniki, gojenci vojaških šol in vojaščini podvrženi inozemci. Inozenici, ki se mudi'' nad 24 ur v državni pokrajini, morajo se javiti pri policiji, drugače se iztirajo.
Kazne vesti.
* (Eugen Krč mer v, ) odlični slovaški rodoljub, umrl je v Turčanskein sv. Martinu v (32. letu svoje starosti. Pokojnik se je izobrazil v Pragi za kujigarja in odprl svojo knjigarno v Banski Bistrici. Izdal je mnogo slovaških del in izvornih muiikalij. Njegova knjigama bila je ob jeduein tudi založna knjigarna slovaške „Slovenske Matice", dokler je neso zatrli Madjari. Poslednji čas bil je pokojnik uradnik slovaške hranilnice v Turčanskem sv. Martinu. Bil je prijatelj najboljim slovuškim rodoljubom ter se z njimi skupno trudil za nnjiredek svojega naroda.
* (Konfiskacija.) Profesor Ernest Denis v Bordeauxu izdal je francosko brošuro „Konec samostojnosti Češke". V Pragi je izšel češki prevod te knjižice, a policija zaplenila je prvi zvezek.
* (Srbski dijaki na ruskih vseučiliščih.) Petinšestdeset srbskih gimnazijaluih abi-turijentov upisalo so je na ruska vseučilišča, mej njimi 22 na univerzo v Petcrburgu.
* (Nezgoda na železnici.) Pri postaji Dave blizu Ostendea zadela sta zopet dva vlaka skupaj. Osemnajst vagonov bilo je razdrobljenih, trije železničarji so mrtvi, več potovalcev pa ranjenih.
* (Bogati knez Borghese,) ki ima znano krasno vilo v Rimu, napovedal je konkurs. Pasiva znašajo 37 milijonov lir. Pravni zastopnik knežev ponudil je upnikom spravo z 60 odstotki.
* (Petsto Ijudij j e po g i n u 1 o) pri hudem viharji na otoku Martinique, kakor se posname iz telegrama, ki ga je poslal poveljnik fraucoske ladije „Bissou" iz Porte de France v Pariz.
* (Grozna toča) pobila je vse v vasi Mar-sico Vetere v Neapolskem okraji. Koče prebivalcev bo uničene. Pobila je mnogo živalij in tudi ljudje so poginili. Padala je toča do 20O gramov težka.
* (Zakonska dvojica na bicikli h.) Iz Pariza do Dunaja pripeljala sta so na biciklih gospod in gospa Buchyraber ter sta potrebovala za to pot 11 dni j. Spremljal ju je ves čas njih mali psiček iu so vsi trije čili in zdravi dospeli 11 dan po odhodu iz Pariza pred „Mariahilferlinie" na Dunaji. Na Dunaji ostaneta osem dni in se potem vrneta zopet v Pariz.
* ( 100.000 in 50.000 goldinarjev) sta glavna dobitka velike Praške loterije. Opozarjamo svoje čitatelje, da bode žrebanje že dne 15. oktobra.
s- Anatnerinova nstna voda in zobni prašek 3
ohrani usta, krepča čeljustno meso   ter odpravlja slabo napo iz ust.
Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna škatlja zobnega  praska 20 kr.;   l'J steklenic 4 gld.;  1*2 skatelj uauio ii gld. (HI—117)
Lekarna Piccoli, „prl angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrali in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
„LJUBLJANSKI ZVOK"
BtOJl
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
****** 41 M lil |i>0 1*11»
Umrli so r IjiiMJau i:
18. septembra: Marija Schuster. zusohuica, 71 let, Tržaška cesta št. 26, apnplexia. — Marija 11 »rtuiao, hišnega poseBtr.ika žena, 2(J let, Kladezne ulice št. 7. jetika.
19. septembra: Jofcef Kochne, delavčev sin, 3 mesece, Streliške ulico Jt. 11, kronični katar v črevih. — Luka Vesel, initničar, bo let, Marije Terezije cesta St. 16, ctrei-noina liepMtis.
81, septembra: Ivan G ril, pum kov sin, 5 mesecev, Karlovska cesta st. 11*. driska.
'22. septembra : Ferdinand Turiič, delavcev sin, 4 mesece, Opekarska cesta št. 47, bužjast.
V d e. ž e 1 n i bolnici:
18. septembrat Anton Sigoiuud, krojač, 75 lut, etn-phvBema puliuouum.
19. septembra: Uršula Alič, gostija, 38 let, epilopsia.
20. septembra : Anton Erjavc, kajžar. 70 let, marasuma.
21. septembra ! Lucija Bizjak, gostija, IJO let, v imun
cordis.
Meteorologično poročilo.
I i	Čas opazovanja	Stanje barometra v rum.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
. . 1 o. i « H	7. zjutraj 2 popof. 9. zvečer	786'0 mm. 7^2'ti mm. 730 9 ram.	11 0gC 19(l°C 152° G	si. szh. si. zah. si. zah.	obl. dež. obl.	20IJOim. dežja, j 1
Srednja temperatura l.VO0, za l"8* nad uornaaloin. dnć 2*2. septembra t. 1.
