Prisrčne čestitke eb delavskem prazniku Uredništvo Gradisovega vestnika Ljubljana, maj 1974 Sedmi kongres Zveze komunistov Slovenije je za nami. Sledili smo poteku dela kongresa in v vsakem primeru je bil to za nas velik dogodek in lahko rečem tudi prelomnica v našem dosedanjem delu Veliko smo napravili do kongresu, toda boj, da se dosledno tudi v praksi izoblikujejo novi družbenoekonomski in politični odnosi, še ni končan. Želimo, da naš gradbeni delavec v resnici postane, družbeni nosilec sprememb v združenem delu Odločanje moramo še bolj približati delavcem, in to na vseh ravneh in vseh oblikah, toda vsi skupaj moramo istočasno videti pred sabo organsko povezanost celotnega podjetja in sploh socialistične družbe kot celote, Dogovarjati in sporazumevati se bomo morali za. skupne cilje in naloge, kajti spoznanje, kako nujno in pomembno je povezovanje, mora preiti v našo zavest, končno pa je to znak solidarnosti, na kateri slonijo ekonomski interesi in socialna varnost delavcev Ustvarjena sredstva bomo morali še bolj samoupravno združevati, če hočemo priti do večjih naložb za modernizacijo ter specializacijo delovnega procesa, Uvajanje moderne tehnologije mora teči vzporedno s poglabljanjem samoupravnih socialističnih odnosov, saj le tako lahko pride do izraza delavčeva ustvarjalnost in odločujoč položaj delavca v celotni družbeni reprodukciji. Tudi naša interna banka bo bolj zaživela, če bo v njej čimveč razpoložljivih sredstev. Zavedati pa se moramo, da sredstva ne prihajajo sama od sebe, zato je treba delati in zopet delati. Višja delovna storilnost, boljše gospodarjenje, znanje in neomejno zaupanje v naše delavce pa so porok, da bodo naši osebni dohodki čim večji. Mi se še lahko tako lepo pogovorimo in na zborih in sestankih sprejemamo vrsto sklepov, toda če vsi skupaj ne bomo delali in ustvarjali dohodek, bodo naše »kaše« prazne. To je dokaj preprosta ekonomska resnica. Vse to pa je seveda povezano z demokratičnim in idejnopolitičnim bojem za socialistično samoupravljanje, z bojem proti birokratizmu in tehnokratizmu, bojem proti lokalističnim pa tudi osebnim interesom posameznikov. Prav tu pa morajo komunisti Gradisa odigrati svojo vlogo, toda ne z ukazovanjem, ampak s spodbujanjem in usmerjanjem družbenih gibanj ter usklajevanjem skupnih interesov. Osnova vsega pa je aktivnost vsakega posameznika, da sodeluje v ustvarjanju in utrjevanju samoupravnih socialističnih odnosov. Imeti moramo pred sabo in med sabo jasna stališča do vseh družbenih vprašanj, kajti le tako bomo lahko povsod idejno, organizacijsko in akcijsko prisotni. In končno se moramo zavedati, da nismo sami, temveč da smo vsi skupaj del celote in del naše socialistične družbe 3. junij, dan gradbincev Republiški udbur sindikata gradbenih delavcev Slovenije je na plenarni seji 20. aprila sklenil, da tudi gradbeni delavci Slovenije dobijo svoj Praznik, Tretji junij naj se vsako leto praznuje kot dan gradbincev To je spomin na dan, ko Se je pred 38 leti ali natančno 3 junija 1936 pričel generalni štrajk gradbenih delavcev Slovenije. Gradbeništvo ima tudi v poginem obdobju bogate tradicije Tako rekoč iz nič je gradbeništvo še posebno v *adnjem obdobju naredilo izjemno velik korak v organizacijskem in tehnološkem razvoju, ravno tako pa tudi samoupravno in družbenopolitič-n° Kljub ogromnim uspehom Pa gradbeni delavci le niso deležni ustrezne družbene spodbude, zato nam bo takšna Manifestacija nadvse dobrodošla. Praznovanje dneva gradbince' bo imelo vsesplošni značaj °d republike, občinskih organizacij, osnovnih organizacij Si:' likata, organizacij združenega dela itd. Ta dan naj bi 0r;anizirali lokalne proslave, Svečane seje samoupravnih m. družbenopolitičnih organizacij. Skupne kulturne in športne Prireditve, podelitev priznanj Z" i '.cnini delavcem, obujanje radicij NOB in razredne bor-delavcev, organiziranje ra®-dik akcij aktivov mladih de-‘avcev in podobno Morda bodo letos proslave dneva gradbincev še skromne, t°da v vsakem primeru je , av> da imamo tudi gradbin-c* svoj praznik — to je dan Gradbincev. Za začetek zadovoljivo -toda ne dobro Vrednost proizvodnje je bila v prvem letošnjem trimesečju za polovico večja kot lani — Materialni stroški pa so se povečali za dve tretjini, dohodek pa je za dobro petino večji Letošnje leto smo zelo uspešno začeli, kar zadeva povečanje obsega del. Lani smo v prvem trimesečju (do 15. marca) obračunali 151 mio din, letos pa v enakem času 226 mio din ali 50 % več. S tem smo izpolnili 16 °/o letnega plana. PCD na uro, naš glavni kazalnik odstotkov porasta pravzaprav realno uspešnosti, se je povečal za 11 % in nazadovanje uspešnosti. To tembolj, je znašal 22,13 din (lani ob enakem ker smo morali osebne dohodke po-času 19,97 din). Ker so se cene povi- večati za višji odstotek, če smo ho-šale za več kot 15 °/o, predstavlja 11 (nadaljevanje na 2. str.) V še večji meri — točno za 60% — pa so zrasli materialni stroški in obveznosti. Zato se je povečal čisti dohodek v manjši meri, in sicer od 41 mio din lani na 50 mio din letos, to povečanje znaša 22%, kolikor se je povečal tudi čisti dohodek (PCD). Izplačani OD so se povečali za 10 mio din in so znašali letos do 15. marca točno 42 mio din ali 30 % več kot lani v enakem času. Ker so OD hitreje rastli kot dohodek, se je ostanek dohodka zmanjšal za 3% in je znašal točno 10 mio din (ena milijarda starih dinarjev — s pospešeno amortizacijo vred). Ur je bilo za 10 % več. Vsi doslej navedeni podatki veljajo za 16 proizvodnih TOZD, Bolj kot absolutni zneski pokažejo kakovost poslovnih rezultatov — kazalniki. Dobro srečo, domovina — Več o proslavi v Ljubljani na 2. strani i-:'H -M 5 j' . ii.. . s; /■* ciktuažtio mmm - • ^ ^shhhmi Sporazumevanje o OD —i.—i: * - mIhbhhhJ OB KONGRESIH ZK Za kaj gre ? Na nedavnem kongresu slovenskih komunistov je sekretar povedal članom ZK še več nalog. Komunisti v Gradisu najbrž nismo svetla izjema, zato si nekatere izbrane besede še enkrat osvežimo. V marsikateri celici združenega dela se bo treba spopasti s tezo o tako imenovani preutrujenosti. Z njo se pojavlja zahteva, naj vendar že končamo to »utrudljivo« usklajevanje z novo ustavo in pričnemo zopet mirno in normalno delati, seveda »po starem«. Toda očitno je, da delavci šele zdaj stopajo na oder dogajanja, da prihaja »njihov trenutek« sedaj, ko smo prišli na neposredno spreminjanje stvari. Spreminja pa se ne malo. Zamenjati bomo morali tako imenovano podjetniško organizacijo z organizacijo, ki temelji na delavcu, organiziranem v TOZD. Pri tem bodo težave s posamezniki in skupinami iz vrst tistih, ki so doslej neposredno »upravljali v imenu delavcev« (v TOZD ali v podjetju) in ki niso (bili) sposobni, da bi se dovolj učinkovito upirali lastni birokratizaciji in tehnokratizaciji. Take sedanja ustava postavlja pred neizprosno izbiro: ali se bodo skupaj z drugimi delavci vključili v delo za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov ali pa se bodo zaradi obrambe pridobljenih pravic spopadli z nosilci razvoja samoupravnih odnosov. Mnogo je tudi omahovanja, oportunizma (koristolovstva) in sebičnega stremuštva, To se kaže pri tistih, ki so za ceno drobnih neposrednih koristi pripravljeni pustiti svoje delovne tovariše, ki se bojujejo za samoupravljanje, na cedilu in se prostovoljno podrediti birokratski in tehnokratski vladavini (v TOZD ali v podjetju). Nosilcem naštetih in podobnih teženj moramo komunisti skupaj z delavci napovedati neizprosen boj. Dileme TOZD-podjetje, decentralizacija-centralizacija, nesoli-darnost-solidarnost, baroni-cesar, razprtije-enotnost in še druge so velikokrat lažne; prav gotovo pa vselej takrat, kadar se jih vsiljuje tistim, ki ne želijo nič drugega kot zavestno izvajati ustavna določila pri vsakodnevnih konkretnih nalogah. V Gradisu smo imeli prisotno mi (to so bile prej enote, zdaj so TOZD) in vi (to je bila prej centrala, zdaj so skupne službe). To je prisotno tudi zdaj. Razlika je v tem, da je zdaj z ustavo zagotovljeno in naloženo delavcem v TOZD ter še posebej vsem '••nmunistom to »da vidi Dolenj’c, kaj dela Gorenjk« in narobe. Resolucija VII, kongresa ZKS o organiziranju delavcev v OZD pravi, da morajo biti družbeno razgaljene težnje ter praksa izpostavljanja odnosov nadrejenosti in podrejenosti med delavci v TOZD in med delavci TOZD v delovni organizaciji (podjetju). Taka enakopravnost omogoča postati delavcu upravljalec, kar pa ne pomeni hkrati, da bo kurjač kapitan ladje, kapitan pa kurjač. To pomeni, da je kurjač enakopraven kapitanu, ko se odloča o nakupu ladje, o delitvi dohodka, o odnosih med delavci — skratka o vsem, kar zadeva (samo)upravljanje. Po vnaprej določeni smeri (upravljanje) pa bo po kompasu ravnal ladjo kapitan s svojimi oficirji (vodenje). Druga od nalog iz resolucije zastavlja, da se bomo s posebnim samoupravnim sporazumom zavzeli za uveljavljanje enakopravnih odnosov med delavci v proizvodnih TOZD in med delavci, ki v skupnih službah opravljajo administrativno strokovna dela skupnega pomena za več organizacij. Hkrati se bomo zavzemali za to, da bo takšna samoupravna organiziranost delavcev krepila vzajemnost in solidarnost — pravi med drugim ista resolucija, Tito je rekel nedavno v Sarajevu, da bo X. kongres ZKJ velik zgodovinski preokret v spoznavanju obveznosti in dolžnosti komunistov. Za kaj vse gre torej? Začel je pihati veter; ne sapa. Veter, ki ga morajo ujeti komunisti v svoja jadra; veter v jadrih ladje (Jugoslavija, Slovenija, Gradis, vsaka TOZD) na kateri so v večini delavci; na ladji, ki jo mora voditi sposoben kapitan s svojim oficirskim moštvom v smer, za katero so se odločili delavci. Če jader oficirsko moštvo ne bo hotelo ali znalo dovolj dobro in hitro naravnati na pravo smer vetra, potem mora odstopiti svoje mesto tistim, ki bodo to hoteli in znali. Če pa bodo veter izkoristili za odklon od prave smeri, potem bodo morali delavci sami ali z družbeno pomočjo odstraniti tako moštvo ali posameznike z ladje. Tako je, toda bolj naravnost in brez prisnodob govoril prav na koncu Tito v Sarajevu. Tito se še ni utrudil in tudi ne želimo da bi se že. Ponekod drugod — ali tudi pri nas? — pa se utrujenost že odraža bodisi na prevelikem pozibavanju ali pa na prepočasni vožnji ladje. Ali piha veter mimo pniraznrtih jader? I Podelitev priznanj in nagrad samnupravljavcem za leto 1974 V prilogi Delavske enotnosti »Sindikati« z dne, 9. 3. 1974 je bil objavljen Pravilnik o podeljevanju priznanj in nagrad samoupravljavcem v letu 1974. Priznanje, ki se podeljuje posameznikom, lahko prejme vsak delavec, ne glede na delovno mesto in funkcijo, kolikor izpolnjuje pogoje po 3. členu veljavnega pravilnika. Priznanja so namenjena delavcem v proizvodnji, predvsem pa tistim delavcem, ki sicer niso avtorji ali odgovorni izvajalci kakih velikih poslovnih odločitev, so pa vendarle s svojimi dolgoletnimi napori bistveno prispevali k uveljavitvi in razvoju delavskega samoupravljanja ter za uresničevanje delavskih interesov. Tudi v Gradisu imamo več zaslužnih delavcev. Preglejte svoje vrste. Sporazumevanje o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov je bilo zasnovano po določilih republiškega zakona, ki ga je izdala skupščina SR Slovenije dne 11. 2. 1971. Po določilih zakona sklepajo samoupravne sporazume delovne organizacije — za panogo, kateri pripadajo po osnovni dejavnosti. Za podlago pri sestavljanju samoupravnih sporazumov je služil splošni družbeni dogovor, ki so ga sklenili Izvršni svet skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica SR Slovenije in Republiški svet zveze sindikatov Slovenije. Na podlagi vseh teh določil je tudi naše podjetje sprejelo samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništv .. ki je stopil v veljavo 22. septembra 1971. Po tem sporazumu, ki je doživel nekaj sprememb m zadnja je ravno sedaj, ko smo v sporazum vnesli vse tisto, kar je predlagala zveza sindikatov Slovenije s tako imenovano sindikalno listo. Sedaj smo že tudi pri nas uskladili s tem nase spiosne akte. Nov način določanja meril delitve V juliju lti/3. leta t Uradni list SRS, st. 26) je bil sprejet novi zakon o samoupravnem sporazumevanju o merilin za lazporejarije dohodka m za Jeli lev srčaste v za oseone dohodke, zmkon je nastajal na podlagi dveletnm izkušenj, o čemer so tudi že večkrat razpravljali v skupščini SRS, v organih CK ZKS, gospodarski zbotnici itd. Na teh osnovan se je tudi ugotovilo, da sedanji sistem kalkuiativnih osebnih dohodkov kot instrument delitve dohodka ne ustreza m bi ga bilo potrebno spremeniti. Vsebinsko zasnovo so dali sindikati, in sicer da se kategorija kalkulativnih osebnih dohodkov zamenja s tipičnimi poklici ali skupin poklicev. Izvršni svet je 27. februarja letos ob razpravi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov med drugim opozoril, da je potrebno upoštevati spremembe v interni delitvi, da bodo dosežene oblike stimulativnega nagrajevanja po načelu: za enako delo enako plačilo. V smislu zakona o samoupravnen sporazumevanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke je postopek sporazumevanja v zvezi z delitvijo dohodka razdeljen v več faz, in sicer. najprej se sestavi, predlog z osnutkom samoupravnega sporazuma ali navede samo njegova vsebina Predlog je sedaj v našem primeru napravil nadzorni odbor za izvajanje samoupravnega sporazuma v gradbeništvu, ki je bil doslej skupna komisija za sporazumevanje o merilih delitve v gradbeništvu za podpis glavni direktor ali druga oseba, ki jo bodo TOZD pooblastile. Zakon predvideva še usklajevalni postopek, če ne pride do soglasja vseh udeležencev. Rok za usklajevanje je 30 dni od dneva prejema predloga sporazuma. Sporazum velja za udeležence, ki so ga podpisali v enakem besedilu. Če organizacija ne podpiše sporazuma, ne sme izplačevati sredstev za osebno porabo in skupno porabo, ki bi bila večja od povprečno na pogojno nekvalificiranega delavca, preračunana na izplačana sredstva v preteklem letu. To pa ne sme biti višje od republiškega povprečja. Tako določilo zakona velja toliko Dobro srečo -domovina 25. aprila so učenci osnovne šole »dr. Jožeta Potrča« pripravili za učence našega pod-jetj"a proslavo v čsct ustanovitve OF ter za praznik dela 1. maj. V polni avli so izvedli pester program, ki je navdušil vse prisotne. Še posebno je ugajala kantata Radovana Gobca »Dobro src>čo, domovina!