PROBAN'KA
POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 1 6 00
Poslovni prostori v OPC Šenčur
Informacije: tel. (04) 279 18 00 www.rzisnik-perc.si
ZEISS
KAKOVOST   ZA   VAŠE OČI
Cofi Zeiss d.o.o., Befnavska 27, 2000 Maribor
POTROŠNIŠKI KREDITI
Gorenjska yBanka
Banka <t posluhom
S 1.8.2002 nižje obrestne mere
OGLAS
Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 70 - CENA 160 SIT (14 HRK)
Kranj, torek, 10. septembra 2002
Foto: Gorazd Kavčič
Volilna tekma
Medtem ko nekateri možni kandidati za novega predsednika države ali za župana občine že nekaj časa v javnosti "razkazujejo" svoje poglede na urejanje skupnih zadev, so se priprave na novembrske volitve tudi formalno začele. Roki za predsedniške in lokalne volitve so začeli teči prejšnji ponedeljek, za volitve v državni svet pa včeraj. V volilnih opravilih je letos nekaj novosti, med drugim tudi ta, da se pri zbiranju podpisov volivcev za podporo posameznim (predsedniškim) kandidatom s podpisi ne bo dalo več trgovati, kot seje, denimo, še ob prejšnjih volitvah, saj mora volivec ob podpisu obrazca na upravni enoti obvezno vpisati tudi ime in priimek kandidata, ki mu daje podporo. Število imen, ki se v javnosti pojavljajo kot možni kandidati za Kučanovega naslednika, se povečuje iz tedna v teden. Zdaj jih je trinajst, lahko da je celo kakšen več. Čeprav ustava vsem zagotavlja splošno in enako volilno pravico, s tem pa tudi pravico kandidirati za predsednika države, pa je demokracija vendarle tudi to, da bodo nekateri, ki bi bili srčno radi predsedniki, ostali samo kot kandidati za predsedniškega kandidata. Kandidacijsko "rešeto", na vso srečo, zagotavlja, da bodo lahko kandidirali le tisti, ki imajo vsaj minimalne možnosti za izvolitev, ne pa, denimo, tudi kandidati, ki ne bodo mogli zbrati niti potrebnega števila podpisov volivcev oz. jim kandidiranje pomeni le osebno promocijo. Za nekatere kandidate bo že pet tisoč podpisov bržkone (pre)velik organizacijski zalogaj, saj ni tako enostavno "usmeriti" toliko ljudi na upravne enote in dobiti njihove podpise v znak podpore. Če bo na predsedniških volitvah več politike, bo pri lokalnih volitvah več pragmatičnosti: ljudje bodo bržkone podprli ljudi, ki so se že doslej izkazali s svojim delom ne glede na to, kateri stranki pripadajo in kako so politično usmerjeni. V takšnih razmerah pa so možna politična zavezništva, ki so se še pred
leti (vsaj na podeželju) zdela neverjetna.
Cveto Zaplotnik
Spodbudna zmaga naših nogometašev
Kranj - Kar osem tisoč nogometnih navdušencev je minulo soboto zvečer na štadionu za Bežigradom pospremilo bleščečo zmago naše nogometne reprezentance. Slovenija je namreč v svoji kvalifikacijski skupini za nastop na EVRU 2004 na Portugalskem gostila reprezentanco Malte in pričakovano zmagala. Prvi gol so nam podarili kar Malte -žani sami, saj je lastno mrežo"načel" kar Darren Dcbono. V nadaljevanju so naši vse bolj napadali in malteški vratar je v 59. minuti moral priznati premoč Ermina Šiljaka. Ko je že vse kazalo, da bo ostalo pri rezultatu 2:0, pa je bil v 90. minuti natančen še Sebastijan Cimerotič in naši nogometaši so se skupaj z navijači veselili zaslužene zmage. V.S.
Na Gorenjskem se je začela hokejska sezona
Bled - Z mednarodnim poletnim hokejskim turnirjem za "Pokal Sava group" so hokejisti napovedali bogato hokejsko sezono.
Čeprav konec tedna vreme še malo ni spominjalo na zimo, pa so na svoj račun prvič v novi sezoni prišli tudi ljubitelji hokeja. Na Bledu je namreč potekal tradicionalni poletni hokejski turnir, v konkurenci šestih ekip iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije, pa se je na koncu izteklo po željah navijačev ljubljanskih "zmajčkov", ekipe Olimpije, ki je v velikem finalu prvič v tej sezoni z minimalno zmago 1:2 ugnala večne rivale iz Podmežakle, ekipo Acroni Jesenic.
Sicer pa so na turnirju, kljub zadnjemu mestu, dobro igro prikazali tudi naši mladi reprezentantje do 20 let, ki jih decembra v zaenkrat delno prenovljeni ledeni dvorani čaka nastop na svetovnem prvenstvu do 20 let, še mlajša selekcija hokejistov pa bo v blejski dvorani igrala na olimpijskih dnevih mladih januarja prihodnje leto.
Na blejskem ledu je bilo te dni že zelo živahno.
Prav kmalu pa se letos začenja tudi državno hokejsko prvenstvo, saj bo že ta konec tedna na sporedu prvi krog. Žal si tekem svojih hokejistov na domačem ledu ne bodo mogli ogledati navijači kranjskega Triglava, saj je kranjsko drsališče zaprlo vrata, tako da bodo Triglavani v nedeljo gostje ekipe Acroni Jesenic v Podmežakli. Ekipa Hit Casi-noja bo v soboto doma gostila Olimpijo. Blejci pa bodo gostovali pri Marc Interierih v Ljubljani.        Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Veslali smo in uživali na Bledu
Vikendove regate, ki jo je ob deseti obletnici izhajanja tokrat že šestič pripravilo uredništvo Delove priloge Vikend, se je udeležilo več kot osemdeset veslaških posadk, prvič pa je na regati zaveslal tudi čoln Gorenjskega glasa.
Ekipa Gorenjskega glasa je s čolnom številka šest osvojila šesto mesto. Veslali smo: Simon Šubic, Gorazd Kavčič, Alenka Brun in Vilma Stanovnik.
Bled - Prelepo sončno vreme je v soboto zgodaj popoldne na Bledu pozdravilo športnike in njihove spremljevalce, ki so se prijavili za letošnjo Vikendovo regato popularnih v veslanju. Regata je tokrat dosegla rekordno udeležbo, saj se je za nastop prijavilo več kot osemdeset posadk, ki so tekmovale v sedmih medijskih kategorijah: radijski, televizijski, časopisni, glasbeni, filmski, oglaševalski in agencijski.
Prvič se je regate udeležila tudi naša ekipa Gorenjskega glasa, ki je nastopila v drugi predtekmo-valni skupini časopisnih ekip. Že pred startom smo se zavedali hude konkurence, saj so se v nekatere čolne "baletniško" podali izkušeni raftarji in veslači, naša
ekipa, ki je "korajžo" za prijavo zbirala zadnje dni pred tekmovanjem, pa je na Bledu prvič sedla v isti čoln (del ekipe celo prvič sploh v katerikoli čoln).
