List 7.
Gospodarske stvari.
Glas kmeta o žalostnem stanji kmetijstva.
Kakor prijatelj svojemu dobremu prijatelju rad potoži kr vico, ki se mu godi v javnem življenji, tako naj tudi jaz povem nekatere nadloge in krivice, katere se god6 nam kmetom.
Da se kmetu godi slaba, to mislim, da mora pripo-znati vsak, kdor prav poznd kmetijstvo in njegove razmere. Komaj se kmet rodi, ima uže matiko na rami; on trdo dela od zore do mraka, pa ko leto preteče, mu za njegov trud druzega ne ostane, kakor to, da je eno leto stareji. Njemu so vsi elementi sovražni, kajti zdaj mu polje toča pobije , zdaj nastane prevelika suša ali deževje in uniči poljske pridelke; ostra zima mu zamori jesensko setev, v hlevu pa mu živina pogine. Na kratko rečeno: noben stan nima toliko vremenskih sovražnikov kakor stan kmetijski.
Od druge strani mu pa cesarska in deželna gosposka naklada brezštevilnih davkov, kolikor si jih kdo misliti more. V takih vednih stiskah in nadlogah je pa prisiljen za stvarne potrebe na posodo jemati denarja, od katerega mora visoke obresti odrajtovati. O tem pa uže star pregovor pravi: „kdor je dolžan, je na zdravem bolan".
Kaj pa potem, če hočejo upniki svoj denar povrnjen imeti, vrh tega pa še gosp6ska neusmiljeno tirja davke! Kaj hoče revni kmet v takem položaji početi? Denarja nič, tržiti pa tudi ne s čim! Nekoliko časa revež dolgove z ene rame na drugo preklada in po-sledojič pride na kant.
Žalostno pa resnično je. Ce tako Še dalje pojde, bode v malo letih kmetijstvo popolnoma propadlo , da ne bode nobenega svobodnega kmeta, ampak sami sužnji. Veliko sto let je bil kmet v težke spone zakovan, da je moral desetino dajati in tlako delati; al zdaj, ko je komaj tega rešen in je nekoliko bolj svoboden postal, uže se mu znova naklada drugo težko breme pretiranih davkov vsake vrste, ki se tako naraščajo, da jih kmet uže več zmagovati ne more. Kaj so pa še druga plačila, ki se nahajajo vsled neugodnih postav, ki so po večem tako osnovane, da merijo le na to, da kmetu praznijo mošnjo; tako na pr. postava, ki veli, da vsa privatna pisma za pravne zadeve morajo zdelana biti pri notarjih, in postava za iztirjanje davkov po ekse-kutorjih.
Se druge postave, ki kmeta težijo in hudo tarejo pa so: postava, po kateri je vsak podvržen vojašk, . službi, — nova šoLska postava, katera Ijudsksn^jicUelje odvezuje organistove služb«, - postava, da se sme vsak hlapec 5,na hlače^* ženiti brez občinskega dovoljenja. In tako bi lahko naštel cele litanije takih pogubnih postav, katere je prejšnja liberalna stranka vstva-rila kmečkemu stanu na škodo, vzela mu pa je tisto dobro postavo, ki ga varuje o d rt i je.
Pa morebiti utegne kdo poreči, da je to uže vse res, pa kmet ne zna umno gospodariti, ker se zmerom preveč drži starega^Tkopita, ter se noče nič novega in boljšega poprijeti. A, stoj prijatelj! ta ugovor ne veljd. v obče. Takih kmetov je le malo, pač pa je veliko takih, o katerih se sme reči, da so na vse strani zvedeni in varčni gospodarji, ki marljivo svoje posestvo obdeljujejo, al vendar pri vsem tem ne morejo naprej. Ce je pa taka, kaj pa je storiti, da se kmetu spet na noge pomaga? Treba je, da visoka vlada svoje oči bolj pozorno obrača na kmečki stan, in da naši domoljubni slovenaki državni poslanci krepko delajo na to, da se davki znižajo in pa slabe postave predelajo tako, da bodo vstrezale ljudstvu. Dajte nam dobrih postav in zmernih davkov, in svet bo imel vso drugo podobo.
M. Ilovar.