« ki so jo izvedli priznani solisti Janez Jeršinovec, Majda Hercog in Matija Pliberšek ob spremljavi šolskega pevskega zbora. Da je kantata izzvenela še bolj svečano, je poskrbel sam avtor, ki se je tudi udeležil proslave. Program učencev iz šole so sestavljali folklorna skupina, katero je vodila Ivica Rahne, recitatorji s svojim vodjem Brankom Ažmanom ter pevski zbor. ki ga je vodila Silva Modic. Uspela prosUrva je plod dobrega sodelovanja naše delovne organizacije s šolo, na katere območju skupaj delujemo. Prepričani smo, da bo tziko tudi v prihodnje. časa, dokler organizacija ne sklene sporazuma. Ta postopek smo razložili kot pomoč za lažje obravnavanje predlogov, ki so poslani in bodo še izdelani v zvezi s sporazumevanjem o merilih delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke. Sedaj smo trenutno šele v fazi, ko se TOZD odločajo o pristopu k sporazumevanju. Pismeno sporočilo o tem moramo poslati predlagatelju, sindikatu in republiškemu sekretariatu za delo. K pismenemu sporočilu o vključitvi v sporazum so bila dana določena priporočila oziroma pripombe na načrt sporazuma, kar naj bi se upoštevalo v nadaljnji obdelavi osnutkov sporazumov. V glavnem so naslednja priporočila: Predlagana merila za ugotavljanje uspešnosti poslovanja — delovnega uspeha — so zelo težko razumljiva in imajo tudi preveč stopenj (neuspeh, podpovprečen uspeh, uspeh, poseben uspeh, izjemen uspeh). Predlagamo, da se merila bolj poenostavijo. Dalje, da se pri ugotavljanju razmerja med PCD (poveč. čistim dohodkom), zvečanim za amortizacijo po predpisanih stopnjah, in med povprečno vloženimi sredstvi ne more obravnavati na eni strani TOZD na drugi pa panoga (4. toč. 4. člena načrta.) V smislu samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v GIP Gradis, v katerem je dogovorjena neomejena solidarna odgovornost med posameznimi TOZD se v smislu zakona o knjigovodstvu delovnih organizacij sestavlja skupni zaključni račun. Hkrati imamo en žiro račun in organizirano interno banko Na ta način ni pravilno, da se predlagani obrazec uporablja neposredno za TOZD, temveč za skupnost vseh TOZD, kakor se tudi sestavlja skupni zaključni račun. Določilo za oblikovanje naj višjih dogovorjenih osebnih dohodkov naj se uskladi s prejšnjo pripombo. Pogrešamo praktične j ša določila; kako se določajo osebni dohodki glede na to, da bi lahko sporazum služil kot osnova za uveljavljanje zahtevkov v zvezi z osebnimi dohodki do naših investitorjev, zlasti kar zadeva uveljavljanje razlik, ko se bodo spreminjala merila, kot je to predvideno v 9 členu načrta. Ker ni predlagatelj izdelal primerjalnih izračunov kot prilogo k načrtu, si pridržujemo pravico, da bomo v postopku sklepanja sporazuma sporočili svoia stališča še glede posameznih meri! in drugih določil v zvezi z delitvijo. Z. R. Ko TOZD prejmejo predlog, ga obravnavajo in v 30 dneh od prejema predloga sporočijo svojo odločitev. ali se bodo vključile v ta sporazum. Pismenemu sporočilu o svoji odločitvi priložijo svoje mnenje ah svoje predloge k načrtu sporazuma Za začetek ■ a a N S tem, ko se TOZD odloči za vključitev v postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma, se zavezuje TOZD, da bo sodelovala v postopku kol udeleženec, dokler ne bo sklenjen samoupravni sporazum Pri nas bodo skladno z uvodoma citiranim zakonom vse TOZD udeležene v sprejemanju istega sporazuma in so tudi že izvolile skupnega delegata Vlada Šanco. ki se bo udeležil zbora udeležencev sporazumevanja Ta zbor bo moral sklicati predlagatelj osnutka po izteku 30-dnevnega roka ko je bil prejet osnutek sporazuma in na katerem zboru bodo delegati udeležencev sporazumevanja izvolili skupno komisijo za samoupravni sporazum Naloge te komisije bodo skrb za organiziran in usklajen potek sporazumevanja ter za njegovo izvrševanje, opravljala pa bo še druge naloge po pooblastilu iz sklenjenega sporazuma. Omenjena .kupna komisija bo na podlagi stališč zbora udeležencev in na podlagi pripomb posameznih udeležencev in sindikata pripravila predlog samoupravnega sporazuma in ga bo poslala v razpravo in odločanje vsem udeležencem Morebitne pripombe k predlogu sporazuma pošljejo udeleženci skupni komisiji v 45 dneh od dneva, ko so predlog prejeli. Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina vseh delavcev v TOZD in ga podpiše pooblaščenec. V našem primeru, ko sprejemajo vse TOZD v sestavi Gradisa isti sporazum, bo pooblaščenec (nadaljevanje s 1. str.) teli, da realni OD ne bi občutneje padli Tako so se nominalni OD na uro povečali za 18 °/o, kar je še vedno več kot za 2 "/o premalo, da bi dohajali rast življenjskih stroškov. Iz navedenega gibanja kazalnikov lahko v skrajšani obliki povzamemo tele rasti: PCD/h + 11 o/o OD/h + 18°Vo ostanek PCD/h — 12 °/o Delitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade je znašala v prvem trimesečju lani 78 :22, letos pa 84 16 To so bili prav na kratko najpomembnejši podatki naših proizvodnih enot v celoti. Navajamo še nekaj stopenj rasti — indeksov v najbolj izstopajočih enotah Obseg — vrednost proizvodnje se je najbolj povečala v TOZD LIO Škofja Loka (263; 1. 1. do 15 3. 1973 = 100). GE Maribc. (208), GE Nizke gradnje (183) in GE Celje (175); najmanj pa v GE Ravne (99), biro Ljubljana (100; VČP nadpovprečno 161) in GE Koper (109). Uspeh — povečani čisti dohodek na uro je najbolj zrasel v TOZD: GE Celje (165), LIO Škofja Loka (157) in biro Ljubljana (154) najmanj pa v GE Nizke gradnje (53!), SPO (55!), biro Maribor (78), GE Ravne (88) in GE Koper (92). Osebne dohodke (na uro) so najbolj povečali v TOZD: GE Celje (127), KO Ljubljana (125), LIO Škofja Loka (125) in GE Jesenice (121)1 najmanj pa v GE Ljubljana okolica (110); GE Koper (111), OGP (112) ih biro Ljubljana (112). Ali smo lahko zadovoljni z doseženimi rezultati? Nekatere enote so lahko zadovolj' ne, v povprečju pa ne moremo biti zadovoljni, kar velja še posebej z® naše najslabše enote v prvem trimesečju. Letos smo imeli dokaj ugodne vreme, ki je dovoljevalo domala vsa dela v prvih zimskih mesecih — kar se tudi pozna na močno povečanem obsegu, Žal pa uspeh še zdaleč pe izkazuje take rasti Le-ta bi bil® lahko večja v gradbenih enotah tudi zaradi izjemno nizkih cen SPO. Kdor ima srečo, temu se oteli $e vol v hlevu. (Kirst) Kdor laže, mora imeti dober sp0' min. (Slovenska ljudska modrost) Polovica parkirnih prostorov v Cvijičevi ulici v Beogradu je že tlakovanih z Gradisovimi travnatimi ploščami Izdelki OGP Naša temeljna organizacija združenega dela — obrat gradbenih polizdelkov je s svojimi izdelki prodrl že na marsikatero tržišče, saj njihove izdelke lahko zasledimo po vsej Sloveniji, Vsa Savinjska dolina, kjer so lepi nasadi hmelja, so pfepiezeni s hmeljevkami iz tega obrata. Tudi vinogradniški drogovi so v veliki fneri zamenjali lesene opornike v sodobnih nasadih. Kar precej kilometrov kanalizacijskih cevi, ki so jih napravili v OGP, je položenih v naši zemlji. Precejšnje pa je tudi število družin, katerim so izdelki OGP, tako v individualni kot družbeni gradnji, zagotovili streho rtad glavo. Poleg standardnih gradbenih elementov pa v OGP mislijo tudi na druge izdelke. Lansko leto so začeli izdelovati travnate plošče, ki so v zelo kratkem času prodrle na tržišče. To dokazuje tudi podatek, da smo ob nedavnem obisku v Beogradu zasledili te plošče na eni najbolj prometnih ulic v Beogradu, Delavci znanega 'gradbenega podjetja »Partizanski put« so jih polagali na obeh straneh Cvijičeve nlice, tako da bo ta 1,5 km dolga ulica prava oaza v asfaltni džungli. "e_ da bi povedali, da smo od Gradisa, smo povprašali vodjo gradbišča, ki je med drugim dejal • »Te plošče dobivamo, cjirektno od Gradisa iz Ljubljane. Ko bodo vsi parkirni prostori ob ulici urejeni in , ,traVa v.,ploščah dovolj zrastla, bo ulica res. prekrasna. Polaganje Plošč je želo enostavno, tako da delo poteka dokaj hitro. Skupno bomo položili nad 12.000 m2 teh plošč. Edina pomanjkljivost takega jntka &a je. v otežkočenerp čiščenju, posebno potem* ko trava preraste plošče.« »Kijob temu, da je to, prvi primer takega .tlakovanja parkirpih Prostorov ob cesti, pa sem prepričan, da bomo V Beogradu s tem nadaljevali, saj enolično podobo ulice s temi ploščami povsem spremenimo.« »Seveda pa bo potrebno malo več pozornosti in čistoče,« je poudaril vodja gradbišča. Medtem ko so delavci polagali ploščo za ploščo, smo se ozirali g3 tistim delorn ulice, ki ima že urejena parkirišča. Prave podobe se bi, saj je videti, da še neltaj manjka. Počakati bo treba še nekaj mesecev, da bo zrasla tudi trava, pote-m—pa bo- tako vožnja kot tudi Parkiranje v tej ulici prijetno. Ob koncu je treba še poudariti, da je za tako relacijo 50 odstotkov cene ene plošče samo prevoz, kar samo še dokazuje, da so izdelki iz OGP kvalitetni in iskani tudi na tržišču izven naše republike. M. K. Nova toplarna v Vevčah Ni minilo še leto dni, odkar smo za papirnico Vevče zgradili tovarno tapet, ž tam-P°na na cestiščih in poteh. Skupno naj bi bilo v tej fazi zgrajenih 13-000 m2 stanovanjskih površin. Polovica od teh naj bi bila. vseljiva že letos, V omenjenih objektih, za katere napravili načrte v našem projektivnem biroju v Ljubljani so stano- °dporni stebri na viaduktu Slatina bodo kmalu dobili svoje kape vanja različne velikosti. Vsak objekt vsebuje tudi več tipov stanovanj, in sicer ima npr. objekt E tri trisobna stanovanja in po eno garsonjero v vsaki etaži. Velikost trisobnih stanovanj je različna, in sicer od 75.27 m2 do 88.27 m2. Posebno velja omeniti, da so projekti za omenjene objekte prirejeni novim opažem, ki jih je jeseniška enota kot prva v Gradisu naročila pri znani firmi OUTINORD. Z jeklenimi tunelskimi opaži tega sistema bo gradnja hitrejša in ekonomičnej-ša Sredi maja naj bi na prvih dveh objektih to je A in Al. že začeli s tem sistemom izgradnje S kupljenimi opaži bodo lahko zabetonirali 1/4 etaže naenkrat in nato s tako količino dnevno nadaljevali. Tako bi bila vsake štiri dni gotova ena etaža. Ta sistem s svojimi pripomočki (plinsko ogrevanje betona za hitrejšo komprimacijo) omogoča vsakodnevno nadaljevanje del tako v sami etaži kot tudi po etažah. Kolikšen pa bo dejanski prihranek s tem načinom izgradnje, pa bomo videli po zaključku del II. faze !z-gradnje tega stanovanjskega naselja. Istočasno moramo omeniti, da se v dograjene stolpnice na Planini I že vseljujejo prvi stanovalci Zadnji dve stolpnici ki sta v zaključni fazi pa bosta sprejeli svoje stanovalce čez nekaj mesecev. Na Pianini I smo zgradili tri stolpnice Na Planini II je že vse pripravljeno za začetek del z outinord opaži Dopoldan, ko smo sc ustavili na gradbišču Slatina, se pravzaprav ni razlikoval od drugih delovnih dnevov. Le nekaj je motilo ljudi: izredno močan veter, ki je nosil prah v oči in človeku ni Pustil, da bi se globoko nadihal. Opazoval sem tesarje, ki so se v vrtoglavih višinah, prav na vrhu fosilnih stebrov, borili s pobesnelim vetrom. Verjetno jih je kljub vsemu Itlalce strah ... »Dela v višinah smo vajeni, zato Se ga ne bojimo...,« so mi pripovedovali pozneje, ko smo v topli pi-Sarni sedeli za delovno mizo. »Človek se vsemu privadi. Tudi delu j|ed nebom in zemljo. Samo... rad rn°raš imeti svoje delo ...« Enakih misli je bil tudi Stefan tiatej, vodja gradbišča: . ‘‘'Res, če dela človek z veseljem, J? ima rad svoje delo, zaleže za dva. ” vseeno, kako zabijaš žeblje Ce jih mehanično, potlej tvoje delo prav gotovo ne bo kaj dosti vredno. Zato pravim, da so razlike med delavci precejšnje . , .« Tudi na gradbišču Slatina nimajo dovolj delavcev, Primanjkuje posebno tesarjev. Tako kot drugod. »Kljub vsemu naše delo dobro napreduje .. je nadaljeval Stefan Ratej. Naš viadukt 60 — 26, ki bo 14 metrov širok in več kot 400 dolg, bo izgotovljen v roku. Zaenkrat gre vse po načrtih Imamo sicer premalo ljudi, zato smo pa mi toliko bolj visoko zavihali rokave ,..