"Uspeh je že, če ekipa uspešno pri vesla do štartne črte, še večji je, če ji uspe priti tudi na cilj," je naše pesimistične poglede proti jezeru razumel športni novinar Ivo Milovanovič, ki je v družbi domačega veslača Iztoka Čopa dajal spodbudo in navodila bolj ali manj izkušenim tekmovalcem in tekmovalkam. Pravilo tekmovanja je namreč bilo, da morata v vsakem čolnu sedeti dve dekleti in dva fanta. Ekipo Gorenjskega glasa smo sestavljali novinarki Alenka Brun in Vilma Stanovnik, novinar Simon Šubic in fotore-
porter Gorazd Kavčič. Skupnih treningov do regate res nismo imeli, smo pa hitro ugotovili, da se bomo - ob pomoči športne sreče - izognili vsaj potopitvi čolna. Srečno smo priveslali na start, srečno (in hitro) startali in se z vso gorenjsko trmo pognali po progi. Tako smo "pozabili", da smo že pri obratu, na kar so nas k sreči spomnile ostale ekipe, ki so že veselo obračale čolne. Do konca smo nato veslali v ozadju, na cilj pa vendarle prišli na solidnem šestem mestu in se za pomoč in spodbudo zahvalili številnim navijačem na tribuni. Med najbolj glasnimi so bili seveda sodelavci na čelu z Urško, Tino, Gorazdom in Igorjem, pa tudi ostali Gorenjci so radostno vzklikali, saj nikomur
ni bilo treba skočiti v vodo, da bi reševal morebitne potopljence in danes zaman čakal na novo številko "Gorenjca".
Podobne dogodivščine kot mi v čolnu Gorenjskega glasa so doživljali tudi nekateri drugi novinarji, oglaševalci, glasbeniki, fil-marji... in ostali, nekateri pa so se izkazali z odlično pripravljenostjo. Tako je na koncu prvo mesto osvojila ekipa agencije Bebe, pred domačimi blejskimi oglaševalci.
Seveda pa z regato še ni bilo konec blejskega druženja popularnih, ki se je nadaljevalo še pozno v večer. Več o tem pa smo zapisali na zadnji strani današnjega časopisa. Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Si ni k
9770352666018
Joras na svobodi, na morju premirje
Joška Jorasa so minuli petek pogojno izpustili iz zapora. Če v mesecu dni ne bo plačal kazni, bo moral v zapor. Hrvaška je zavrnila sporazum o meji,
ribiško premirje pa naj bi trajalo še vsaj teden dni.
Ljubljana - Slabo zdravstveno stanje po štirinajstdnevni gladovni stavki Joška Jorasa naj bi med drugim prispevalo k odločitvi hrvaških oblasti o njegovi pogojni izpustitvi. Joras je v zaporu prestal polovico tridesetdnevne kazni. Če v tridesetih dneh ne bo plačal kazni za prekrške, se bo moral vrniti v zapor.
Jorasu z odvzemom prostosti kršene temeljne človekove pravice, ko je kot slovenski državljan branil meje svoje države. SLS predlaga, naj vlada čimprej ustanovi
Ko?Ak K
ali drugače morala dati vedeti, da na sporazum o meji ne kaže več računati. Da gre v Jorasovem primeru za kršenje človekovih pravic, se strinjajo tudi v stranki Nova Slovenija, po njihovem mnenju je upravičen do moralne in materialne odškodnine, Hrvaška mora prenehati kršiti njegove pravice, slovenska oblast pa mora Jorasu in njegovi družini zagotoviti varnost. Odzvala se je tud[ komisija Pravičnost in mir pri Škofovski konferenci, ki je v sporočilu, podpisal ga je Anton Stres, mariborski pomožni škof in predsednik komisije Pravičnost in mir. pozvala vse vpletene in prizadete ljudi ter ustanove, naj vzpostavijo
stanje, ko kljub nerešenim in odprtim vprašanjem mirno sožitje in sodelovanje po dotedanjih začasnih dogovorih ni bilo moteno. V omenjeni komisiji menijo, da bo le tako mogoče iskati rešitve, ki morajo poleg zgodovinskih dejstev in pravnih norm upoštevati tudi načela pravičnosti. Za umiritev in normalizacijo odnosov ter iz človekoljubnih razlogov je po mnenju komisije treba čimprej rešiti položaj Joška Jorasa, odvzem njegove prostosti pa je bilo nedopustno in nerazumno dejanje.
Hrvaška je Sloveniji dala tudi uradno vedeti, da se odpoveduje sporazumu o razmejitvi med državama, saj je hrvaški premier
Ivica Račan to v pismu sporočil predsedniku slovenske vlade Janezu Drnovšku. Račan predlaga, naj pogajanja začnejo od začetka. Sporazumu o meji niso naklonjeni tudi hrvaški državljani, v desetih dneh je Hrvaški uspelo zbrati več kot 50.000 podpisov svojih državljanov, ki ne podpirajo predlagane razmejitve med državama. Politično ozračje med državama se še naprej zaostruje, edino 'zatišje' naj bi vladalo na morju. Na sobotnem sestanku so se namreč predstavniki slovenskih in hrvaških ribičev odločili, da bo ribiško premirje na morju med Piranom in Umagom trajalo še vsaj teden dni. Renata Škrjanc
Srečanja odborov Unicefa v Sloveniji
Ljubljana - Slovenski odbor za Unicef je bil organizator in gostitelj 47. letnega srečanja nacionalnih odborov Unicefa, ki je bil minuli teden v Ljubljani. Udeležili so se ga predstavniki sedemintridesetih nacionalnih odborov Unicefa, predstavniki njegovih uradov iz držav v razvoju in predstavniki vodstva Unicefa. Na povabilo ministra za delo, družino in socialne zadeve Vlada Di-movskega se je srečanja udeležila tudi izvršna direktorica Unicefa Carol Bellamy, ki je svojo udeležbo na srečanju združila z uradnim obiskom Slovenije.
Jorasov odvetnik Danijel Starman meni. daje bila izpustitev rezultat političnih dogovorov slovenske in hrvaške strani, kar kaže. da je Joras politični zapornik. Do Starmana naj bi prišli tudi namigi, da je Joras v nevarnosti, zato bo
od države zahteval, naj poskrbi za njegovo varnost. Svoja stališča do Jorasove izpustitve so predstavile tudi slovenske stranke ter komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. V Slovenski ljudski stranki menijo, da so bile
IlOlet
ALTA PROPAGANDING, d.o.o. Kranjska cesta 4 4240 RADOVLJICA
razpisuje prosto delovno mesto
SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA
Pogoji: VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj izključno na področju prodaje, aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje dela z računalnikom, komunikativnost, ažurnost in natančnost, vozniški izpit B kategorije, starost od 30 do 35 let, komercialne sposobnosti in samoiniciativnost.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom.