(Itviruo tel^fjr	HtiČltt	» poročilo.)		
		v £>raj	—	liane,*
	Kld.	SO 0«	— tfhl. 5*0-75	
Srebrna renta.....	•	!U)65	i	5>0 75
Zlata renta ......	■	110 10	n	1(» 95
5°/,, marčna renta ....		H 2 —	— r	101 95
Akcije narodne tunko	.  1008 —		'   ' n	IO07-—
Kreditne akcijo.....	n	274 50	— ,	376*35
	n	|17'46	i	U7 55
	n	—•-	|	' ~~~
	n	9 32	—	9 8ii»/i
C kr.cekini .......		r< 59	1	fvl.O
	*	57 77«/,		f.7H2V.
4°,u državne srečke i* 1. lbf>	4	1*50 Kld.	134*	&Id. — ki.
Državne aročko iz 1. 1HI>4		100 ,	18'.»	,  BO ,
Ogeraka zlata re^ta 4°/0 , .			102	.    5<> n
			10O	.   05 ,
Dunavu to^r. areeka 5°/,,   . .		lno gld,	120	n „
Zorni j. unč. avstr. 4'.," „ zl»ti		. Mati . .	115	n ■
Kreditne srečko ....		100 K\,\,	184	. so ;
liudotlove sručko		10 „	20	n n
Akcije uuglo-avstr. banke .			149	•   95 ,
TrKuiway-dru«t. volj. 170 yb	.   K. v		221	»         ' n
v  dobrem  stanu,   lepozvofien, je za 100 <j;l(l. na prodaj.
Kje, pove upravni Stvo „Slov. Naroda".        (7»>1—3)
Išče se T7* xxaJ^3QQ.
v  obliijl  Floriiannkili  ulic ali kje na Žabjaka
majben prostor ali podstrešje
(šupa) kot akladlače ia le* ln drva. Prostor zadošča, da je vsaj 50 □»» velik. — Natančneje pove upravnistvo „Slovenskoga Naroda". (779—3)
vešča ročnih del in nekoliko Igranju nn klavirju za zasebno   šolo   na Hrvatskem.
Ustop takoj ali vsaj kmalu. — Ponudbe naj se dn-pošljejo pod naslovom „A. E." poste restante Ljub ljana. (787—2)
puškar
v It o rovi j ti h (Fcrlach) nn Koroftlteni
izdeluje in prodaja vsakovrstne nov« paske in revolverje ter vse lovake priprave« patrone ter tirnico
ntrel|lvo po najnižjih  cenah. — Pulke so vse pre-tritušene na ces. kr. izkulavalfftči ter zaznaineuovaue s znamko tega zavoda. (175—57)
Za izbornost blaga Jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo Be ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno.
±F
Dijaški koledar
za leto 1891/92
se dobi
v „Narodni Tiskarni" in pri vseh knjigotržcih.
k
□
Trgovsk pomočnik
vešč slovenskega, nemškega in laškega jezika, dober prodajalec mešanega in manufakturnoga blaga, iače alnabe.
Ponudbe vsprejema iz prijaznosti upravnistvo „Slovenskoga Naroda". (794—1)
(769—3)
odda se na Kuću pri Zagorji na Notranjskem
lepo posestvo
s krčmo in prodajalnico.
Prodajalnica se tudi proda. Pojasnila pri Itlnrfetl Prime v Zagorji pri St. Petru.
/	-v
Od pluga do	krone.
	(745-10) ^ f
Prt _ p
Karolu Till-u |
v Ljubljani, v Spitalskth ulicah št. 10. \
Vse (456—B) Uji
šolske potrebščina
za pisanje, risanje in slikanje, za vse sole po naročilu gg. profesorjev.
Velika izbera
S risalnih skladnikov, risal itd.
TUJCI:
21. septembra.
Pri MMllei: Donati, Ktihl-bacher, dr. Zindler iz Gradca.
— Schebek, Grilnwald, Dom-reieh, Terapes, Kirchof z Dunaja. — Pl. Vernedii, vitez lvremer iz Trsta. — ('entis, liuck z Keke. — Turk ii Logatca.  — Lederer i/. Prago.
— Iinbart iz Pariza. — Bear \l Berolioa. — Weiss iz iivice.
— Sinek iz Istre. — Florian iz Se rajeva.
Pri fclonn: Weiss, Semen, HUfreioh , Krausa , Wmter, Klein z Dunaja. — Schwari, Frank, Mtlller it (iradca. — PaB(piali z Keke. — Vesel z Urili* — Trevisan it Gorice.
— Lukschitz iz Brna. — vVeisa I« Budimpešte. — Tauzher iz t'rnonilja. —■ Pl. Fldvaruoky, Diein iz Trata.
DniAtvo za ixclelovau|c Ntrojev v flonuUovii iSče
dobrih zastopnikov mm ventHaa plinova gibala
(patent ^dam). (789-t) V porabi je na tisoCe teh gibal od '/a do 150 konjskih sil.
Podpisanca si usojata naznaniti slavnemu občinstvu, da sta prevzela od gospoda Karola <!aerny-Ja tukaj
ključavničarsko obrt in izdelavo tehtnic
ter so priporočata za blagovoljna naročila in zagotovljata najboljšo in najcenejšo izvršitev v to stroko spadajočih del. m 'A veleapoštovanjom
i Fran in Melhior Breme.
% V Ljubljani, dne 15. septembra 1891.
4 Đejr* Naročila prosiva pošiljati uepoareiluo na naju: C'evljarMke ulloe at. H,
ua clvorlHćl. *W
Izdajatelj ia odgovorni urednik: Josip Noll
Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".
9963