« Ljudje na gradbišču Slatina so v glavnem zadovoljni Veliko delajo V Planini pri Kranju sodeluje naša jeseniška enota v drugi fazi graditve velikega stanovanjskega naselja — Novost so opaži Sindikalna lista in naši skupni predlogi V zvezd s tako imenovano sindikalno llisto, je v razpravi več predlogov sprememb in dopolnitev samoupravnih aktov. Naši delavci so za vse predloge živo zainteresirani, še posebno za tiste, ki se tičejo njih samih. Zato ponovno objavljamo predloge 'komisije, ki jih mora potrditi celoten kolektiv. • Terenski dodatki Terenski dodatki so .že od nekdaj predmet razprav na naših zborih in sestankih. Tokrat je v razpravi sprememba določenih členov, V bistvu pa višina terenskega dodatka ne bi smela znašati na dan več kot 54 dinarjev, oziroma znaša višina terenskega dodatka na dan ne glede na kvalifikacijo oziroma delovno mesto, ki ga prejema upravičenec in sicer: a) za poročene 10 do 35 din na dan, b) za samske 10 do 30 din na dan. Za vsako gradbišče (delovišče) določi delavski svet TOZD višimo terenskega dodatka v razponu, tako da upošteva pogoje nastanitve in prehrane ter oddaljenost od sedeža TOZD ali stalnega prebivališča upravičenca. Za samske delavce pripadajo zneski v razponu v višini do 80 °/o zneskov, določenih za poročene delavce. Upravičenec do terenskega dodatka nima pravice do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela. Pri odobravanju višine terenskega dodatka naj delavski sveti TOZD upoštevajo naslednja priporočila oziroma dogovore, ki so jih osvojila že nekatera gradbena podjetja. © Naši dodatni predlogi Terenski dodatek se deli v dva dela — del, ki ga prejme delavec za delno kritje več — stroškov v gotovini in del, ki ga delovna organizacija nameni ter uporabi za delavca v materialni obliki (kritje razlike cene nočnine v samskih domovih in naseljih med ekonomsko ceno in ceno, ki jo zaračunava delavcu, regresiranje prehrane v lastnem prehrambenem obratu ali drugem gostinskem prehrambenem centru, prevozi na delo in z dela v mestnem prometu itd.). Po daljši in temeljiti razpravi o problematiki terenskega dodatka, sedanjem načinu izplačevanja, dosedanjem načinu regresiranja hrane in stanovanja in ob ugotovitvi sedanjih naj nižjih cen hrane ob upoštevanju potrebne kalorične vrednosti se ugotovi: Dnevni strošek, ki ga je potrebno pokriti za prenočitev in prehrano znaša: za stanovanje (v samskih domovih) 300 din mesečno za hrano — 4 obroke 1;050 oz. 1.400 din mesečno stanovanje na dan 10 din hrama na dan 35 din Pri tem je razmerje stroškov za posamezne obroke naslednje: Zajtrk Malica Kosilo Večerja 5 din 8 din 14 din 8 din za zajtrk za malico za kosilo za večerjo 3 din 2 din 9 din 5 din (pri tej ceni je že odbit regres mesečno 100 din) Upravičence terenskega dodatka se naj deli v pet skupin: 1. Delavci, ki delajo na deloviščih v bližini sedeža delovne enote (TOZD ali podjetja) in se dnevno vračajo v kraj svojega prebivališča 10 din-delov, dan IL Delavci, ki stanujejo v naseljih podjetja in se dnevno ne vračajo v kraj stalnega bivališča, če imajo v kraju delovišča organizirano nastanitev in prehrano 15 din/koledar, dan IIL Delavci, ki delajo na deloviščih, ki so oddaljena od sedeža delovne enote od 12 do 30 km in se dnevno ne vračajo v kraj stalnega bivališča 20 din/koledar, dan IV. . Delavci, ki delajo na gradbišču, ki je oddaljeno od sedeža podjetja ali matične delovne enote od 30 do 60 km 25 din/koledar, dan V. Delavci, ki delajo na deloviščih, ki so oddaljena od matične delovne enote nad 60 km do 40 din/koledar, dan (po našem predlogu 36. din) Za vse primere je mišljeno, da je v kraju delovišča organizirana prehrana in nastanitev, razen za delavce iz I. skupine. Cena hrane, ki jo plača delavec sam naj bo na vseh gradbiščih enaka — kot je predlagano 19 din. Delavec naj plača v vseh podjetjih za stanovanje: v samskem domu (3 ležišča v sobi) po 150 din/mesec baraka — do 4 ležišča v sobi po 60 din/mesec Če je v baraki centralno ogrevanje in je tudi sicer izenačen standard (jedilnica, družbeni prostori itd.) s standardom v samskih domovih se ležišče vrednoti enako kot v samskem domu. ® Spominska darila (Variantni predlogi) Delavec, ki dopolni do 4. oktobra neprekinjeno delovno dobo pri podjetju 10, 15, 20, 25, 30 ali 35 let, pridobi pravico do darila, in sicer: Višina nagrade v % od Neprekinjena delovna povprečnega neto osebnega doba pri Gradisu dohodka v SE Sloveniji v preteklem letu (popr. OD) 10 let 15 tet 20 tet 25 tet 30 tet 35 tet zapestna ura v vrednosti največ 40 V« popr, OD 60 "A, popr. OD 70 % popr. OD 80 % popi . OD SO®-/« popr. OD 116% popr. OD Ob ugotovitvi in analizi stroškov, da predstavlja 58 % stroškov režija, razsvetljava, kurjava in drugi izdatki in ker predstavlja to delavčeve dejansko večje stroške, ki jth naj krije s terenskim dodatkom oziroma predstavlja delavčev osnovni strošek izdatek za prehrambene artikle, ki se uporabijo za pripravo hrane je bilo dogovorjeno, da naj bi delavec olačal na dan za 4 obroke le 19 din, razliko med I 050 din in 480 din oziroma 1.400 din in 670 din pa naj bi krila TOZD iz mase terenskega dodatka. Ob takšni dnevni ceni bo moral delavec plačati sam: S Boni za toplo malico Pri ceni Iti din dnevno .za 4 obroke bi delavec torej ne prejemal regresa v bonih za malico, ker bi znesek za regresiranje, ki ga je dovoljeno uporabiti, že vključili v obračun. Bone za malico bi torej dobival delavec te v primerih, kjer iz objektivnih razlogov ni mogoče dostaviti malico (majhno število obrokov) in se bi za delavca organiziral odvzem malice v bližnji okolici njegovega delovišča. • Terenski dodatek — povračilo za povečane materialne stroške Terenski dodatek je povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu in prebivanju na terenu je bilo dogovorjeno, da se kot osnova za razgovor in poenotenje izplačila terenskega dodatka predlaga: Kot varianta je predlagano, da bi se upravičenost do nagrade priznala vsem, ki bodo 10, 15, 20, 25, 30 ali 35 let izpolnili v tekočem letu. Torej npr., če bo kdo izpolnil 10 tet decembra 1974, bi imel kljub temu že pravico v tem letu do nagrade. Kot novost pa predlagamo, da delavec, ko dopolni 70 let starosti, prejme spominsko darilo v vrednosti 1300 din. • Predlagamo povišanje Predlagamo povišanje nadomestila osebnega dohodka delavcev Gradisa za prvih 30 dni zadržanosti od dela med začasno delovno nezmožnost jo zaradi bolezni ali nege obolelega ožjega družinskega člana od dosedanjih 80 % na 90%. • Dnevnice in potni stroški Tudi pri izplačilu dnevnic obstajajo variantni predlogi — izberimo najboljšega. »Dnevnica za čas službenega potovanja znaša 120 din za polnih 24 ur Ce traja potovanje manj kot 24 ur, toda več ko! 12 ur in oseba na takem potovanju ni prenočevala, pripada 80 % dnevnice iz prejšnjega odstavka. Kad a. traja potovanje več kot 8 ur in ne več kot 12 ur v enem dnevu, kakor tudi za ostanek časa nad 8 do 12 ur, če je potovanje trajalo več dni, pripada 80 dinarjev. Če je oseba na službenem potovanju prenočevala, pripadajo strošk za prenočišče po predloženem računu, vendar največ 130-din za eno prenočevanje oziroma 60 dinarjev, če ni predložen račun. Varianta: Glede na čas potovanja se izplačujejo naslednje dnevnice : — za čas potovanja nad 8 do 12 ur 80 dinarjev — za čas potovanja nad 12 ur 120 dinarjev Dnevnice so za vse osebe, ki službeno potujejo, enake Dnevnice za službeno potovanje v istem kraju na podlagi enega potnega naloga pripadajo največ za 15 dni. Če traja potovanje več kot 15 dni, pripada delavcu 70% dnevnice, S Kako za obrate in stalne delavce? Delavcem zaposlenim pri TOZD obrata ali stalne delavnice pri TOZD gradbena enota, pripada znižana dnevnica, kadar opravlja razna montažna dela, strojne in transportne storitve in podobna dela zunaj kraja, kjer je sedež TOZD, kakor tudi izven kraja delavčevega stalnega bivališča ter bivališča njegove ožje družine. V takih primerih morajo biti delovišča t gradbišča) oddaljena najmanj 12 km od prej navedenih krajev. Za vsak dan, ko je delavec na terenu pripada delavcu znižana dnevnica, največ v višini 64 dinarjev in največ 60 dinarjev za eno prenočitev. 9 Izjemni primeri V izjemnih primerih lahko delavski svet TOZD odobri za čas bivanja na terenu tudi dnevnico v višini, če traja delo manj kot 7 koledarskih dni in je delovišče oddaljeno od kraja sedeža TOZD in kraja stalnega bivališča delavca ter kraja stalnega bivališča njegove ožje družine, več kot 60 km, pri tem pa ni urejene preskrbe in nastanitve v okviru Gradisa. Na deloviščih, na katerih je urejena prehrana in nastanitev v okviru Gradisa, znaša znižana dnevnica, katero prejme upravičenec v gotovini, največ 42 dinarjev. S Prevozi na delo Delavec, ki je zaposlen pri TOZD obrati, Projektivnem biroju, pri službah ali oddelkih v upravah gradbene TOZD in pri skupnih službah podjetja, ima pravico do povrnitve stroškov zaradi prevoza na delo in z dela v višini dejanskih stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom, s tem, da krije sam 20. dinarjev na mesec. Ne glede na določilo iz prejšnjega odstavka pripada delavcu, ki ne predloži računa ali potrdila o plačani vozovnici z javnim prevoznim sredstvom" za prevoz na delo in z dela, nadomestilo, kakor sledi: a) 4. dinarjev na dan za prevoz na relaciji od 1 do 4 km to) 6 dinarjev na dan za prevoze na relaciji več kot 4 do 10 km V teh zneskih je upoštevan tudi znesek 20 dinarjev na mesec, katerega krije delavec sam. Za oddaljenost več kot 10 km se priznavajo nadomestila za prevoz na delo in z dela v višini 0,40 dinarjev za prevoženi kilometer, računajoč dve vožnji na dan kadar upravičenec ne predloži računa ali potrdila o plačani vozovnici. Kadar na določeni relaciji ni javnega prevoznega sredstva, pripada delavcu za prevozna d elo in z dela 0,40 din za prevoženi kilometer, računajoč dve vožnji na dan. Kot dan dela se računa vsak dan, ko ie delavec opravil najmanj polovico rednega delovnega časa, oziroma predpisanega delovnega časa, kadar ima pravico delati skrajšani delovni čas. • Kaj pripada delavcu, ki nima pravice do terenskega dodatka Delavcu, ki nima pravice do terenskega dodatka, pa zaradi dela v TOZD ali v skupnih službah živi ločeno od svoje ožje družine, pripada dodatek za ločeno življenje. ki znaša 1 000 dinarjev na mesec. Delavcu, ki se vsak dan vrača v kraj bivališča svoje ožje družine, ne pripada dodatek za ločeno življenje. Za bivališče ožje družine delavca se šteje kraj, kjer njegova družina stalno prebiva.« © Variantni predlog Predlog je, da bi določili za ločitveni dodatek možnost izplačila tudi manjšega zneska od 1.000 din na mesec in to po sklepu TOZD iz naslednjega razloga: Potrebno bi bilo v nekaterih primerih izravnavati zneske terenskih dodatkov z ločitvenim dodatkom in obratno. Pri odrejanju višine ločitvenega dodatka posameznemu upravičencu, naj bi se upoštevalo, kakšni so življenjski pogoji za tistega delavca, ki mu ne pripada terenski dodatek in kolikšen je terenski dodatek za delavca, kateremu ta dodatek pripada v istem kraju. © V regres za prehrano med delom Delavcem TOZD in delavcem pri skupnih službah je zagotovljena organizirana prehrana med delom in imajo zato pravico do regresa. Regres za prehrano med delom znaša 100 dinarjev na delavca na mesec. Do regresa imajo pravico tudi učenci, dijaki in študentje na praksi. Prehrana se daje za ohranitev delavčeve sposobnosti med delovnim časom v odmoru med delom in sicer tako, da se organizirana prehrana v lastni restavraciji TOZD ali kupuje pri obratu družbene prehrane oziroma se omogoči, da lahko prehrano delavec tudi sam nabavi v obratu družbene prehrane Novo halo za Kovinotehno je potrebno le še zastekliti Maketa zazidave O Ima pri Kopru | Vključevanje ljubljanskega | biroja | v stanovanjsko Izgradnjo Izredno prizadevni delavci TOZD GE Ljubijana-okolica v Zalogu Vsakogar, ki ga pot zanese v mariborske kovinske obrate, naleti na vsakem koraku na pravi delovni Vrvež. Vsak meter delovnih prostorov je izkoriščen maksimalno, lahko W temu rekli tudi: prezaseden! Fro-pjvodni program, ki je trenutno zelo in treba je reči, pogumno zastavljen, zahteva zelo veliko delov-površin in ob tovrstni panogi :Uc*i tehnično tako opremljenimi, da sbko sledijo procesu dela, V zad-nJem času pa je prav v tem proble-biu čutiti vpliv pomanjkanja delov-nih površin, ki neugodno »diktirajo« Proizvodnjo. Za tiste, ki ne poznajo razmer v Piariborskih obratih pobliže, naj po-Vetno. da od leta 1952 ko so bili ob-rati zgrajeni in predani svojemu namenu, razen tepene lope ki služi 23 Pleskanje gotovih izdelkov in Preditve priprave dela in je bila izvršena leta 1963, vse do nanes niso spremenili podobe. Zgovoren je tudi Podatek, da je bil objekt grajen za Pariteto največ 100 ljudi, danes Pa ustvarja pod njegovo streho en-Krat tolikšno število zaposlenih. Prav tako niso kos zahtevam in Potrebam tudi ostali spremljajoči ojekti kot so garderobe, sanitarije, Poslovni prostori itd. Samo po sebi {e Postalo umevno, da je treba pri-Pti razmišljati o