Če izpolnjujete pogoje in ste zainteresirani za tako delo, nam pošljite prijavo z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev ter kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi na zgornji naslov.
strokovno skupino, ki bo pripravila izhodišča za nadaljnja pogajanja med Slovenijo in Hrvaško, pri čemer naj bi izhajali iz temeljne ustanovne listine in pariške mirovne pogodbe. V Združeni listi socialnih demokratov vidijo razlog za napetosti med državama tudi v dejstvu, da je Hrvaška tako
Med tridnevnim uradnim obiskom Slovenije se je srečala tudi s predsednikom države Milanom Kučanom, predsednikom vlade Janezom Drnovškom in s predsednikom državnega zbora Borutom Pahorjem. Govorili so o poslanstvu Unicefa pri varovanju pravic otrok, saj je po svetu še vedno veliko primerov njihovega
OBČINA JESENICE
Cesta M. Tita 78, 4270 JESENICE
tel: 04 / 586 92 31, fax: 04 / 586 92 70,
e-mail: občina.jesenice@jesenice.si
http://www.jesenice.si
Župan Občine Jesenice, na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. list RS, št. 62/94, 17/97)
objavlja
POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST V OBČINI JESENICE ZA REDNE VOLITVE ŽUPANA, ČLANOV OBČINSKEGA SVETA TER ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI JESENICE IN ZA VOLITVE PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE
1. Občina Jesenice ponuja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljnjem besedilu: organizatorji) plakatna mesta na obstoječih tablah (posebej izdelane za obveščanje v času volitev) brezplačno. Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem območju Občine Jesenice, katerih število in skupna površina morata posameznemu organizatorju volilne kampanje omogočati vsaj osnovno informiranje volivce.
2. Občina bo po potrebi določila tudi dodatna plakatna mesta, ki bodo organizatorjem na razpolago le pod določenimi pogoji in proti plačilu.
3. Organizatorji v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest ter dimenzijo plakatov.
4. Organizatorji morajo vloge poslati najkasneje do 1. 10. 2002
na naslov: Občina Jesenice, Komunalna direkcija, C. m. Tita 78, 4270 Jesenice. Kasnejših vlog ne bomo upoštevali.
5. Občina Jesenice, Komunalna direkcija bo zbrala vloge organizatorjev, in na podlagi načela enakopravnosti določila število plakatnih mest.
6. Plakatiranje na določenih plakatnih mestih bo mogoče od 10. 10. 2002 dalje.
ŽUPAN
Boris Bregant, univ. dipl. inž. str.
Nov sporazum s Hrvaško in pomoč Afganistanu
Ljubljana - Vlada RS je na svoji seji minuli četrtek sprejela pobudo za sklenitev sporazuma o pristopu Republike Hrvaške k Srednjeevropskemu sporazumu o prosti trgovini (Cefta). Pobudo mora predhodno obravnavati še odbor za zunanjo politiko in odobriti podpis, če bo njegovo mnenje pozitivno, naj bi Hrvaška pristopila k sporazumu s 1. januarjem 2003. Z njenim pristopom k Cefti bo med državama prenehal veljati sporazum o prosti trgovini. Trgovinska menjava bo urejena z dvostranskimi protokoli, med Slovenijo in Hrvaško s Protokolom 37 in 43 za industrijske in za kmetijske izdelke. Carin pri uvozu industrijskih izdelkov ne bo več, po pristopu Hrvaške k Cefti pa naj bi se izboljšali pogoji trgovanja med državama.
Vlada je sprejela tudi odločitev, da za potrebe usposabljanja afganistanske vojske prispeva 1800 pušk, 88 minometov, 26 protioklepnih ročnih minometov in pripadajoče strelivo. Odločitev o donaciji je sprejela na podlagi prošnje afganistanske vlade članicam protiteroristične koalicije za opremljanje in usposobitev bodoče afganistanske vojske za izvajanje nadzora meje ter boj proti terorizmu. Urad vlade RS za informiranje je v sporočilu za javnost še zapisal, da bo podarjena oprema namenjena za usposabljanje treh od predvidoma šestih bataljonov afganistanske vojske in naj bi bila prispevek Slovenije k vzpostavitvi funkcionalne države.   R. S.
izkoriščanja in trpinčenja, za dostojen položaj otrok v družbi pa si morajo prizadevati tako država kot tudi civilna družba in nevladne organizacije. Po besedah Bel-lamvjeve je položaj otrok v Sloveniji zelo dober, kar pa ne pomeni, da ne bi bil lahko še boljši.
Letno srečanje predstavnikov Unicefa je namenjeno predvsem usklajevanju dejavnosti za učinkovitejše uresničevanje Unicefove
politike, ki temelji na zaključnem dokumentu Svet po meri otrok, Generalna skupščina OZN ga je sprejela maja letos. Na srečanju je sodelovala tudi skupina slovenskih mladostnikov, predstavili so dokumentarni film, ki so ga junija posneli z albanskimi vrstniki. Letno srečanje nacionalnih odborov Unicefa je bilo tokrat prvič v eni od držav v tranziciji, kjer so odbore ustanovili šele v devetdesetih letih. Udeleženci srečanja so pohvalili učinkovito delovanje slovenskega nacionalnega odbora in podporo, ki jo ima Unicef pri slovenski javnosti. Slovenski prispevek za Unicef (0,6 ameriškega dolarja na prebivalca) je primerljiv s prispevkom uspešnih razvitih držav.
R. Š.
Trajnostni razvoj v znamenju kapitala in lobijev
Ljubljana - Desetdnevni svetovni vrh o trajnostnem razvoju v Jo-hannesburgu, slovensko delegacijo je vodil minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač, se je pred dnevi končal s sprejetjem Programa ukrepov za uresničevanje trajnostnega razvoja in Politične deklaracije.
OBČINA PREDDVOR - ŽUPAN Dvorski trg 10, 4205 Preddvor,
tel. 275 10 00, fax. 275 10 20, e-mail: preddvor@siol.net
Številka: 02-252/2 Datum: 6. 9. 2002
Na podlagi 8. člena zakona o volilni kampanji (Ur. list RS št. 62/94 in 17/97) in 20. člena Statuta Občine Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 2/99) objavljam
POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST V OBČINI PREDDVOR ZA VOLITVE ŽUPANA IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA
1. Občina Preddvor ponuja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljevanju: organizatorji) plakatna mesta na obstoječih tablah za lepljenje in nameščanje plakatov z volilnimi sporočili.
2. Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem območju občine Preddvor.
3. Občina Preddvor bo po ptrebi določila tudi dodatna plakatna mesta, ki bodo organizatorjem na razpolago le pod določenimi pogoji in proti plačilu.
4. Organizatorji morajo v vlogi navesti želeno število plakatnih mest, dimenzijo in število plakatov ter zahtevo za dodelitev dodatnih plakatnih mest poslati najkasneje do ponedeljka, 7. 10. 2002, na naslov: Občina Preddvor, Dvorski trg 10, 4205 Preddvor s pripisom "VOLILNA KAMPANJA".