razširitvi obstoje-kapacitet delovnih površin in anes že lahko zapišemo., da se bodo olgoletne želje kolektiva morda že Pr3v kmalu uresničile. ^a podrobnejše informacije smo Poprosili direktorja TOZD Ludvika rzniala. ki nam je rade volje potoval naslednje: ,*yzPoredno s povečanjem obsega p oizvodnje je bila seveda nujno t e*ei prisotna želja, pogojena s po-riih^0 150 Povečanju pokritih delov-13 prostorov, ki bi med drugim po-poili tudi primernejše delovne po-0,-*e in varno delo. ki sta primarna D Vezr>0st delovni skupnosti do za-sienih. Poleg tega ves proizvodni e^°gram naših petih proizvodnih (izdelava manjših in srednjih it ,n.s*;rukrij. strojegradnja, remonti gr a postavlja v situacijo, ko je Va n^a novih prostorov neodložljivih temu dejstvu je nedvomno °6o doprinesel tudi zelo disloci-°brat v Pobrežju, ki je bil previl 0(3 bivših »Tehnogradenj«, pa tran razen problemov notranjega MjPsporta s svojo nefunkcionalno-(Provizoriji brez možnosti upo- V zadnjem času so se kar vse naše gradbene enote začele skrbne j e vključevati v stanovanjsko izgradnjo. Za tem, ko so bila zgrajena prva stanovanja in ko je postajal stanovanjski problem vse bolj pereč, so se zganili tudi gradbeniki. Toda le-ti so samo izvajalci že sprojektiranih objektov. Torej se je najprej premaknilo v naših projektivnih birojih, kjer so po naročilu za posamezne TOZD pripravili načrte za določeno število stanovanj po urbanističnem zazidalnem načrtu. Kako se je vključil v velikoserijsko stanovanjsko izgradnjo naš Biro za projektiranje iz Ljubljane, nam je povedal direktor biroja Ing. arh. Boris Vede. Na zastavljena vprašanja o že sprojektiranih naseljih, o skupnem številu stanovanj in perspektivah v zvezi s tem nam je dal ing. arh. Boris Vede odgovore, ki so med seboj zelo povezani, zato smo jih združili v celoto. Naše podjetje si je v perspektivnem planu stanovanjske izgradnje zastavilo nalogo, da vsako leto napravi približno tisoč stanovanj. Ze na samem začetku pa nam je bilo jasno, da bo treba preiti na sodobnejšo tehnologijo, če hočemo, da bo to tudi uresničljivo in ne bo ostalo samo pri perspektivnem planu. Z uporabo velikopanelnih in tunelskih opažev sistema litega betona z velikoserijskimi prefabri-kati poskuša naš biro, da bi Gradisovo angažiranost skoordinirali in spravili na skupni imenovalec. To nam bo uspelo predvsem s ponavljanjem elementov kot npr. isti sanitarni vozel, iste kuhinje, isti mizarski izdelki itd. Z večjo serijo bi tako pocenili gradnjo oziroma nakup stanovanja. Ob tem pa moram poudariti, da imamo kljub temu odprt sistem, torej dopuščamo prilagoditev glede na razne lokacije, V zvezi s tem bi omenil, da delamo tudi na študijski nalogi o problemu stanovanjske izgradnje v okviru našega razvoja. Morda je rezultat takega dela viden v Olmu pri Kopru, saj je to eden izmed najbolj racionalnih projektov v državnem merilu glede na komfort in ceno. Zal pa je za te pritlične vrstne hišice zelo težko dobiti lokacijo Ce bi jih hoteli plasirati še naprej, bi se bilo potrebno tudi v tej smeri malo bolje angažirati. Za nadaljevanje del v Olmu je situacija že skoraj povsem jasna Graditi bomo morali po drugi varianti, kjer bodo v novem zazidalnem območju pritlične hišice zamenjali več-etažni stanovanjski objekti, za katere pa bomo poskušali uporabiti novo tehnologijo. Poleg projektov za Olmo smo izdelali projekte še za naselje v Novih Jaršah, kjer bodo prav kmalu začeli z izgradnjo soseske MS 12/2, kjer je v zahodnem delu predvidenih 600 stanovanj, medtem ko bo v vzhodnem delu kar 781 stanovanj. Potrebna je le še potrditev glede na prilagoditev zazidalnega načrta. Od večjih naselij, za katera smo prav tako mi izdelali načrte bi omenili Planino II v Kranju in Javornik na Ravnah. Na Planini tl bodo v tej fazi napravili okoli 200 stanovanj, na Javorniku pa od 650—700. Letno naj bi na vsakem območju napravili približno 110 stanovanj. Kot zanimivost bi omenili še to, da se bodo na Planini II uporabljali tunelski opaži OUTINORD, medtem ko bodo na Javorniku gradili z velikopanelnimi opaži sistema NOE. Poleg že omenjenih projektov smo sprojektirali tudi Otok III-G v Celju in pa stolpnici v centru na Jesenicah. Medtem ko so v Celju na Otoku tudi z gradnjo že v zaključni fazi pa bodo z deli na Jesenicah šele pričeli. Prav tako bodo začeli z deli na Sladkem vrhu in v Ptuju, kjer bodo napravili stanovanjsko stolpnico oziroma stolpič po naših projektih. Istočasno bodo zastavili tudi Celjani, tokrat za novo naselje Dolgo polje. Sprojektiranih stanovanjskih objektov je torej kar precej. Z novo tehnologijo naj bi gradnjo še pospešili, jo s tem pocenili in tako tudi mi prispevali velik delež k hitrejšemu reševanju stanovanjske problematike tako v našem podjetju, kot v vsej naši družbeni skupnosti. porejeni v sobah, z dvema in štirimi posteljami Vsakih od teh bo polovica. Poleg zagotovljenega prenočišča z vsemi pritiklinami (ogrevanjem, toplo in mrzlo vodo. kopalnicami) bodo imeli železničarji tu še restavracijo, bife in šliristemo avtomatsko kegljišče. Za rekreacijo bo še posebno poskrbljeno, saj bo poleg doma še rekreativni center z asfaltiranimi igrišči za mali nogomet, rokomet in odbojko, Objekt ima poleg kleti v katerem je zaklonišče še pritličje in tri nadstropja Tlorisna površina doma je 81 X 13,5 m, s tem da je srednji del objekta malo zamaknjen. Za prehrano bo poskrbljeno v novi restavraciji, ki bo tik ob domu Po velikosti ne velika, saj je tlorisna površina 26 X 17 m, bo pripravljala hrano za železniške delavce od Zaloga do Ljubljane, saj bo kapaciteta kuhinje kar 2.000 obrokov. S tem bo v večji meri rešena prehrana vseh železniških delavcev, ki so zaposleni na tem območju. Ob koncu naj omenim šc projektanta tega objekta. ZG — projektivno podjetje, ki pa se tokrat m izkazal. Poleg tega, da so načrte spreminjali v toliki men, da so nas celo ovirali pri delu, so le-ti prihajali še z veliko zamudo. Elektroinstalacij-skib načrtov in načrtov za detajle pa še do danes nimamo. Na srečo smo zaupali obrtniška dela takim kooperantom, da s svojim znanjem lahko to veliko pomanjkljivost nadomestijo Objekt, za katerega je investicijska vrednost po pogodbi 18 mio din, zaradi povečanja del pa še dodatnih 4—5 mio din, bo končan do praznika republike 70 zelo marljivih delavcev. kolikor jih je trenutno na gradbišču pa je dovoli velika garancija, da bomo v tem tudi uspeli. mk rabe dvigovalnih naprav), dupli ranjeni nekaterih , fiksnih stroškov, kaže tudi neprimerno slabše poslovne rezultate. Objekti so prevzeti z zelo veliko nabavno vrednostjo (revalorizacija vrednosti), kar daje neugodno sliko, da naša TOZD veže veliko sredstev, čeprav ne po lastni krivdi. Z ozirom na omenjeno smo se odločili za izgradnjo nove hale. Smelo trdimo, da bi se s tako pridobitvijo stanje bistveno izboljšalo in do možno 2 istim številom zaposlenih dosegati znatno večji bruto proizvod in ostale kazalnike uspešnosti.« — Kakšen namen uporabe ste predvideli za novo halo? »Namen uporabe objekta bi bil montažna hala za skladiščenje gotovih in polizdelkov, ter seveda montaža izdelanih elementov. Obstoječi objekt pa bi uporabljali samo za proizvodnjo osnovnih elementov brez montaže.« čavnikarske kot tudi izdelavo manjših in srednjih konstrukcij. Omenil bi veliko razumevanje predvsem pri TOZD GE Maribor, kjer izvajamo veliko obrtniških del. Prizadevali si bomo, da bomo ob dobri kvaliteti in konkurenčnih cenah skupno sodelovali še pri mnogih objektih tudi z ostalimi TOZD na štajerskem območju. Pri programu strojegradnje so v končni fazi razgovori pri osvajanju 50-tonske asfaltne baze, katero bi proizvajali v sodelovanju s »Kovinarsko- iz Krškega V kratkem bo gotov tudi prototip mešalnika PM-750 kar bo nedvomno velika pridobitev v programu izredno cenjenih in kvalitetnih mešalnikov z oznako GRADIS ki so znani po vsej Jugoslaviji«. Iz razgovora lahko zaključimo, da bo kolektiv kovinskih obratov v Mariboru prav kmalu lažje »zadihal« in prav gotovo dodal svojemu uspešnemu gospodarjenju še vrsto novih uspehov. M. Hernec »Mislim, da ne bom pretiraval, če napovem pričetek del v drugi polovici letošnjega leta, tako, da bi že letos bila hala pokrita, to se pravi dovršena 3 faza del. Priprave potekajo po predvidenem načrtu, imenovali smo posebno delovno skupino, ki skrbi za vse podrobnosti, načrti so pripravljeni, prav tako so zagotovljena sredstva, vsaj za prvo etapo gradnje. To so sredstva skladov TOZD. ki znašajo z upoštevanjem amortizacije za leto 1974 379.600.000 starih dinarjev. V primeru da lastna sredstva ne bi zadostovala računamo v prvi vrsti na sredstva oziroma posojilo Interne banke podjetja«. — S pridobitvijo novih delovnih površin verjetno planirate tudi razširitev proizvodnega programa? Zalog pri Ljubljani je bolj znan po svoji mesni industriji kot po čem drugem. Železniški delavci pa ga bolj poznajo po svojih barakah v katerih prebivajo in se nato vozijo v Ljubljano in Polje. Toda že prihodnjo zimo se bo stanje spremenilo, Naša TOZD GE Ljubljana — okolica jim bo zgradila nov samski dom ali blok malih stanovanj BRIS — 1 kot se uradno imenuje. Kako se uresničuje dolgoletna želja zaloških železničarjev pa nam je povedal vodja gradbišča ing. Matjaž Martinšek. Tik pred praznikom republike lanskega leta smo začeli z deli za izgradnjo novega samskega doma. Glede na ugodno zimo smo delali neprekinjeno, pa še to s podaljšanim delovnim časom. Vmes so bile tudi sobote, sicer pa je uspeh viden. 25. aprila je bil likof, saj je celoten objekt pod streho. Pri tem moram Posebej poudariti na izredno razu- mevanje delavcev, ki delajo na tem objektu. Nikoli ni bilo problemov za delo ob sobotah ali v podaljšanem delovnem času. Rezultat tega je prehitevanje rokov zato so tudi za končni rok, to je do praznika republike, ni treba bati. V novem samskem domu bo prostora za 400 delavcev, ki bodo raz- — Kako daleč ste že s pripravami in kdaj predvidevate pričetek gradnje? »Vsekakor. Nova hala nam bo omogočila razširitev in povečanje predvsem obrtniške dejavnosti, tako krovsko-klepa rske, stavbeno klju- Betonarna III? Blok malih stanovanj je že pod streha Nova hala - nujnost V TOZD Kovinski obrati v Mariboru so se odločili za pomembno investicijo — Razgovor z njenim direktorjem Ludvikom Rizmalom Takole smo začeli v Slovenski Bistrici graditi objekte za »Impol« Slovenska Bistrica — kraj kjer naši delavci že 20 let sodelujejo ska hala tipa »Gradis« Maribor. Osno v m 18-1.1ci.isn, iazpon premo.,.u- pri razvoju oz. izgradnji tovarne aluminijastih polizdelkov »Impol«, jejo pieaan.ru nosilci na razmaku 6 metrov, največ težav so imeli gra- Ta tovarna je eden največjih predelovalcev aluminija v Jugoslaviji, dilelji pri izvedbi temeljev, ki segajo v globino podtalnice. Prihodnje leto bodo v Impolu praznovali 150-Ietnico odkar je nekdanja kovačnica na vodni pogon dobila industrijski 'značaj. Do leta 1950 je tovarna predelovala le baker, takrat pa so morali zaradi pričetka obratovanja valjarne v Sevojnem preusmeriti proizvodnjo na aluminij. Deset let pozneje je dosegel »Impol« s proizvodnjo svojih polizdelkov iz aluminija velik napredek ter ustvaril pogoje za veliko rekonstrukcijo oz, povečano izgradnjo tovarne. V letih 1965 do 1969 je Gradis Maribor pod vodstvom sektorskega vodje tov. Grebenca zgradil veliko industrijsko halo s površino 20.000 m2. V njeni notranjosti so razporejeni stroji za valjanje in obdelavo aluminija Danes pa naša skupina, pod vodstvom tov. Gajšta, gradbenega tehnika, končuje dela na ogromnem temelju enega izmed težjih strojev. Razen tega delamo še na izgradnji povečave folijske valjarne. Armiranobetonska okvirna konstrukcija je že pripravljena za montažo jeklenih strešnih nosilcev. Fasada in kritina bosta izdelani s profilirano aluminijasto pločevino. V razgovoru s tovarišem Lepošo, šefom investicijske službe v tovarni »Impol«, smo izvedeli, da so že izdelani projekt; za novo upravno poslopje ter da je oosodba za izvajanje gradbenih dol 7 »ašo mariborsko enoto pred podpisom. Upravičeno nam je izkazano novo zaupanje. Ob ljubljanski cesti... Ob ljubljanski cesti v samem centru trga stoji obrat Steklarne Boris Kidrič iz Rogaške Slatine. Takoj po vojni so v tem obratu izdelovali steklene gumbe, šele po integraciji s steklarno iz Rogaške Slatine so proizvodnjo preusmerili na izdelke iz opalnega stekla. Steklo, krhka m prosojna snov je strjeno iz razžarjene tekoče taline. To je amorfna zmes, glavna sestavina 50—70 odstotkov kremenčeve kisline in kovinski oksidi v različnih količinah Surovine zmeljejo, gosto zmešajo in pri 1400—1600° C stopijo v posebnih posodah (topilni lonci). Tekočo gmoto obdelujejo pri 900 do 1200° C. Votla steklena telesa oblikujejo s pihanjem. Delo steklopihalcev je naporno in zahteva precej veščine. •Ker je danes povpraševanje po izdelkih iz opalnega stekla izredno, saj gre skoraj celotna proizvodnja v izvoz in ker so dosedanji prostori pretesni in stroji ter peči zastarele, so se odločili za rekonstrukcijo obrata. Prva faza rekonstrukcije bo po besedah ing, Smukavca, vodje investicijske službe obrata, veljala 