5. Občina Preddvor bo vloge zbrala in na podlagi enakopravnosti določila lokacijo plakatnih mest.
6. Plakatiranje na določenih plakatnih mestih bo omogočeno od dneva pridobitve obvestila do zaključka volilne kampanje.
Župan Občine Preddvor Miran ZADNIKAR
Program zahteva zmanjševanje izkoriščanja naravnih virov; do leta 2010 naj bi zaradi ohranjanja in obnove ribje populacije zmanjšali ribolov, do leta 2015 naj bi prepolovili število ljudi, ki nimajo dostopa do zdrave pitne vode ter zagotovili osnovno čiščenje odpadnih voda in zmanjšanje njihove količine, do leta 2020 bi morali ustaviti proizvodnjo kemikalij, ki škodujejo zdravju in okolju. To je le nekaj zahtev programa, na področju energije pa države udeleženke srečanja niso našle skupnega jezika in se niso uspele dogovoriti o 15-odstotnem globalnem povečanju deleža obnovljivih virov energije, ki ga je predlagala Evropska unija. Slednja bo oblikovala posebno koalicijo držav in regij, ki bo določila točne roke za povečanje porabe obnovljivih virov energije, pripravila je tudi energetsko listino, h kateri je pristopila tudi Slovenija.
Na svetovnem vrhu so se soočili različni politični interesi in interesi lobijev, srečanje pa je bilo tudi priložnost, da so nevladne organizacije izrazile svoje nezadovoljstvo in opozorile na vlogo kapitala pri odločanju o rabi naravnih virov. Vrh v Johannesbur-gu je pokazal, daje Evropa v svo-
STRANKARSKI NOVICI
jih prizadevanjih za trajnostni razvoj s še nekaterimi razvitimi državami precej osamljena, saj Amerika in Avstralija takemu razvoju nista naklonjeni, številne države v razvoju pa trajnostnega razvoja ne zmorejo uresničevati. Rezultati svetovnega vrha po besedah Janeza Kopača kažejo moč lobijev in razmerje političnih sil v svetu. Sprejeti program ukrepov zadeva tudi Slovenijo, ki bo morala zmanjšati količine odpadnih voda, poskrbeti za manjše izumiranje rastlinskih in živalskih vrst, določilo o prenehanju proizvodnje zdravju škodljivih kemikalij do leta 2020 pa bo zahtevalo spremembe tudi v kemični industriji. Države udeleženke srečanja bodo pripravile desetletne programe ukrepov, s katerimi naj bi spremenili vzorce proizvodnje in porabe, da slednji ne bi ogrožali okolja. Zeleni Slovenije pa o svetovnem vrhu in slovenski udeležbi menijo, da že sama udeležba, vrha se ni udeležil ne predsednik države, ne predsednik vlade, niti zunanji minister, ampak le minister za okolje, kaže odnos, ki ga ima vodstvo države do trajnostnega razvoja, slednji je po mnenju stranke Zelenih najpomembnejše vprašanje človeštva. R. S.
Tržič - Predsednik OO LDS Borut Sajovic se je minuli torek sestal / državnim sekretarjem za investicije na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Hermanom Tomažičem. Državni sekretarje predstavil aktivnosti vlade RS za izboljšanje šolskih prostorov, v državnem proračunu je za investicije predvidenih 10 milijard tolarjev. Del sredstev je dobila tudi tržiška občina za novo osnovno šolo in športno dvorano. Sajovic je poudaril, da občino Tržič čaka še vrsta projektov npr. osnovni šoli v Bistrici in Križah, ki sta potrebni temeljite obnove. Poleg tega je po njegovem mnenju pomembno tudi vprašanje o srednji šoli splošne usmeritve. Stranka LDS si bo po besedah Sajovica prizadevala za izgradnjo letnega športnega parka.
Kranj - MO SDS Kranj prireja v petek, 13. septembra, ob 20. uri, v dvorani KS Stražišče veseloigro Vinka Moderndorferja Jožef in Marija. Vstopnine ni.
Upokojenci se ne pustijo
odrivati na rob
Z 260 tisoč člani so najpomembnejša organizacija civilne družbe, je na srečanju upokojencev Gorenjske dejal predsednik ZDUS Vinko Gobec. Kot je poudaril predsednik
vlade RS dr. Janez Drnovšek, so upokojenci veliko prispevali k razvoju države.
Komenda - Društvo upokojencev Komenda je v četrtek pripravilo letošnje srečanje članstva z vse Gorenjske. Upokojencem so se prvič pridružili gorenjski župani, posebej pa jih je razveselil obisk predsednika slovenske vlade. Njegova ugotovitev o prispevku starejših generacij k razvoju države velja tudi za Komendo, kjer so po besedah župana Tomaža Drolca od ustanovitve občine postorili veliko. Seveda pa je bilo srečanje na hipodromu namenjeno tudi razvedrilu, za kar so poskrbeli domačini in gostje v pestrem kulturnem sporedu.
Množica ljudi pred občino Komenda je napovedovala pomemben dogodek. Pihalna godba iz Kamnika je spremljala zbiranje gostov z Gorenjskega in od drugod. Med njimi so bili župani iz občin Cerklje, Domžale, Jesenice, Jezersko, Kamnik, Kranj, Mengeš, Moravče, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Trzin, Železniki in Žirovnica, državni poslanci, člani vodstev upokojenske organizacije ter predstavniki DE-SUS, tudi kandidat za predsednika države dr. Anton Bebler. V sprevodu s konjeniki, narodnimi nošami in praporščaki upokojenskih društev so jih peljali na vozovih do bližnjega hipodroma, kjer
seje zbralo več kot štiri tisoč upokojencev iz 47 gorenjskih društev.
Zbrane je pozdravil predsednik DU Komenda Janez Kimovec. Predstavil je delo društva, ki bo prihodnje leto praznovalo 50-let-nico ustanovitve. Sprva je imelo 43 članov iz Komende in 14 s Križa. Danes povezuje kar 800 članov, ki so dejavni na raznih področjih. Skrb za ostarele in bolne člane, zlasti starejše od 80 let, je njihova prednostna naloga. Člani se radi udeležujejo organiziranih izletov, bolj čili pa se ukvarjajo s pohodi, kolesarstvom, balinanjem in šahom. Živahna je tudi kulturna dejavnost, od igralske sekcije in recitatorjev, do narodno zabav-
go. Zato želijo nadaljevati tako pokojninski sistem, da ne bodo ogrožena izplačila pokojnin. Predvsem te predsednikove besede so z bučnim aplavzom podprli številni udeleženci srečanja. Pred odhodom je župan Drolec gostu podaril novo in staro knjigo o Komendi, predsednik pa si je vzel čas tudi za spominsko fotografijo z gostitelji.
Dobro počutje, veselo razpoloženje
Na srečanju v Komendi niso govorili le o rasnih stvareh, ampak so \c tudi zabavali. Humor iz svoje malhe je stresal znani Podokni-čar Franc Pestotnik, ki izhaja iz
stopo in drugo orodje iz svoje muzejske zbirke. Bolj uporabne predmete so žrebali med kupci srečk, ki so se potegovali za enajst glavnih nagrad, med njimi tudi za športno kolo in televizor.
Odlično organizacijo srečanja je pohvalil predsednik območne zveze DU za Gorenjsko Marjan Prinčič iz Kranja. Izrazil je zadovoljstvo, da seje prvotno druženje planincev in kolesarjev razvilo v tako množično in vsebinsko zanimivo druženje. Ker je na Gorenjskem in v širši okolici kar 25 tisoč upokojencev, je vsekakor pomembno tudi povezovanje med 47 društvi.
Ugotovitev predsednika Prinči-ča so potrdile tudi Tončka Zad-
Predsedniku vlade so v Komendi podarili dve knjigi o njihovem kraju.
Člani upokojenske folklorne skupine so prav mladostno poskočni.
nega ansambla s folklorno skupino in mešanega pevskega zbora. Domači godbeniki, plesalci in pevci so pripravili tudi kulturni program na srečanju, v katerem so se pridružili tudi člani Društva narodnih noš Komenda in pevski zbor DU Kamnik.
Dobrodošlica gostom v mladi občini
Zadovoljstvo nad množičnim obiskom je izrazil tudi župan občine Komenda Tomaž Drolec. Kot je dejal, je to ena manjših in najmlajših slovenskih občin. Ustanovili so jo leta 1999, v njej pa živi manj kot 4500 prebivalcev. Z enotnim delom so v kratkem času postorili veliko; postavili so prizidek k šoli v Mostah, tam so obnovili cesto in zgradili most, odprli so večnamensko dvorano in dva oddelka vrtca ter uredili novo pokopališče v Komendi. K razvoju njihovih krajev so veliko prispevali tudi upokojenci, je priznal župan Drolec.
Na pomen upokojenske organizacije je opozoril predsednik ZDUS Vinko Gobec. Z 260 tisoč člani so najpomembnejša organizacije civilne družbe, zato se ne pustijo odrivati na njen rob. Doslej so že mnogokrat dvignili svoj glas za reševanje problemov v mladi državi in dali svoj prispevek tudi v prizadevanjih za reformo pokojninskega sistema. V bodoče si bodo prizadevali za povečanje članstva in večji vpliv na odločanje politikov, tudi z vztrajanjem na izboljšanje vdovskih pokojnin in povečanje regresa za upokojence.
Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je ugotovil, daje trdo delo mnogih generacij zagotovilo sedanji razvoj in pomagalo prebresti krizo ob razpadu bivše države. Slovenija si prizadeva za uravnoteženo in socialno pravično politiko, kar je v določeni meri povezano tudi z zavestjo ljudi. Trdnost države je odvisna zlasti od nadaljnjega gospodarskega razvoja, ki bo osnova za vse dru-
Med udeleženci srečanja sta bila tudi predsednika upokojencev Gorenjske (levo) in Slovenije (desno).
tega kraja. Za glasbo je poleg domačih godbenikov skrbel ansambel Nagelj. Rokave so zavihali tudi gostinci in trgovci. Izdelke stare obrti je predstavil lončar Miran Stebe iz Podboršta, Janez Lončar iz istega kraja pa stari mlin na kamne, mlatilnico, nožno
Težave pri obnovi Linhartovega trga
Upravna enota zavlačuje rušenje
Ker občina v pol leta ni uspela podreti stare Merkurjeve trgovine in urediti parkirišč, so jezni gostinci z Linhartovega trga z vozili preprečili začetek del. Rešitev: začasna parkirišča v grajskem parku. Župan Stušek o ravnanju upravne enote: "S kakšnimi težavami pri pridobivanju dovoljenj se
šele srečujejo posamezniki, če ima že občina, ki dela v širšem interesu, takšne težave!"
Radovljica - V začetku poletja so v Radovljici začeli z obsežnim in finančno zahtevnim projektom obnove starega mestnega jedra. Potem ko so se najprej lotili urejanja stranskih cest, so prvi teden v septembru gradbeni stroji zabrneli tudi na samem Linhartovem trgu. A vse skupaj ne poteka brez težav, na dan začetka del so tako nekateri gostinci z Linhartovega trga z vozili zaprli trg in s tem preprečili, da bi gradbeni stroji lahko začeli s kopanjem. O zapletih je na novinarski konferenci prejšnji teden spregovorilo vodstvo Občine Radovljica z županom Jankom S. Stuškom na čelu.
Do razburjenja gostincev je prišlo, ker občina kljub drugačnim obljubam pred začetkom del na samem trgu ni zagotovila dodatnih parkirnih mest na vhodu v staro mestno jedro. Kot je pojasnil
župan Stušek, krivda ni na strani občine, temveč upravne enote, ki že več kot pol leta ne izda dovoljenja za porušitev nekdanje Merkurjeve trgovine, kjer naj bi uredili 18 začasnih parkirišč. Vlogo za
Župan Janko S. Stušek
Stanovalci bodo dobili daljinske upravljalce
Linhartov trg bo po zaključku obnove opremljen s potopnimi količki na vstopu in izstopu, tako kot je to urejeno v Kranju in Škofji Loki. Daljinske upravljalce bodo dobili stanovalci in lastniki lokalov, na občini računajo, da jih bodo razdelili med 70 in 80, število pa bodo skušali karseda zmanjšati. Vrednost enega daljinskega upravljalca naj bi bila dobrih deset tisoč tolarjev, po besedah Jureta Klančnika z občine pa dogovora o tem, koliko bodo zanje morali odšteti uporabniki, še ni. Po besedah župana Janka S. Stuška parkiranja na trgu ne bo več, z odlokom in pravilnikom pa bodo določili izjeme. Tako bodo verjetno dopustili parkiranje stanovalcev in lastnikov lokalov, ki imajo garaže ali parkirišče na lastnem dvorišču, medtem ko bodo drugi stanovalci imeli časovno omejen dostop za nujne potrebe (predvidoma za pol ure). Tudi za cerkev velja podobno kot za stanovalce, medtem ko bodo za dovoz vernikov ob nedeljah in praznikih dopustili časovni dostop s Ceste svobode. Za dostavo bo trg odprt med 6. in 9. uro zjutraj. Stalen dostop bodo imela urgentna vozila, z avtomobilom na trg pa bodo v dogovoru z redarjem dovolili tudi vozilu mladoporočencev, ki se bosta poročila v Šivčevi hiši.