2,5 milijarde starih dinarjev. Izvedbo rekonstrukcije je prevzel organizacijski engineering »Kovinotehne« iz Celja pod vodstvom ing. Tramteta. Za glavnega izvajalca je bila izbrana naša mariborska enota. Z gradnjo objektov I, faze smo pričeli lani v mesecu novembru ter ob ugodnih vremenskih razmerah delali intenzivno vso zimo tako da bomo zadano nalogo izpolnili pred r°kom t. j. 1, avgustom letos Vsi večji objekti: skladišče z dekorirni-co, obratnimi pisarnami in kislinsko ma.tirnic:0. brusilnico s kartonažo ter talilniško halo z veznimi hodniki so ze pod streho. Koristna površina vseh objektov je 3.500 m2. Objekti so zasnovani v jekleni nosilni konstrukciji razpona in rastra, 20 X 10 m. Stebri so visoki 7 in 9 m. Strešno konstrukcijo predstavljajo primarni in sekundarni strešni jekleni nosilci prek katerih so montirane smrekove gredice na spodnji strani obite z razmaknjenim opažem. Kritina je izvedena s salonitom, izolirana z izolehom, nad talilnieo pa je izvedena z aluminijasto valovito pločevino in ladijskim podom na spodnji strani. Obodni zidovi so opečni, zasteklitev je izvedena s copilitom in kupolami. Preko betonskega tlaka je predvidena 3 cm plast litega asfalta Vse stene, jeklene konstrukcije in strop so zaščitene s premazom odpornim na fluorovodikove hlape in kisline. Danes je na objektu ca. 100 delavcev, gradbenikov, obrtnikov in inštalaterjev Pri gradbenih delih smo angažirali tudi domače podjetje »Granit« s katerim tudi sicer dobro sodelujemo. Obrtniška dela in instalacije izvajajo kooperanti iz Slovenske Bistrice, Maribora in Celja. Istočasno s finalizacijo objekta bomo uredili tudi vse obvozne ceste, plato in zelenice, prevzeli smo tudi izgradnjo vseh pripadajočih energetskih objektov tako, da bo vrednost vseh naših del znašala skupno 1,5 milijarde starih dinarjev Na gradbišču smo srečali še tovariša Senico, predstavnika nadzornega organa, ki se ga bodo stari gradisovci gotovo spominjali iz gradbišča v Velenju (1952—1956), kjer vodi naš sektor. Beseda ni konj in vprašali smo ga kako je zadovoljen z našim delom. S potekom in kvaliteto de’a zelo in upam, da bo tudi tako ostalo do konca gradnje, je odgovoril tovariš Senica. Slovenska Bistrica koraka s časom Poslovili smo se od naših gradbincev ter krenili proti Mariboru. Vrh klanca smo se ustavili da smo posneli panoramo Slovenske Bistrice, mesteca ob stiku Dravinjskih goric in Pohorja. Sele ob tem pogledu smo spoznali, da se je mesto v zadnjem času zelo razvilo in veselilo nas je, da pri izgradnji sodelujejo tudi Gradisovci, Slovenska Bistrica je bila po vojni zelo prizadeta, skoraj vse so morali pričeti znova. Upravičeno so lahko ponosni na vse kar danes imajo — saj je v tovarne, šole, stanovanjske objekte vgrajeno njihovo delo. V občini Slovenska Bistrica ugotavljajo, da bi napredovali še hitreje, če bi imeli izdelane dobre razvojne programe. Zavedajo se dejstva, da so sposobni strokovni kadri in znanje važen produkcijski faktor, V zasnovah plana za leto 1974 predvidevajo skladen razvoj mesta in okolice, pospeševanje integracijskih procesov, prizadevanje za višjo rast družbenega proizvoda in drugo. V letu 1974 načrtujejo povečano Investiranje v že obstoječe obrate ter v izgradnjo novih. Če lahko sklepamo po začetku gradbene sezone oz po že dogovorjenih delih bomo v tei izgradnji kot izvajalci odigrali važno vlogo, M S. Najbolj krepostne ženske skrivajo v sebi nekaj, kar ni nikdar nedolžno Še skok v Slovenske Konjice Na mestu že prej obstoječe kotlarne v kateri je obratovala samo ena lokomobila je Gradis zgradil nov objekt, ki je prostorninsko prilagojen za postavitev še ene dodatne lokomobile ter v naslednji fazi za postavitev naprav za mehčanje vode. Najprej smo izvedli premostitev starega obiekta z novo konstrukcijo in šele nato izvršili rušitvena dela. Na drugi strani ot rata izvajamo zaključne dele na objektu »skladišče kartonov« V konstruktivni zasnovi je objekt montažna armiranobeton- (Bcilza c) Ko bi ves svet vedel, kaj ves svet misli o vsem svetu, nihče ne bi z nikomer govoril. (A. Marca) Življenjski standard to je tek na dolge proge s sosedi. (D ui unte) Najbolj smešna želja je tista, da si všeč vsem. (Goethe) Pravkar dograjeni stolpič v Luciji, ki ga je napravila TOZD GE Ljubljana :! 'V m ■z v ' Učimo se nemški 60 Lektion Wie bei den Substantiven und Verben, verlangen auch viele Adjektiva oft einen bestimmten Fali und dariiber woIIen vvir heute sprechen. Adjektiva mit dem Akkusativ Das Kind ist einen Monat alt Der Weg ist nur einen Schritt breit 1. Alle Adjektiva, die einen Akkusativ erfordern, beziehen sich auf ein Mass des Raumes, der Zeit, des Gevvichtes, des VVer-tes oder Preises. (Pridevniki se ozirajo na mero prostora, časa, teže, vrednosti ali cene.) 2. Sem spadajo pridevniki: alt, breit, gross, hoch, tief, lang, schvver, weit, Uebung: Beantworten Sie folgende Fragen: 1. VVie hoch ist das Zimmer? Es ist drei Meter hoch, 2. VVie breit ist die Elbe an ihrer Miindung? 3. VVie hoch ist der Kolner Dom? (156 m) 4. VVie dick ist das Eisenblech? (1 mm) 5. VVie weit fuhr die erste elektrische Eisenbalm? (300 m) 6. VVie schvver ist ein Kubikcenti-meter (ccm) Ouecksiiber? (13,5 g) 7. VVie tief ist der Atlantische Ozean an seiner tiefsten Steile? (8526 m) 8. VVie lang ist der Rhein (1320 km) 9. VVie alt ist das kleine Kind (1 Monat) 10. VVie gross ist dieser Knabe (genau 1 m) Adjektiva mit dem Dativ (Pridevniki s 3, sklonom) Gote Sprachkenntnisse sind jedem Menschen niitzlich Der Hund ist scinem Hervn treti Die Tochter ist der Mutier, der Sohn dem Vater ahnlich. Einige Adjektiva erfordern ein Objektiv im Dativ. Das sind Adjektiva mit der Bedeutung: 1. niitzlich — schadiich: dienlich, bekommlich, moglich, niitz-lich, schadiich; 2. freundlich — feindiich: angenehm, bchilflieh, dankbar, folg-sam, gehorsam, gleichgultig, lieb, treu. Anmerkung: »freundlich« und »feindiich« selbst vverden nicht mit dem Dativ verbunden, sondern man sagt: er ist freundlich zu mir, zu jedem Menschen, er ist mir feindiich gesinnt, er ver-halt sich feindiich gegen mich; 3. gleich — ungleich: ahnlich, bekannt, fremd, gleich, recht, schuldig, schvver, iiberlegen, vvichtig. Uebung. Enganzen Sie folgende Satze: 1. Die lange Trocken-heit ist — VVachstum der Pilanzen schadiich. 2. Vieles ist — Aus-lander fremd, der zum erstenmal in ein anderes Land kommt. 3. Das VVohl der Kinder ist — Vater und — Mutter nicht gleichgiil-tig. 4. Es ist oft — unser bester Freund nicht lieb, vvenn vvir ihm die VVahrheit sagen. 5. Selten sind Kinderr- Eltern so ahnlich wie die jiingste Tochter — Mutter. 6. Die schvveren, fetten Speisen vvaren — Kranker nicht bekommlich. 7. Die englische Flotte war — deutsche Flotte an Zahi der Schifffe vveit iiberlegen. 8. Der hohe Preis war — Kaufer nicht angenehm. 9. Ich bin — Freund fur jeden niitzlichen Rat dankbar. 10. Das gute Kind war — Mutter (— Vater, — Eltern) stets folgsam. Ebenso: 1. Es ist — (ich) sehr angenehm (lieb, recht), dass es — (du) moglich ist, mich morgen zu besuchen. 2. Ein gutes VVorter-buch ist — (Lernender) sehr dienlich (vvichtig, niitzlich). 3, Die neue Adresse des Auslanders ist — (ich) bekannt, aber seine jetzi-ge Telefonnummer ist — (ich) unbekannt. 4. Mein Bruder ist — (ich) in keiner Hinsicht gleich, er ist — (ich) ausserlich nicht ahnlich und im Charakter ist er — (ich) ganz fremd. 5. Es ist — Eltern (alter Mann, viele Menschen) sehr schvver, die Heimat zu verlassen. 6. Ein guter Beamter ist — Regierung treu und — (seine Vorgesetzten) angenehm. 7. Alle Kinder sind — Eltern gleich lieb, jedes ist — gleich angenehm und keines ist — gleichgiiltig. (jedes Kind) — sind sie behilflich, wann und wo sie konnen, aber jedes Kind soli auch — Eltern gehorsam (folgsam) und — (sie) immer treu und dankbar sein, war,n und wo es kann. 8. Der ein e, der andere, auch im Plural und Femininum: z.B. VVas dem eineitt angenehm ist, das ist dem andern unangenehm. was — niitzlich ist, das ist — schadiich. VVas — bekannt ist, das ist — unbekannt. VVas — gleichgiiltig und unvvichtig ist, das erscheint — gar nicht gleichgultig, sondern sehr vvichtig. In der nachsten Lektion sprechen vvir von den Adjektiven mit dem Genitiv und den Adjektiven mit prapolitionalem Objekt. VVorter — besede e Miindung — izliv r Kolner Dom — stolna cerkev v Kolnu s Eisenblech — železna pločevina s Quecksilber — živo srebro e Spraehkenntnis — znanje jezika e Bedeutung — pomen dienlich — koristen bekommlich — prijeten, koristen behilflich — ki pomaga folgsam — poslušen, ubogljiv gehorsam — pokoren gleichgiiltig — nebrižen brezpomemben gesinnt — razpoložen sich verhalten — vesti se schuldig — dolžen iiberlegen — močnejši, večji vvichtig — važen e Troekenheit — suša s VVachstum — rast e Flotte — brodovje r Rat — nasvet ausserlich — na zunaj r Beamte — uradnik r Vergesetzte — predstojnik der eine — der andere — eden in drugi unvvichtig — nevažen erscheinen — se zdi Adjektiva mit prapositlonaleffl Objekt — pridevniki, ki imajo predmet s predlogo!11 nm um msm ■M Drugi blok samskega doma v Struževem Ureditev prehrane in nastanitve gradbenih delavcev je zelo velik Problem. Tega se zavedajo vse naše enote in ga poskušajo rešiti po najboljših močeh. Enim gre to bolje od rok drugim slabše, pač odvisno tudi °d tega, koliko imajo za to sredstev. Že velikokrat smo zapisali, da naša jeseniška enota prednjači v tern. 2 otvoritvijo novega samskega doma v Struževem pri Kraniu ie to samo še potrdila. Toda jeseniški de-'avci se niso zadovoljili s tem Zabeli so graditi drugi blok samskega borna, ki bo prav kmalu tudi gotov. v njem bo prostora za 144 delavcev, ki delajo po raznih gradbiščih na kranjskem področju Drugi blok samskega doma je pomemben tudi zaradi pritličja, v katerem bo samopostrežna restavracija in kuhi-nia. Ker bo kapaciteta kuhinje od 350 do 400 obrokov, se bodo tu lahko branili vsi delavci seveda v več izmenah, ker je v restavraciji prosto-m le za 156 delavcev hkrati. Tako bot prvi blok bo tudi ta konstrukcijsko armiranobetonski skelet z Zunanjimi stenami obloženimi iz si-Porexa. Strešna konstrukcija bo 'e-sena s salonitno kritino. Trenutno Se, izvaja finalizacija objekta z vsemi ometi, izvajajo pa tudi že obrtni- ška dela z napeljavami za vodovod in centralno kur o v . Kosilo večerja m h- .šče bodo torej urejeni, z malico pa še vedno ni tako. Znano je, da pose o rio fizični delavec med svojim 8-urnim delavnikom potrebuje kratek počitek in malico. Efekt dela mu s tem ponovno povečamo. Toda za malico na gradbiščih vse premalo skrbijo. Se celo delavci, ki delajo na drugem bloku samskega doma nimajo urejene malice, pa čeprav imajo poleg kuhinjo ki pripravlja kosilo in večerjo za vse te delavce. Tako mora vsak dan en delavec iz Struževega hoditi v Kranj po malico, kar pa niti ni tako blizu. Ko sem se pozanimal na gradbišču zakaj tako mi je delovodja povedal, da je to iz solidarnosti do drugih gradbišč ki nebi mogli imeti tako urejene tople malice. Kakorkoli že, z novim blokom in seveda kuhinjo z restavracjo se bo na kranjskem območju za naše delavce problem prehrane in nastanitve precej omilil, To pa je tudi že uspeh saj delavci tako vidijo, da -es-nično mislimo tudi nanje, da skrbimo tudi za njihovo dobro počutje po napornem delu. ■ Morda bomo končali delo še pred rokom Na gradbišču Skedenj smo se pogovarjali z Borisom Škreblinom Iti skrbi za gradnjo viadukta 50 — 41. "V začetku so se naša dela precej Zavlekla, saj so bile potrebne geološke raziskave opravljene z zamu-Teren je tu raznolik in ponekod ®rocej zahteven, zato tičijo nekateri Piloti tudi do 20 metrov globoko pod Zemeljsko površino .. nam je uvo-ooma povedal Boris Škreblin, Na gradbišču Skedenj, vsi vemo, ?a poteka tu gradnja avtoceste Hoče—Levec, postavljajo Gradisovci tri ^'adukte: viadukt 50 — 41 ki je °?lg 63 metrov, viadukt 60 — 25, *i se bo vijugal tudi 50 metrov vi-*°ko nad zemljo in viadukt 60 — ki bo meril le malo manj kot P°l kilometra. Toliko v ilustracijo o Razsežnostih in zahtevnosti del na Ufadisovem gradbišču Skedenj. "Vsa dela napredujejo precej do-.TftV" ie nadaljeval vodja Škreblin, ,> ri prvem viaduktu manjka le še 'nalizacija pri drugem pa monta-a nosilcev in finalizacija. Pri obeh 'aduktih bomo končali z delom pred rokom. Precej bolj kompliciran pa je tretji viadukt, saj bo napravljen iz dveh sistemov: klasičnega in prednapetega loka. No, bazni del je že gotov . .« Na gradbišču Skedenj imajo rok jesen 1975. Dosedanja dela pa kažejo, da bodo Gradisovci že prej opravili svoja dela. Ko smo pobarali Borisa Skreblina, če se je v zadnjem času pripetila na gradbišču kaka večja nesreča, nam je povedal tale primer -sreče v nesreči-: -Pred dnevi smo imeli precejšnjo smolo vendar se je na srečo vse dobro končalo Iz visokega dvigala je po nesreči padel na kmečko hišo šest ton težak nosilec iz jekla. K sreči se je vse dobro končalo. Imeli smo. kot se temu pravi -srečo v nesreči-. V hiši, ki jo je nosilec močno poškodoval je bila žena i dvema otrokoma Vsi so ostali nepoškodovani. Udarniško smo popravili hišo, tako. da je sedaj boljša, kot pa je bila prej, Veseli smo da se je vse zares srečno končalo.. « A. Ul. 6°ris> Škreblin Praznovanje 50. obletnice zloma Orjune v Zasavju V revirjih se pripravljamo na praznovanje enega izmed najpomembnejših dogodkov iz bogate, revolucionarne zgodovine delavskega gibanja v revirjih. 