rušitev dotrajane stavbe, ki ni zaščitena in je po županovih besedah tujek v prostoru, je občina vložila že februarja, po večkratnih zapletih pa so pred dnevi dobiii novo zavrnitev, s katero se celoten postopek zaradi formalnih razlogov mora začeti znova. Župan nerazumno dolgo postopke razume kot "ekstremno hudo birokracijo" ter kot "neke vrste nepripravljenost upravne enote, da se razrešijo problemi, ki jih ima občina". Stušek se je ob tem vprašal, s kakšnimi težavami pri pridobivanju dovoljenj se šele srečujejo posamezniki, če ima že občina, ki dela v širšem interesu, takšne težave. Ker torej do nadaljnjega na mestu Merkurjeve trgovine ne bodo mogli urediti dodatnih parkirnih mest za stanovalce in obiskovalce trga, so zaplet z jeznimi domačini rešili tako, da so začasno uredili 23 parkirnih mest ob robu mestnega parka. Tam bodo parkirišča tako dolgo, dokler občini vendarle ne bo uspelo podreti Merkurjeve trgovine, kar pa se lahko zavleče tudi do konca leta. Dolgoročno pa naj bi bila najbolj sprejemljiva možnost gradnja parkirne hiše na
Ob začetku del na Linhartovem trgu so nezadovoljni gostinci z vozili preprečili delo gradbenikom.
tem mestu, je še povedal župan. In kako bodo potekala obnovitvena dela na samem trgu? Po besedah direktorja občinske uprave Jožeta Rebca so začeli na predelu med cerkvijo in gostilno Lec-tar, dela naj bi bila končana do 22. novembra, a pod pogojem, da jih ne bodo zavrla arheološka izkopavanja. Po Rebčevih besedah bodo celotna prenovitvena dela stala okrog 225 milijonov tolarjev, po prvotnih ocenah naj bi sicer 190 milijonov, vendar pa so se pojavili dodatni stroški zaradi nujne sanacije obzidja na Trubarjevi. Do-
slej so že prenovili Cesto svobode od cerkve do odcepa za pokopališče, Gubčevo ulico, medtem ko naj bi bila dela na Trubarjevi ulici zaključena 19. septembra. Po zaključku prenove bo Linhartov trg tlakovan z granitom (samo za tlakovanje bodo morali došteti 63 milijonov tolarjev, kar je tretjina celotne naložbe) ter zaprt za promet. Na občini pričakujejo, da bodo gostinci na trgu postavili mize in stole ter tako oživili staro mestno jedro.
Urša Peternel
nikar in Cilka Orehar ter Milena Orehovec z bližnjega Brega. Zaradi prijetne družbe se udeležijo srečanja upokojencev vsako leto, če je le mogoče. Mileno zanimajo kot pevko tudi kulturni nastopi drugih. Kot je zaupal Marjan Zupančič s Posavca, je na lanskem srečanju v organizaciji DU Ljubno - Mošnje - Brezje veliko delal, letos pa seje prišel bolj zabavat. Verjamemo, da niti on niti drugi udeleženci niso odšli domov razočarani.
Stojan Saje
GLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o.. Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 160 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Štiri mesece za dokumente
V četrtek je župan Občine Železniki Mihael Prevc sklical izredno sejo Občinskega sveta o vračanju vlaganj
v telekomunikacijsko omrežje.
V spomin bazoviškim žrtvam
Železniki - Po zakonu o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje so morale lokalne skupnosti do 5. septembra letos sprejeti predpis, ki podrobneje določa način sestave seznama, način ugotavljanja sorazmernih deležev vračila ter pogoje in roke vračanja deležev. Na začetku so se svetniki soočili s problemom ali kršiti poslovnik in sprejeti odlok ali sprejeti predpis.
Po posvetu predsedujočega Janeza Ferlana in Jolando Pintar, direktorico občinske uprave so se odločili za obravnavo odloka, kot je predlagala občinska uprava. Najprej pa je Peter Prezelj podal poročilo o vlaganjih v telekomunikacijsko omrežje v občini Železniki. V takratni škofjeloški občini (na območju Železnikov) se je začelo načrtovati leta 1979. Takrat so sklenili, da bo PTT prispeval 60 odstotkov, ostalo pa uporabniki. Do leta 1985 je lokalna skupnost vplačevala za graditev pošte in kabelskega omrežja, skupni znesek pa je znašal 65 milijonov tolarjev oziroma 4 milijone nemških mark.
Krajevna skupnost Železniki je leta 1984 zbrala 248.000 nemških mark, leto kasneje 442.000 mark, leta 1986 470.000 mark, nato pa še 101.000 in leta 1988 še 230.000 nemških mark. Skupaj torej kar 1,1 milijona nemških mark. Kasneje so začeli graditi še po okoliških vaseh, kjer so opravili tudi veliko fizičnega dela. Ravno tu pa je najtežje ugotoviti vrednost vlaganj. Prezelj je podal izračun za Krajevno skupnost Davča vložek 567.000 nemških mark, vsi občani skupaj naj bi zbrali skoraj 7.2 milijona nemških mark.
Nekateri svetniki so opozorili, da ne smejo pretiravati pri ocenjevanju vloženega fizičnega dela,
saj bi s tem zapravili možnost za pravično vrnitev. Opozorili so tudi, da je bilo veliko skupnega denarja vloženega v centralo v Škofji Loki, ki bi morala biti predmet delitvene bilance. Dogovorili so se, da bodo pripravili korektne podatke, s katerimi se bodo lahko pogajali.
Nato so sprejeli še odlok o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Ta določa, daje zavezanec za plačilo občina, in si-
cer takrat, ko bodo prejeli sredstva od države. Ta jih bo delila po principu, kdor prej pripravi dokumentacijo, bo prej dobil denar. Do povračila so upravičene tako fizične kot pravne osebe. V štirih mesecih bodo morali KS in vaški odbori posredovati vso dokumentacijo in dokazila o vlaganjih. Zakon določa vračilo deleža v vrednosti od 20 do 40 odstotkov.
Boštjan Bogataj
Seznam upravičencev se že sestavlja
Občinski svet občine Žirovnica je po hitrem postopku sprejel odlok o določitvi seznama upravičencev za vračilo vloženih sredstev v telekomunikacijsko omrežje.
Žirovnica - Le nekaj dni pred zadnjim rokom je tudi Občina Žirovnica sprejela odlok o določitvi seznama upravičencev za vračilo vloženih sredstev v telekomunikacijsko omrežje. Od julija letos veljavni zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje namreč nalaga lokalnim skupnostim, ki so v letih 1974 do 1994 sklepale pogodbe s Telekomom (oziroma tedanjim PTT) o pridobitvi telefonskih priključkov, da kot upravičenke do vračila vlaganj v telefonsko omrežje do 5. septembra sprejmejo potreben odlok.
Na območju občine Žirovnica je gradnja telefonskega omrežja potekala v več fazah. Telefonsko centralo je kot pogoj za širitev omrežja kupila tedanja Samoupravna komunalna skupnost Jesenice pred letom 1983. Krajevna skupnost Žirovnica je nato vodila akcijo opremljanja v treh fazah; v letih 1983/84 za 656 priključkov, leta 1985 za 24 priključkov in v letih 1987/88 še za 196 priključkov. Po letu 1988 je širitev telefonskega omrežja potekalo preko občine Jesenice, zato podatkov o številu kasnejših priključkov v Žirovnici zaenkrat še nimajo, vendar pričakujejo, da bodo z jeseniško občino kmalu podpisali ustrezno pogodbo o pravnem nasledstvu tako pravic
Kučan pred olimpiado na Bledu
Bled - Bled je prejšnji teden obiskal predsednik Republike Slovenije in častni predsednik organizacijskega odbora Šahovske olimpiade Milan Kučan. V spremstvu blejskega župana Borisa Maleja si je ogledal prizorišče olimpiade blejsko Športno dvorano. Predstavniki občine, Šahovske zveze Slovenije, blejskega turističnega gospodarstva in izvajalca gradbenih del podjetja Gradiš so predsednika podrobno seznanili s potekom del in ostalimi pripravami na izvedbo šahovske olimpiade, ki bo od 25. oktobra 2002 do
- 11. novembra potekala na Bledu.
Kot so sporočili z blejske občine, gradbena dela potekajo v skladu s terminskim načrtom in morajo biti končana do 30. septembra letos. Skupna vrednost investicije (prenova Športne dvorane in ureditev okolice) za vse štiri faze znaša okrog 652 milijonov tolarjev, občina pa pričakuje, da bo k finančnemu pokritju naložbe svoje prispevala tudi država. Na sestanku, ki je sledil ogledu dvorane, so se sogovorniki strinjali, da je v tem mesecu potrebno poskrbeti tudi za čim bolj odmevno promocijo šahovske olimpiade, ki je edinstven športni dogodek ne le za Bled, temveč za celotno Slovenijo. Predstavniki blejskega turističnega gospodarstva so častnega predsednika organizacijskega odbora seznanili tudi s prireditvami, ki bodo spremljale šahovsko olimpiado. U. P.
kot obveznosti z naslova vlaganj v telefonsko omrežje. Upravičenci za vračilo bodo določeni na podlagi pogodb, ki jih je sklepala KS Žirovnica in KS Edi Giorgioni za naročnike s Potokov. Podatki o naročnikih hrani KS in bodo dani v javno obravnavo, da bodo lahko podane tudi pripombe, nato pa bo seznam upravičencev dokončno oblikovan. Upravičenci lahko po zakonu pričakujejo, da bodo uveljavljali vračilo od Telekoma, vendar le za razliko med vplačanim zneskom in tržno ceno priključka, ki je veljala v letih postavljanja telefonskega omrežja. Slednjo mora še določiti posebna komisija, ki jo je imenovala vlada.
V Žirovnici ugotavljajo, da so naročniki različno plačevali za svoje telefonske priključke, predvsem zaradi gibanja tečaja nemške marke. Tako je večina naročnikov v povprečju plačala med 1.000 in 2.000 mark. Ker so v KS Žirovnici stremeli k temu, da bi naročniki plačali približno enake zneske, je sedaj v odloku določeno, da naj bi bilo vračilo za vse naročnike enako Odlok še predvideva, da so upravičenci do vračila tedanji naročniki telefonskega naročnika oziroma njihovi pravni nasledniki na podlagi potrebnih dokumentacij. Simon Subic
OBČINA RADOVLJICA
ŽUPAN
Gorenjska cesta 19,
4240 Radovljica, tel. 04 537 23 00, fax. 531 46 84
Župan Občine Radovljica na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ul. RS, št. 62/94 in 17/97) in 7. člena Statuta Občine Radovljica (UVG št. 23/99)
objavlja
POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST
1. Občina Radovljica nudi organizatorjem volilne kampanje plakatna mesta na javnih plakatnih panojih v običajni rabi, na malih plakatnih panojih in reklamnih panojih na drogovih javne razsvetljave. Poleg tega nudi tudi dodatne velike začasne panoje, ki se postavijo za čas predvolilne kampanje.
2. Plakatna mesta na javnih plakatnih panojih v običajni rabi, malih plakatnih panojih in reklamnih panojih na drogovih javne razsvetljave bodo enakomerno razporejena po celotnem območju Radovljice. Dodatne začasne panoje se postavi na že določenih lokacijah glede na izkazan interes organizatorjev.
3. Organizatorji naj v vlogi navedejo želeno število in vrsto plakatnih mest in interes za dodatna mesta na začasnih panojih.
4. Uporaba plakatnih mest je brezplačna, organizator plača samo stroške plakatiranja in odstranjevanja plakatov. Na dodatnih začasnih panojih organizator krije stroške najema zemljišča in postavitev začasnih panojev, za plakatiranje poskrbi sam.
5. Organizatorji morajo poslati vloge najkasneje do 7. oktobra 2002 na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska c. 19, 4240 Radovljica, z oznako "VOLILNA KAMPANJA".
6. Občina Radovljica sprejema vloge organizatorjev, in na podlagi načela enakopravnosti za vsakega določi enako število plakatnih mest. Razdelitev plakatnih mest določi občinska uprava Občine Radovljica.
7. Plakatiranje na določenih plakatnih mestih in lokacijah bo možno od 10. oktobra do 8. novembra 2002 do 24.00 ure.
Janko S. STUŠEK ŽUPAN
OBČINA TRZIC
Tajništvo občine
Trg svobode 18, 4290 Tržič
http:://www.trzic.si; e_pošta:
občina. trzic@trzic. si
Župan občine Tržič na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. list 62/94 in 17/97) objavljam:
POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST NA OBMOČJU OBČINE TRŽIČ
1. Občina ponuja organizatorjem volilne kampanije (v nadaljnjem besedilu: organizatorji) plakatna mesta na obstoječih stenskih ali samostojećih tablah za lepljenje plakatov z volilnimi sporočili.
2. Plakatna mesta bodo enakomerna razporejena po celotnem območju občine Tržič.
3. Organizatorji morajo v vlogi navesti dimenzijo plakatov in točne podaktke za izdajo računa (točen naziv in naslov sedeža, kjer je stranka registrirana, davčno številko in ali so davčni zavezanec).
Cena plakatiranja za volilno kampanjo zajema stroške plakatiranja in odstranjevanja plakatov, plakatna mesta so brezplača-na. Plakati se bodo izobešali po plačanem predračunu.
4. Občina Tržič bo po potrebi določila tudi dodatna plakatna mesta, ki bodo organizatorjem na razpolago le pod določenimi pogoji in proti plačilu.
5. Organizatorji morajo poslati vloge najkasneje do ponedeljka 05.10.2002 na naslov OBČINA TRŽIČ, Trg svobode 18, 4290 Tržič, s pripisom "VOLILNA KAMPANJA".
Vsi organizatorji, ki bodo poslali vloge po navedenem datumu, bodo koristili le še prosta plačniška plakatna mesta.