1. junija 1974. leta poteče namreč 50 let od zgodovinskega spopada slovenskega delavstva s fašistično organizacijo »Orjuno«. Tega dne je slovenski proletariat na čelu z revirskimi rudarji — delavci pod vodstvom Komunistične partije, skupno z "delavskimi obrambnimi četami PAČ iz revirjev in Ljubljane zadal tej organizaciji odločilen udarec, od katerega se ta jugoslovanska fašistična organizacija ni več opomogla. Dogodki v Trbovljah so sestavni del boja jugoslovanskega delavskega razreda proti takratnemu centralističnemu režimu v .Jugoslaviji ter jugoslovanskemu nacionalizmu, ki ga je ponujala Orjuna, prežetega z brutalnostjo fašizma, ter so kot taki pripomogli, da je bil odbit prvi val fašizma v Jugoslaviji. Obnavljajoča se moč delavskega razreda je navedla centralistični režim, da odobri najavljeni pohod Orjune v Trbovlje, »v rdečo komunistično trdnjavo«. Pohod j-e pomenil predrzen izziv tako delavstvu kot nacionalnim opozicijskim silam, v prvi vrsti komunističnemu gibanju. Za ta pohod je Orjuna zbrala pristaše- iz vse Slovenije, Zagreba, Splita in drugod, s čimer je preraste! okvir slovenskega političnega dovajanja in prejel značaj akcije v vsedržavnem obsesu. Orjuna je v Trbovljah tako nastopila kot udarna pest centralističnih in hege-monističnih krogov srbske buržoazije. Pod vodstvom Komunistične partije v Sloveniji so se revirji zavestno in načrtno pripravljali na oborožen odpor z Orjuno v Trbovljah. Delavstvo je v Trbovljah branilo svoj kraj, svoje domove, svoje pridobitve in svojo kulturo. Ravnalo je v skladu z opozorili in navodili Komunistične partije, ki ji gre zasluga, da je zgodaj spoznala nevarnost, fašizma — grožnjo slovenskemu narodu kot celoti. Po aprilski generalni stavki leta 1920 je bil to naj hujši notranjepolitični spopad v Sloveniji. V njem se je odrazila ostra razredna napetost in ostra nacionalna kriza v takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dan L junij 1924. leta zato označujemo v zgodovini boja delavskega razreda kot pomemben dogodek in zmago delavskega razreda v zaustavitvi fašistično-nacionalističnega pohoda v takratni Jugoslaviji. Sedanje priprave na praznovanje te pomembne obletnice, ki jih vodi poseben 30-članski republiški odbor pod vodstvom predsednika CK ZKS tovariša Franceta Popita imajo zato vseslovenski in tudi jugoslovanski značaj. Praznovanje 50. obletnice zloma Orjune bomo v Zasavju obeležili z vseslovensko delavsko proslavo, ki bo na sam dan spopada, to je 1. junija 1974 v Trbovljah Na proslavi, ki bi se je naj udeležilo 25 do 30 tisoč ljudi iz vse Slovenije, bo govoril sekretar izvršnega biroja Predsedstva ZKJ tov, Stane Dolanc. Proslava bo sklenjena s kulturnim programom, v katerem bo nastopilo 780 članov kulturnih skupin iz vsega Zasavja ter vseljudskim praznovanjem po končani proslavi. Praznovanje 50. obletnice zloma Orjune v Zasavju bo tako pomenilo manifestacijo delavstva iz vse Slovenije, s čimer bo izpričana vztrajna borba delavskega razreda za nov in drugačen svet, za nove družbene odnose na osnovah, ki so koncipirane v ustavi SFRJ in SRS. Po programu praznovanja bomo imeli v Zasavju v zadnjem tednu meseca maja 1.1. vrsto kulturnih in športnih prireditev. Na teh prireditvah naj bi predvsem sodelovala kulturna in športna društva iz delavskih centrov Slovenije, vrsto prireditev pa bodo organizirala društva iz Zasavja. V program je vključena tudi šolska mladina iz Zasavja. S svojim programom pa se v praznovanje vključuje prav tako slovenska mladina, ki je 50. obletnico zloma Orjune določila kot svojo osrednjo proslavo v tem letu, Prvi stolpič v Luciji že gotov Delavci naše TOZD GE Ljubljana se nikakor ne morejo ločiti od morja. Ni še dolgo tega. ko so skoraj povsem spremenili podobo Portorožu z izgradnjo hotelov in Auditorija, že so v zaključni fazi pri izgradnji stolpičev za trg v Luciji. Glede na to, da so tudi sami investitorji, je torej uspeh zagotovljen, saj vemo, da stanovanj tudi ob Slovenskem primorju še primanjkuje. Po načrtih Investbiroja iz Kopra so aprila lanskega leta začeli z deli na prvem stolpiču. Ko so bili na prvem že zabetonirani temelji so začeli z drugim in tako naprej Danes, po letu dni je podoba že povsem drugačna. Prvi stolpič je že povsem gotov in že čaka prve sta novalce. Le-ti bodo v kratkem napolnili sobe, kuhinje in ostale prostore. ki so v stolpiču Stolpič ima poleg pritličja še štiri nadstropja, v njem pa je 24 stanovanj Največ od teh je trisobnih in to kar 19, medtem ko je dvosobno ie eno stanovanje Poleg tega so še 4 enosobna stanovanja Medtem ko se prvi stolpič že povsem vklaplja v ambient, značilen za Primorsko bodo na ostalih stolpičih za to poskrbeli Gradisovi delavci do julija oz. do konca leta. Drugi stolpič je namreč v zaključni fazi tako da se bodo tudi v tega vselili že julija. Ostala dva stolpiča bosta gotova do konca leta. Na tretjem stolpiču trenutno betonirajo zadnjo ploščo, medtem ko so na četrtem šele pri prvi etaži Konstrukcijsko so stolpiči, katerih investiciiskd vrednost je za vsakega 7 mio din. armiranobetonski skelet z vmesnimi siporex elementi. Bogat je zmerom žejen. (Slovenski ljudski rek) Gorje ušem na plešasti glavi. (Slovenski pregovor) V obešenčevi hiši ne govori o zankah. (Hebrejski pregovor) II1IIIIIIIM Gradim vestnik »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tisk tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. — Izhaja me- EliHF Silil Tretjemu stolpiču manjka samo še streha sečno V drugi stolpič se bodo vselili že junija OB n siance in i so zamenjali delegati in delegacije Prve seje novo izvoljenih delegacij so že za nami, To pa pomeni, v praksi smo začeli uresničevati delavčeve osnovne pravice in izpolnjevanje njegove osnovne dolžnosti, da neposredno, enakopravno in demokratično odloča o pogojih in rezultatih svojega dela ter da neposredno ureja vsa skupna družbena vprašanja. Gre torej za nove odnose, ki so povezani s samoupravno organiziranimi , interesi delovnih ljudi, kjer se bo namesto političnega odločanja in preglasovanja vse bolj uveljavljalo samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje. V naših temeljnih organizacijah združenega dela, da aktivno deluje v 16 delegacijah 135 delegatov in sicer 2 delegaciji v zboru delovne skupnosti skupščine občine Ljubljana Center, 5 delegacij v zboru delovne skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste, 3 delegacije v Zboru delovne skupnosti skupščine občine Maribor, ter po 1 delegacija v zboru delovnih skupnosti skupščin občin, Ravne na Koroškem, Škofja Loka, Koper, Jesenice in Celje. 1. Delegacije zbora delovne skup- 6. Janez Plemelj, gradbeni delo-nosti Skupščine občine Ljubljana vodja Center 7. Nada Sulič, administrator TOZD LJUBLJANA 1. Franc Tisa j, delovodja 2. Franjo Kalšan, inštruktor 3. Andrija Pajtak, inštruktor 4. Jože Zrimšek, gradbeni tehnik 5. Franc Zelenko, šofer 6. Štefka Inhof, uslužbenka 7. Jože Narandja, delovodja SKUPNE SLUŽBE 1. Janez Brezovec, ing. strojništva 2. Mila Capuder, inž, organizacije dela 3. Majda Erjavec, gradbeni inž. 4. Alojz Gornik, dipl, ing, strojništva 5. Majda Leban, ekonomski tehnik 6. Janko Strajnšak, dipl. inženir gradbeništva 2. Delegacije zbora delovne skupnosti Skupščine občine Ljubljana Moste TOZD KO LJUBLJANA 1. Stane Kezele, skladiščnik 2. Stane Kogovšek, delovodja 3. Igor Kobal, avtoelektrikar 4. Ivanka Leban, mat. knjigovodja 5. Rudi Pevc, elektrovarilec TOZD SPO LJUBLJANA 1. Janez Tomšič, šofer 2. Janez Tekavec, statistik 3. Marija Maček, uslužbenka 4. Janez Martinčič, KV inštruktor 5. Rudi Kajba, serviser TOZD OGP LJUBLJANA 1. Drago Cergič, KV zidar 2. Franc Duh, skupinovodja 3. Rudi Krakar, KV betoner 4. Marko Primožič, gradbeni inženir 5. Ilija Mičič, KV betoner 6. Branko Pirih, dipl. gradbeni inženir 7. Anton Pogačnik, KV ključavničar TOZD ŽELEZOKRIVNICA LJUBLJANA 1. Marija Fišer, gradbeni tehnik 2. Anton Kajfež, socialni delavec 3. Osman Durakovič, KV železo-krivec 4. Ko j o Tesič, KV železokrivec 5. Milan Jevtič, PK železokrivec TOZD LJUBLJANA OKOLICA 1. Osman Bilance, KV zidar 2. Niko Burnik, dipl. gradbeni inženir 3. Safet Ferizovič, KV tesar 4. Mehmed Kadirič, gradbeni delavec 5. Ivan Kralj, gradbeni delovodja 3. Delegacije zbora delovne skupnosti Skupščine občine Maribor TOZD MARIBOR 1. Vehbija Cerič, inštruktor vajencev 2. Marjeta Durjava, ekonomski tehnik 3. Miro Žorž, gradbeni delovodja 4. Vlado Janžekovič, ekonomist 5. Nada Jesenko, delavka 6. Janez Horvat, gradbeni delovodja 7. Štefan Gjerek, gradbeni delovodja 8. Stjepan Bukovec, KV tesar 9. Aleš Botolin, dipl. gradbeni inženir 10, Simon Lep, VK zidar TOZD KO MARIBOR 1. Valter Masten, strojni ključavničar 2. Jurij Pahernik, KV varilec 3. Matija Mihoci, gradbeni delovodja 4. Ljuba Požar, kadrovik 5. Janez Raušl, skupinovodja TOZD NIZKE GRADNJE MARIBOR 1. Erika Bošak, samostojni likvidator 2. Marica Bratušek, ref. za kadre 3. Franc Horvat, delovodja 4. Ivan Hunjadi, ključavničar 5. Radovan Kalamanda, zidar 6. Ivan Krštinc, vodja sektorja 7. Franc Kuhar, vodja stavbe 8. Ivan Mihoci, tesar 9. Feliks Simonič, betoner 10. Dušan Škorjanc, vodja sektorja 11. Mirko Pavlica, ključavničar 4. Delegacije zbora delovne skupnosti Skupščine občine Celje TOZD CELJE 1. Janko Akerman, gradb. tehnik 2. Bela Benko, KV tesar 3. Silvan Božič, gradbeni tehnik 4. Albin Brežnik, gradbeni tehnik 5. Zdravko Deržak, ekonomist 6. Tatjana Juvančič, ekonomski tehnik 7. Stanislav Mesarek, gradbeni tehnik 8. Franc Škrabi, skupinovodja 9. Albert Vešligaj, skupinovodja 10. Savo Zarin, KV tesar 11. Ela Zdovc, uslužbenka 12. Ivan Žalig, KV železokrivec 5. Delegacije zbora delovne skupnosti Skupščine občine Jesenice TOZD JESENICE 1. Jože Bertoncelj, gradb. tehnik 2. Vlado Čelik, KV miner 3. Božidar Lukač, gradb. tehnik 4. Alojz Luksa, skupinovodja 5. Aleks Potočki, skladiščnik 6. Vlado Šanca, ekonomist 7 Ljuba Tarman, kadrovik 8. Viljem Zrim, gradb. delovodja 9, Mile Zrnič, skupinovodja, izvoljen v družbenopolitični odbor občine Jesenice 6, Delegacije zbora delovne skupnosti Skupščine občine Ravne na Koroškem TOZD RAVNE NA KOROŠKEM 1. Milan Dondu, PK železokrivec 2. Božo Vračar, skupinovodja 3. Vojko Koprivec, gradb. tehnik 4. Blago Lakič, PK tesar 5. Franc Turk, KV zidar 6. Ferdo Kališnik, gradbeni de- lovodja 7. Ivan Spiranec, delovodja 8. Franc Grubelnik, skupinovodja 9. Ivan Plimen, skupinovodja 10. Janez Hercog, dipl. gradbeni inženir 11. Marica Iršič, delavka 12. Karel Lang, VK tesar 13. Ludvik Lihtineger, ekonomski tehnik 14. Ludvik Rudolf, KV tesar 15. Drago Horvat I., KV tesar 16. Rezka Sever, ekon. tehnik 17. Kristjan Helb, skupinovodja 18. Lija Ereiz, vajenec 19. Filip Havle, gradb. delovodja 20. Mijo Tkalec, gradb, delovodja 7. Delegacije zbora delovne skupnosti Skupščine občine Koper TOZD KOPER 1. Mila Jakominič, kadrovik 2. D jemal Bašič, strojni ključavničar 3. Janez Mahorič, KV zidar 4. Anton Irt, gradbeni delovodja 5. Vlado Umek, gradb. delovodja 6. Ivan Purgar, gradb. delovodja 7. Hamdija Bunič, KV tesar 8. Delegacije zbora delovne skupnosti Skupščine občine Škofja Loka TOZD LIO ŠKOFJA LOKA 1, Anton Demšar, gradbeni delovodja 2 Vinko Florijančič, gradbeni delovodja 3 Milka Potočnik, finančni tehnik 4. Luka Novak, gradb. delovodja 5. Franc Kržišnik, tesarski delovodja 6. Tomaž Prevodnik, lesni tehnik 7. Lovro Eržen, priučeni tesar 8. Janez Demšar, gradbeni delovodja KAKO BO PO NOVI USTAVI TEKLO SKUPŠČINSKO ŽIVLJENJE IN ODLOČANJE ZVE2 NA SKUPSi □NA PREDSEDNIK REPUBLIKE ZVEZNI IZVRŠNI SVET ZVEZNI ZBOR ZBOR REPUBLIK IN POKRAJIN PREDSEDSTVO SFRJ IZVEZ.USTAV. $001SCE —[zvezno SODlSCE 7VC7 lAUHfl TflTil C ZVEZ. JAVNO TOŽILSTVO IZVEZ ORUZB PRAVOBRA |WILEC SAMOUPRAVI.' E SKUPŠČINA SR SLOVENIJE * PREDSEDSTVO REPUBLIKE SVET REPUBLIKE (ZBOR OBOTT OBČINSKA SKU ZBOR DRUŽBENO ZDRUŽENEGA POLITIČNI DELA ZBOR jr t - IZVRŠNI SVET USTAV. SODIŠČE SRS ' VRHOVNO S001SCE SRS JAVNO TOŽILSTVO SHS DRUŽB. PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA SRS 'ŠClNA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 1 r DELEGACIJE | j DELEGACIJE DELEGACIJE t + ~T~ TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DEU DELOVNE SKUPNOSTI, KI NISO ORGANIZIRANE V TOZD SKUPNOSTI KMETOV IN SKUPNOSTI OBRTNIKOV ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI DRUŽBENO POLITIČNI ZBOR r ~i DELEGACIJE DELEGACIJI IZVRŠNI SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI DELEGACIJE T DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE v ni IIPIII •!y M40MVL Billi* Sli** Učenci upravljajo tudi s stroji Učenci zadovoljni v Škofji Loki V naši TOZD LIO Škofja Loka posebno v zadnjem času posvečajo veliko pozornosti izobraževanju učencev. Za tem, ko jim je jeseniška enota zgradila novo halo, delajo v njej samo učenci. Trije inštruktorji in sicer Rado Cedilnik, Ivan Jagodič in Andrej Hostnik skrbijo za njihovo strokovno izpopolnjevanje. Da bi zvedeli tudi od samih učencev, kako so zadovoljni tako z delom, kot tudi z bivanjem v Škofji Loki, smo jih ondan obiskali. Najprej smo povprašali inštruktorje, kakšni so kaj pri delu. Prvi je spregovoril Ivan Jagodic, ki je med drugim dejal: »V začetku so vsi zelo pridni, kmalu pa pokažejo svoje pravo lice. Nekateri ostanejo še naprej prizadevni, drugi pa malo popustijo. Kakšnih posebnih delomrz-nežev ni, imajo pa nekateri precej neodgovoren odnos do dela. še posebno do predpostavljenih. Priznati moram, da je bilo včasih še slabše Težave so bile predvsem s tistimi učenci, ki niso dokončali osemletke Teh sedaj ni več, pa so tako tudi manjši problemi z njimi,« je zaključil Ivan Jagodic. Tudi drugi inštruktor Rado Cedilnik je bil podobnega mnenja, nato pa je še dodal: »Glede dela se nimamo kaj pritoževati. Pri delu so živahni in prizadevni. Če pride do kakšnih problemov jih hitro rešimo Nikakor pa jim ne moremo vcepiti v glavo, da je treba predpostavljene spoštovati tako na delovnem mestu, kot tudi izven njega. Njihova osnovna vzgoja v tem pogledu precej šepa. Čez noč pa se tega tudi ne da naučiti. Vojaškega načina pa tu nočemo uvesti, saj bi s tem dosegli verjetno le nasprotni učinek,« nam je povedal Rado Cedilnik. Od vsakega od omenjenih inštruktorjev Franjo Cadžavčan smo nato povprašali po dva učenca, kako so zadovoljni z inštruktorjem in kakšno je počutje v Škofji Loki. Prvi se je ojunačil Franjo Čad-žavčan iz Virov!tiče Na omenjena zastavljena vprašanja je odgovoril: »Z inštruktorji sem zelo zadovoljen, Všeč mi je predvsem to. da se vsakih 14 dni menjavamo, tako da ne pride do kakšnih nasprotij. Tudi drugače sem zadovoljen, saj imamo tako pri delu pot tudi po njem dobre pogoje. Bivanje v domu je prijetno, tako da bom po izučitvi ostal pri Gradisu še malo več, kot je obvezen rok, Rad bi namreč sam postal inštruktor, do tega pa je še kar dolga doba.« Tudi naš drugi mladi sogovornik Milenko Mrmoš se uči za tesarja, prav tako pa je iz bližine Virovitice. Njegov odgovor je bil malce drugačen: »Z inštruktorji sem kar zadovoljen. Pri enem je malo bolje, pri drugem slabše. Kar pa se tiče bivanja in hrane pa nimam pripomb, saj je za nas dobro poskrb-lj eno.« Zadnji je spregovoril Mile Došen iz Slavonske Požege, ki je pohvalil vse, sicer pa je dejal: »Z inštruktorji sem zelo zadovoljen, prav tako tudi Milenko Mrmoš z delom, ki ga opravljamo. Če pohvalim tudi hrano in bivanje v urejenem domu, potem sem povedal tudi vse. Sem zelo zadovoljen in upam, da bodo taki odnosi vladali tudi naprej.« Učenci so torej zadovoljni, inštruktorji tudi Razen občasnega nespoštovanja do predpostavljenih ni problemov Za dobrim delom se skrivajo dobri rezultati Ti pa so vidni, saj iz hale. kjer delajo učenci, vsak dan vozijo tovornjaki palete, ki jih učenci napravilo za tovarno Salonit iz Anhovega Po dva učenca napravita v osemurnem delovniku 80 podstavkov Proizvodnja teč in v eni hali v LIO Škofia Loka samo z učenci, seveda pod skrbnim nadzorstvom njihovih inštruktorjev Za Izobraževanje učencev vložena sredstva se torej dobro obrestujejo. Fantje na vrhu, dekleta na dobri Keglji grmijo podnevi in ponoči. Kegljaška tekmovanja se vrstijo non-stop, da postajajo že kar utrudljiva. Seveda, pri tolikem številu tekmovanj (mestnih, republiških in zveznih), se vrstijo uspehi, pa tudi neuspehi. Slednjih je manj, zato smo lahko z našimi tekmovalci in tekmovalkami vsi zadovoljni. Sodeč po tekmovalnih uspehih v tekočem obdobju smo še posebno zadovoljni z našim' kegljači, ki so nas nekajkrat prijetno presenetili in dosegli rezultate, ki jih tudi naj večji optimisti niso pričakovali. To še posebno zaradi tega, ker imajo za svoje tekmece renomirane kegljače iz Kranja, Maribora, Ljubljane in še nekaterih drugih močnih kegljaških središč. Tone Česen Slovensko moštveno prvenstvo je sicer še v teku, toda naši vrli fantje so si že pred koncem zagotovili naslov republiškega prvaka Borba ni oila lahka, kajti ravno proti nam so se vsi ostali borili na vso moč, to Pa še posebno velja za Mariborčane ‘n Kranjčane. Zelja predsednika na-®ega kegljaškega kluba Ika Ravniharja se je izpolnila prej kot smo sPrva mislili. Že na samem štartu smo prevzeli vodstvo, po prvi izgub-‘leni tekmi v Mariboru, pa je prevzel vodstvo Konstruktor, ki je vodil precej časa, a so naši tekmovalci z odlično igro, še posebno v Ljubljani proti neposrednemu nasprotniku spet povedli in to vodstvo obdržali do konca. Čaka nas sicer še težka tekma z Branikom v Mariboru, toda za končno uvrstitev je to samo še formalnost, Gradis je tako prvič v svoji zgodovini postal republiški prvak v disciplini 8 X 200 lučajev, pred nami pa je kranjski Triglav kar šestnajstkrat osvajal prvo mesto v republiki. Naš uspeh ni zgolj slučajen, dosežen je bil z odličnimi rezultati, predvsem pa z lepimi zmagami na tujih kegljiščih, kai ,je še posebno težko. Tako smo od osmih tekem na tujem izgubili samo dve, v Ljubljani pa od devetih tekem samo eno Na prvenstvu so padali rekordi kot za stavo. Tako smo prvi republiški rekord postavili z rezultatom 8183, nato 8245 in končno še 8371, kar znaša v povprečju na tekmovalca 1046 kegljev. Pa tudi posamezniki so izzivali rekordne dosežke. Ničkolikokrat so v Ljubljani in izven nje podrli nad 1000 kegljev, še posebno uspešni pa so bili najprej Česen z novim republiškim rekordom 1113 kegljev, nato ga je presegel Beicijan s 1124, ta rekord pa je potem izenačil še Zdešar, ki pa je zaradi boljšega »čiščenja« novi rekorder. In zdaj se vrnimo k našim keg-Ijavkam. V zadnjem članku v našem glasilu smo sicer s precejšnjim optimizmom pisali o njihovi prihodnosti, a se je izkazalo, da so bile takšne prognoze preuranjene. Nastopile so težave. Nekaj tekmovalk je zbolelo, nekaj pa jih je prenehalo igrati, ker bodo kmalu postale srečne mamice. Tako se je vrsta, ki je sprva štela petnajst tekmovalk skrčila samo še na sedem, pa smo se skoraj čez noč znašli pred odločitvijo, ali naj bi sploh naše tekmovalke letos sodelovale na republiškem ekipnem prvenstvu. Toda, ker smo že vsa reva aosicj reanv souelovaii na teh tekmovanj m, se nam je zaeio prav, da tudi letos ostanemo v re-puoliški konkurenci, ne giede na to, kakšna bo končna uvrstitev. In ko zaaj pregledujemo dosežene rezultate, moramo priznati, da so naše keg-ljavke spričo težav, ki so jih imeie, dosegle zadovoljivo uvrstitev. Med štirinajstimi ekipami so zasedle deveto mesto. Največ zaslug z:; to imata predvsem starejši tekmovalki, ki sta s svojo izkušenostjo pomagali novim, še neizkušenim močem. Bolj veseli pa smo uspeha mladink na republiškem prvenstvu, ki je bilo minuli mesec v Ilirski Bistrici. V ekipni uvrstitvi so dosegle tretje mesto, pri posameznicah pa tretje, deveto, deseto in šestnajsto mesto med dvaindvajset nastopajočimi. S tem so si pridobile prav.co sodelovanja na državnem prvenstvu, ki bo konec tega meseca v Zenici. Tam bodo tekmovaie za ekipo m kot posameznice, Lojzka Lešnik (TOZD Ljubljana okolica), Diagica Kastelic (Skupne službe), Majda bai-iei l. Marija Knafelj tobe iz Projektivnega biroja Ljubljana). Od njih sicer ne pričakujemo visoke uvrstitve, pač pa upamo, da si bodo nabrale novih izkušenj, ki bodo za naše mlade kegljavke dragocena pridobitev za bodoča tekmovanja. Tako torej, prvenstvena ekipna tekmovanja se bližajo koncu. Pred nami je sicer še mnogo drugih tekmovanj v republiškem in zveznem merilu, za nekatere tudi svetovno prvenstvo, za moško vrsto pa tudi državno prvenstvo v Zagrebu, kamor ne bomo šli s skromnimi željami, toda vseeno bomo že zdaj začeli misliti in se pripravljati na prihodnjo tekmovalno sezono, pa bomo zaradi tega redni vadbi posvečali še večjo pozornost. Spričo obsežnega tekmovalnega koledarja so namreč doslej mnogi člani, predvsem tisti, ki niso v prvih vrstah, in nove tekmovalke, bili ob dragocene termine za vadbo, Poslej bodo lahko večkrat vadili in se pripravljali, da bodo že v bližnji prihodnosti okrepili naše prve vrste. Pavle Satler ^ranc Beicijan »Belci-« Dore Zdešar Honorarji za objavljene prispevke v Gradisovem vestniku Odbor za informacije je v skladu z nalogami in pooblastili, ki so določene v Samoupravnem sporazumu o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v GIP Gradis določil, da se objavljeni prispevki, članki, skice, slike, križanke in drugo honorirajo kot sledi: Vesti in poročila 0,70 din Intervjuji — reportaže 0,70 do 1,00 din Komentarji 0,80 din Strokovni članki: a) originalni 1,00 din b) prevedeni iz srbohrvaščine 0,70 din c) prevedeni iz tujih jezikov 0,80 din Vse za vrstico na 10 cicerov fotografije 20,00 do 35,00 din Za objavljeno sliko izvirne risbe 20,00 do 40,00 din karikature 30,00 do 50,00 din Grafikoni — dejanska površina strani (isto kot strokovni članki) Križanke (eno polje) 0,40 din. Delavci — člani kolektiva pišite čim več, ker le tako bomo Popestrili vsebino našega glasila. Višji honorarji za avtorske pralce člankov pa naj bodo samo spodbuda za naše skupno nadaljnje delo. Zahvala Ob bridki in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta KRAMAR STANETA se iskreno zahvaljujemo Gradisu TOZD Jesenice in organizacijam, sodelztvcem, znancem in sosedom, ki ste ga tako številno spremili k zadnjemu počitku in mu grob obsuli s številnimi venci in cvetjem. Posebej se zahvaljujemo tovarišem, ki so mu ob odprtem grobu spregovorili poslovilne besede ob njegovi prerani smrti. Posebna zahvala vsem ostalim, ki so nam nudili materialno pomoč. Iskrena hvala! Žalujoči: žena Ivanka hči Darinka in sin Stanko Protestno pismo Mladinci delegati, ki prisostvujemo komet cuei mladih delavcev »GRADISA« z velikim ogorčenjem in odločno protestiramo zoper politiko italijanske vlade, ki je z noto 11. marca 1974 ponovno pokazala, da ne odstopa od hotenj po našem ozemlju. Omenjajo nekakšno cono B, vendar ves jugoslovanski narod na čelu s tov. Titom in vsa demokratična javnost v sosednji Italiji dobro ve, da cone B ni, in da je to ozemlje JUGOSLAVIJE!!! Od podpisa londonskega memoranduma do sedaj smo si prizadevali, da bi imeli čimboljše stike s sosedi. Nota italijanske vlade pa je to vse podrla. S takšnimi stališči italijanska vlada podpira fašistične in druge najbolj reakcionarne sile v Italiji. Daje jim možnost, da zopet začnejo dvigati glave in se znašati nad našimi ljudmi. Naši očetje so že občutili kaj je fašizem, vendar so se odločno in uspešno znali postaviti po robu najbolj črnim silam takratnega obdobja. Mladi so že med drugo svetovno vojno dokazali, kako se znajo boriti in čuvati svoje ozemlje. Sedaj smo na vrsti mi, če bo to potrebno. Noben agresor ne sme prestopiti naših meja, kaj šele, da bi si prilastil del našega ozemlja. Z vodstvom, ki ga imamo, se ne bojimo. Samo čakamo, da nas tovariš Tito pokliče. S tem pismom se pridružujemo protestom jugoslovanskih narodov proti ozemeljskim zahtevam italijanske vlade. Pismo naslavljamo na IS SRS in RKZMS. KONFERENCA MD »GRADIS« Športni popoldnevi na gradbišču Skedenj Delavci mariborskega Gradisa so si na svojem gradbišču Skedenj, Kjer grade odsek nove slovenske cestne lepotice Hoče—Levec uredili lično naselje. Se predno so tu prvič zavihali rokave so namreč že vedeli, da bodo ostali na gradbišču več kot dve leti oziroma celih devetindvajset mesecev. »To ni malo. zato smo poskrbeli skoraj za vse ...«. nam pripoveduje Boris Skreblin, ki skrbi tu za gradnjo viadukta 50 — 41. »Imamo izkušnje in videli smo, da bomo tako spali, kot smo si postlali. Potem ko smo napravili vse, da je delo na objektih nemoteno steklo po predvidenem načrtu, smo poskrbeli tudi za našo rekreacijo v prostem času. Res je, da delamo enajst ur dnevno, kljub temu pa nam vendarle še vedno ostane nekaj uric za aktivno razvedrilo ...« In res. Gradbinci na gradbišču Skedenj tudi ob svojem prostem času ne drže križem rok. Po končanem delu se umijejo, pokosijo in že pri samem kosilu toliko odpočijejo, da lahko preživijo preostali del dneva na športnih igriščih. »Omislili smo si igrišče za mali nogomet, igrišče za odbojko in še kup drugih stvari. Interesi so namreč zelo različni. Nekateri delavci se po končanem delu najraje sprostijo na ruskem kegljišču, drugi spet ob partiji namiznega tenisa ali p rt igri »bližanja«. Poudarim naj, da smo si vse potrebne športne objekte, ki so sicer precej improvizirani, zgradili sami, da pa ima po drugi plati naša sindikalna organizacija veliko razumevanje za športno dejavnost zaposlenih. Kupila nam je potrebne športne rekvizite, ki so pogoj za našo rekreacijo v prostem času. Saj pravim kjer je volja, tam je pot. Do športa imamo veselje, zato smo se znašli tudi v najbolj skromnih razmerah ...«, razmišlja Boris Škreblin. Pretiravali bi. če bi zapisali, da so na gradbišču Skedenj prav vsi delavci zaljubljeni v nogomet, odbojko, namizni tenis in druge športe. Res je, da v naselju ni kdo ve koliko možnosti za najrazličnejše zabave, toda poskrbljeno je tudi za tiste, ki ljubijo bolj časopise, literaturo, televizijske oddaje in podobno ... »Gostiln in lokalov tu sploh ni, včasih gremo v kino. Zato pa imamo v naselju na voljo precejšnje število časopisov, radio, televizijo, šahovske garniture in še bi se kaj našlo. V svojih vrstah imamo tudi poverjenika za našo knjižnico v Mariboru. od koder dobivamo želeno literaturo. Res, živimo malce daleč od mesta, nekoliko odmaknjeni od civilizacije, kljub vsemu pa nam ni dolgčas...«, povzame naš kratek razgovor miner Josip Gregorič. A. Ul. Celjski Gradisove! na sindikalnem izletu Jutranji hlad je oblival pisano naravo, ki se je v prvih pomladanskih dneh bohotila in že pokazala svoje vrline. Sonce se je trudilo, da bi poslalo droben žarek za jutranji -o-zdrav vendar oblaki tega niso dopuščali. Štirje avtobusi so opravljali svoje. Drveli so po asfaltu v njih pa je potovalo okoli dvesto članov kolektiva celjskega Gradisa, ki je v soboto 23. 3, 1974 organiziral sindikalni izlet. Ne vem točno, kakšno je bilo vzdušje v ostalih avtobusih, v št. 4 (Šoštanj), smo se hitro raz-živeli. Skoda, da nam je že zjutraj odpovedal radio, sicer bi ga pa tako kmalu preglasili. Ne bi bili veseljaki, če se ne bi ustavili na Trojanah in se okrepčali s pristnim »pelinkovcem-, žalostno pa je. da so potem besedo prevzele ženske (čeprav jih je bilo v št. 4 samo 5) in zabavale ves avtobus z raznovrstnim petjem Naslednja postaja je bila Postojna. Malica nam je dobro teknila, saj smo »napravili« precej kilometrov. Sledil je ogled Postojnske jame. Nekateri so bili prvič v jami. vse pa so naravne lepote navdušile. Se posebno nam je ugajala koncertna dvorana. Vodič nas je vodil po poteh jame ter razlagal zanimivosti oziroma razvoj, tako da je lahko vsak dojel nastanek jame. Ob štirinajstih (14) smo prispeli v Portorož. Vreme se je razjasnilo, močno sonce je dajalo vi- dez pravega pomladanskega dne. Domačini, kakor tudi turisti, so se predajali utrinkom sonca, ob obali pa lovili ribe. Nekaj vročekrvnežev se je namakalo v morju, za hotelske goste pa je pomenilo kopanje v tem letnem času pravo atrakcijo. Priznam, da sem zavidal kopalcem, če pa pomislim, kako hladna je bila voda, me še danes trese po vsem telesu. Ob šestnajstih smo se že peljali proti Lipici. Škoda, da smo zamudili ogled »lipicancev- videli pa smo čudovito okolico ki prav tako vzbuja pozornost. Žeja je bila večna. Kjerkoli smo se ustavili, so postala grla suha. Ob osemnajstih smo zapustili Lipico in se odpravili proti domu. Na avtobusih je prevladovala razigrana družba veselih ljudi Razvezali so se jeziki, vici — nežni in nabriti — so kar deževali v avtobusu št, 1 pa so držali vzdušje s harmoniko in fru-lico ki je odmevala daleč naokoli. Bilo bi napačno, če bi opeval samo Gradisove člane med nas so se hitro vživeli šoferji ki so z raznimi »pikrimi« pripombami mnoge prisilili, da so se do solz nasmejali. Sam ne vem. kdaj smo prispeli do Trojan. Po večerji smo kegljali, prilegel pa se je kozarec domačega vina, krofi pa so že tako tradicionalni. Ob devetih zvečer smo jo ucvrli proti Celju. Vsi smo si bili edini, da je izlet uspel, želimo pa si še več podobnih potovanj. Vili Jazbec rin - novi predsednik odbora m a e Odbor za informacije v sestavi inž Janez Kuštrin inž, Marjan Cizej, inž Stane Lampe Stane Uhan in Lojze Cepuš je prevzel odgovorno nalogo organizatorja koordinatorja in izvrševalca informiranja v podjetju Naloge odbora niso lahke, kajti čas v katerem živimo, zahteva od vsakega člana obilo znanja, pred- Ing. Janez Kuštrin nosti sistema samoupravljanja ter posluha za vse želje in težnje naših delavcev. Delavca moramo obložiti s potrebnimi informacijami, kajti le na ta način bo postal resnični upravljavec in usmerjevalec lastnega dela in uspehov. Bolj ko je odločanje zapleteno, več informacij potrebujemo. Zato bomo informacije spravili v zaželeno obliko, jih časovno ažurirali in izpopolnili, da ne bodo le boren ali delovni prikaz našega dela in aktivnosti. Ne mislimo pisati kup sporočil zaradi sporočil, obvestil in številk, ki jih delavci težko razumejo, temveč le to. kar delavci pri upravljanju in odločanju potrebujejo. Odbor je sprejel tudi nov osnutek pravilnika o informiranju in obveščanju ter pravilnik o izdajanju Gradisovega vestnika. Imenovan je bil tudi novi uredniški odbor Gradisovega vestnika v sestavu: Lojze Cepuš Vinko Damjan, Miha Skerlak. Ljuba Tarman in Rajko Zupančič Za stalnega člana pa je bil imenovan inž, Jože Uršič. Skupina železokrivcev na trgu Sv. Marka v Benetkah med ogledom znamenitosti Žeiezokrivci v San Marinu Kako bomo letos letovali Start 10. junija Za uspešen start v novo sezono in za zagotovitev čim boljše urejenosti za letovanje članov našega kolektiva so se člani odbora in strokovnih služb polno angažirali. Komisijsko so bile ugotovljene pomanjkljivosti in potrebe po novih nabavah osnovnih in obratnih sredstev. Tako so vsi prostori v počitniškem domu v Poreču na novo prepleskani, izvršena so vsa mala popravila in nabavljen potrebni dodatni inventar, med drugim je v načrtu tudi nabava novega televizorja. Dom na Pohorju je redno vzdrževan in o njegovi urejenosti, uslužnem personalu, ter dobri kuhinji so se lahko prepričali vsi člani kolektiva, ki so v njem letovali. V načrtu je nabava drobnega inventarja ter podstavek ali ohišje za televizor, radio in gramofon. V počitniškem domu Ankaran so bila izvedena večja adaptacijska dela v pretekli sezoni tako, da je dom vzorno urejen. Ugotovljena je le potreba po nabavi odnosno zamenjavi dotrajanih vrtnih stolov. Pri izbiri personala v počitniških domovih nas je vodilo načelo, naj bi bili čim več iz vrst našega kolektiva. Pri tem smo le delno uspeli, kajti v celotnem kolektivu imamo zaposlenih malo gostinskih delavcev, ki pridejo v poštev tudi za delo v počitniških domovih. Kakor vsako sezono nam bodo situacijo reševali tudi naši »Mariborčani«. © Prijave za letovanje, razporeditev gostov in redne izmene Razpis sezone je bil izvršen. Posameznim TOZD — kadrovskim službam so bili poslani formularji za prijavo letovanja. Kadrovsko socialna služba sprejema prijave do 30, aprila 1974, Na osnovi prispelih prijav bo izvršen razpored gostov za letovanje Pri tem se bo upoštevalo določila Pravilnika o poslovanju počitniških domov, tj pogojev za razporeditev prijavljencev za letovanje (33 člen) in sicer: — pogoji delovnega mesta glede na fizično izčrpavanje delavca in delovna doba, — zdravstveno stanje delavca in njegovih ožjih družinskih članov ob upoštevanju letnega časa in lokacije počitniškega doma glede na zdravstve- • tanje, — pri poročenih članih delovne skupnosti je upoštevati pri času letovanja možnost letovanja zaposlenega zakonskega druga in otrok, ki hodijo v šolo, — da je- delavec čas, ki ga je navedel v prijavi za letovanje, tudi planiral kot redni letni dopust. Poleg navedenih kriterijev se bo pri razporeditvi upoštevalo tudi dogovor glede dopusta s so-c ovci (zamuda na delovnem mestu) ter dejstvo, da so bili glede na zasedenost kapacitet v pretekli sezoni odklonjeni. Glede na prijave iz posameznih TOZD, se bo skušalo uveljaviti pravilo, da se odobri v eni izmeni 1 do 3 družinam iz posamezne TOZD pač glede razpoložljive kapacitete in število prijav za letovanje. Tuje goste se bo sprejemalo na letovanje v počitniške domove Gradis v primeru, da za razpoložljive kapacitete ne bo interesentov iz vrst članov kolektiva. Redne izmene gostov se bodo vršile vsakih 10 dni Na dan izmene se prepusti soba novim gostom od 10. ure dalje. Zaželena je točnost ob prihodih na letovanje, oziroma pravočasno prijavljanje vsakršnih sprememb v zvezi s številom oseb ali datumom letovanja. 6 Cene penzionskih uslug Po sklepu Odbora za standard in rekreacijo je sprejeta cena za celotno oskrbo, tj. zajtrk, kosilo, večerja in prenočišče v višini 65 dinarjev po osebi na dan. Za otroke do vključno 7. leta starosti znaša cena dnevnega penziona 43 dinarjev. V navedenih cenah ni vračunana turistična taksa. Inozemskim gostom se bo dnevni penzion zaračunaval po tržnih cenah kraja letovanja Prenočišča izven penziona in posamezni obroki hrane se bodo zaračunavali po tržnih cenah. Dnevni penzion ne bo deljiv in za posamezne neizkoriščene obroke se denarja ne bo vračalo pač pa se bo ob pravočasni odjavi nadomestilo s suho hrano. • Politika regresiranja letovanja Člani odbora so se na svoji redni seji strinjali s predlogom Sindikalnega odbora podjetja, ki je v skladu z določili »Sindikalne liste« formiral predlog za izplačevanje regresa in sicer: — do izplačila regresa za stroške letovanja imajo pravico vsi člani kolektiva in sicer v razponu od 600 do 900 dinarjev, — regres za letni dopust pripada tudi očeneem v gospodarstvu, — pri določanju konkretnih višin za izplačilo regresa se naj upošteva predvsem zdravstveno stanje in socialni položaj delavca. — v regresu za letni dopust je vštete tudi regresiranje oskrbneaa dne v počitniških domovih. V skladi predlog: St. druž. članov Kvalifikacija NK, PK, PU, NSS Vsi ostali KV ......... gornjimi načeli je podan naslednji SAMSKI POROČENI POROČENI vzdržujejo 3 in . več članov Poročeni vzdržujejo brez otrok 1-2 člana 700.— 800.— 900,— 600.— 700.— 800,— Zneski pripadajočega regresa se bodo izplačevali pri blagajnah TOZD v obračunskem mesecu, v katerem bo delavec koristil redni letni dopust. Kupiti je potrebno tudi kakšen spominček Osnovna sindikalna organizacija TOZD Železokrivnica je organizirala šestega in sedmega aprila izlet v Benetke in San Marino. Izleta se je udeležilo 39 članov kolektiva. Na pot smo krenili s Kompasovim avtobusom v soboto nekaj po šesti uri zjutraj. Vožnja je hitro minevala, posebno po naši avto cesti, ki je bila za marsikaterega udeleženca pravo doživetje. Naenkrat smo se znašli v Sežani in na obmejnem prehodu, ki je bil tokrat posebno »živahen« zaradi stanja, ki vlada trenutno med dvema sosedoma — Italijo in našo domovino. Po skoraj novi avtocesti smo se pripeljali v Benetke tet si v krajšem sprehodu po njih ogledali najpomembnejše znamenitosti Z vaporettom (tako pravijo Benečani vodnemu avtobusu) smo prevozili glavni beneški kanal, ter nadaljevali vožnjo z našim avtobusom do Ravenne Po krajšem postanku smo se odpeljali do Jadranskega letovišča Rimini, kjer smo imeli večerjo in nrenočišče v restavraciji Maria Serena. Sindikalna organizacija nas je tu po večerji pogostila z dobrim italijanskim vinom, ki nam je po celodnevnem potepanju prav krepko o "vil žile in srce, V nedelje smo po zajtrku krenili v žepno renubliko San Marino Ogledali smo si cerkev svetega Marina, o katerem legenda govori, da ie bil istrskega rodu in da je on ustanovil San Marino — republiko, kjer vlada le svoboda1 Ostali del dopoldneva smo izkoristili za ogled mesta in nakupovanje. Vendar smo kai kmalu ugotovili, da je ali predrago za naš žep, ali pa so naše plače premajhne za njihove cene. Ko smo zapravili še tisto, kar smo imeli, smo se vrnili, praznih žepov, pa tudi skoraj praznih rok na kosilo v Rimini, kjer smo po krajšem počitku odpotovali domov. V Ljubljano smo prišli okoli deva te ure zvečer, V glavah nam je tičala misel: Lepo je bilo, še mnogokrat tako, vendar le za toliko časa, da najlepše vidimo, potem pa čimprej domov, kajti povsod je lepo, doma pa naj lepše, vsaj tako pravi star slovenski pregovor. Po izletu smo povprašali nekaj udeležencev izleta za mnenje o le-tem. Takole so nam odgovorili: Ivan Lukman, predsednik OOS: »Mislim, da je ril izlet dobro organiziran, in si v bodoče želimo še kaj podobnega Za nas je bil to prvi tak izlet in upamo, da ne zadnji. Pa tudi možnost je imel vsakdo, kajti participacija po kvalifikaciji posameznika je umestna.« Marija Fišer, obračunski tehnik: »Še velikokrat si želim podobnih doživetij Veliko bolj prijetno bi bilo, če bi izlet trajal vsaj en dan dalj, a kaj ko vedno primanjkuje denarja.« Bruno Colovini, glavni de'ovodja: »Tudi jaz menim tako. Vendar bodimo zadovoljni s tem, kar je. Če si skromen, ti je lahko kaj hitro lepo, pa tudi doživetje ostane enkratno in nepozabno.« Tone Kajfež NENAVADEN STREL »Doktor!« vpije mlada mati že iz čakalnice in vdere k zdravniku. »Otrok je pogoltnil kroglo iz pištole!« »Pomirite se, to ni tako nevarno. Dal vam bom močno odvajalno sredstvo. Tri žlice naj ga vzame otrok.« »To je vse? Drugega nič?« se začudi mati. »Da še nekaj. Potem ko boste dali otroku odvajalo, ne stojte za njim.« KENGURUJSKI SKOK Mirnik pride k šefu in ga prosi, da bi mu zvišali plačo. »S temj dohodki si ne morem dovoliti nobenih večjih skokov,« pravi. »Saj jih tudi ni treba,« zagode šef. »Končno smo vas tu nastavili kot računovodjo in ne kot kenguruja.« MED GLASBENIKI Angleški dirigent sir Thomas Beecham je pri 84 letih še vedno vihtel dirigentsko paličico, Nekega dne je nenadoma prekinil vajo in rekel: »Prva pozavna je preglasna!« »Toda, maestro,« je pripomnil prvi vionilist, »prvi pozavnist se je nekaj zamudil in sploh še ni prišel.« »Nič zato, ko pride, mu recite, naj ne igra tako glasno.« STROKOVNJAK »V našem laboratoriju dosegam o zdaj temperaturo čez 3500 stopinj Celzija,« pripoveduje znanstvenik ponosno obiskovalcem. »To že ne bo res,« oporeka eden izmed njih, »termometer ne more biti tako dolg!«