6. Plakatiranje na določenih plakatnih mestih bo omogočeno od 10.10.2002 do 08.11.2002 do 24. ure.
Datum: ponedeljek, 9. september 2002 Št. zadeve: 354-015/02-03
ŽUPAN OBČINE TRŽIČ Pavel Rupar
Kranj - Ob 72. obletnici smrti bazoviških junakov so minuli petek popoldne v Prešernovem gaju v Kranju pripravili spominsko svečanost. K spomeniku bazoviških žrtev so cvetje in vence položili predstavniki Odbora za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Slovenske kulturno - gospodarske zveze, Sveta slovenskih organizacij, Stranke slovenske skupnosti, Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije Tiger primorske. Območnega združenja borcev in udeležencev NOV ter v imenu Mestne občine Kranj župan Mohor Bogataj. Slavnostni govornik Livijo Valenčič iz Odbora bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu je ob opisovanju zgodovinskih okoliščinah, v katerih so bili v bazoviškem gozdu usmrćeni štirje fantje, pogledal tudi v aktualno dogajanje. Med drugim je izrazil bojazen, da bi lahko vstop Slovenije v Evropsko unijo za slovensko manjšino v Italiji pomenil velik vzpon, lahko pa jo tudi usodno potisne na rob dogajanj, če bi italijanski nacionalizem znova dvigal glavo. S.Š., foto: T.D.
Prizidek počasneje od želja
Naklo - Predlog za pobot bodočih terjatev izvajalca del s kupnino za predvideno prodajo občinskih zemljišč se večini ni zdel sprejemljiv zaradi nerešenih zahtevkov za denacionalizacijo zemljišč. Zaenkrat niso podprli niti izgradnje turistično gostinskega objekta v Naklem, zeleno luč pa so prižgali za dogovore o sofinanciranju izgradnje nove lekarne v Naklem in naročilo načrta za športno dvorano v Strahinju.
Vodstvo občine Naklo je že podpisalo pogodbo za športna igrišča ob šoli, ki jih bo gradilo Cestno podjetje Kranj. Na razpisu za izgradnjo prizidka k OS Naklo so izbrali družbo Gradbinec GIP iz Naklega. s katero bi želeli podpisati pogodbo za celotno investicijo. Ker letos ni dovolj denarja, so se sporazumeli za dogovor o zavarovanju terjatev izvajalca del, je pojasnil na seji občinskega sveta prejšnji teden župan Ivan Štular. Občina Naklo ima namreč več zemljišč v k.o. Pivka, ki jih namerava prodati. Če bi na razpisu uspel Gradbinec GIP, bi občina lahko kupnino pobotala s terjatvami izvajalca del, sicer pa bodo zagotovila denar v proračunu za leto 2003. Zaradi opozoril, da za del teh zemljišč še niso rešeni zahtevki za denacionalizacijo, večina ni podprla omenjene možnosti. Župan je predlog dogovora umaknil s pojasnilom, da bo občina zato podpisala le delno pogodbo. To pa pomeni, da prizidek k osnovni šoli še ne bo narejen letos.
Predsednik Komisije za izgradnjo turistično gostinskega objekta Ivan Meglic je pojasnil, da se je na objavljeni razpis za skupno naložbo z. občino prijavil en sam kandidat. Njegova ponudba ustreza pogojem, vendar zaradi nesklepčnosti komisije niso pripravili sklepa o tem. Glede na to so svetniki zahtevali ustrezno pisno
obrazložitev in tudi predlog pogodbe, da se bodo o tem odločali na eni prihodnjih sej. Tokrat so se seznanili tudi s predlogoma dveh interesentov za vlaganje v izgradnjo nove lekarne v Naklem. Gorenjske lekarne nudijo nakup in opremo lekarne ter lekarniško službo, zasebnica iz sosednje občine pa bi uredila lekarno v najetih prostorih. Ker je za občino slednja možnost bolj sprejemljiva, se bodo dogovarjali o njeni uresničitvi. Na predlog župana so podprli odločitev, da v pripravo načrtov za izgradnjo srednje biotehniške šole v Strahinju vključijo tudi novo športno dvorano namesto šolske telovadnice. Obenem so se strinjali, da namenijo 2 milijona SIT iz rezervnega sklada občine za delno financiranje obnove Potočnikovega jezu v Podbrezjah.
Na seji so po hitrem postopku sprejeli odlok o določitvi seznama upravičencev za vračilo vloženih sredstev v telekomunikacijsko omrežje. Na tej osnovi bodo lahko prebivalci z ustrezno dokumentacijo prijavili zahtevke za vračilo. Potrdili so še odlok o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Naklo, ker kranjski svet ukinja pristojnosti v drugih občinah. Med drugim so sprejeli tudi Načela in merila za izbor in vrednotenje programov športa, ki jih financirajo iz občinskega proračuna.      Stojan Saje
Najvztrajnejši pohodniki in kolesarji
Ambrož pod Krvavcem - Pred dnevi so se v kmečkem turizma Martinjak na Ambrožu pod Krvavcem zbrali njegovi najzvestejši obiskovalci. Kot je povedal lastnik Stane Martinjak. vsako leto pripravi družabno srečanje /a tiste pohodnike, ki so se prejšnje leto najpogosteje peš ali s kolesom podali na Ambroža. Letošnje srečanje je bilo tako že četrto po vrsti, od dvanajstih povabljenih pa je prišlo devet pohodnikov. Med njimi je hil najaktivnejši Jože Kemperle iz Nožic, ki je v letu 2001 zbral 152 vpisov v knjigo obiskovalcev, mnoge med njimi je opravil s kolesom. S.Š.
Prenovljena Španova hiša
V petek so Čadeževi iz Dolenje vasi pripravili slovesnost ob zaključku prenove približno 500 let stare hiše, v kateri
so prebivali župani, do leta 1985 pa je bila tu gostilna.
Dolenja vas - Čadeževa hiša je vzorčen primer obnove škofjeloško - cerkljanskega stanovanjskega objekta, ki jih je v tem predelu veliko, a zelo malo obnovljenih. S predstavitvijo hiše želijo biti zgled tudi drugim, predvsem v Železnikih je mogočnih, starih hiš zelo veliko. Z obnovo so razkrili tudi novo, sicer zazidano, okno. Za prizidano kuhinjo naj bi se skrival grb Dolenje vasi.
Kamnik - Ob koncu tedna so v Kamniku potekali tradicionalni 32. dnevi narodnih noš. V nedeljskem sprevodu je bilo rekordnih 1.500 narodnih noš, prevladovale so gorenjske, precej jih je bilo tudi iz drugih slovenskih pokrajin in iz Avstrije. Večina jih je od Šutne do Glavnega trga prišla peš, precej na petdesetih, lepo okrašenih vozovih. Sprevod po kamniških ulicah si je ogledalo skoraj 25 tisoč obiskovalcev. Poleg tradicionalne ponudbe obrtniških in podjetniških izdelkov so pripravili več zabavnih prireditev in nastope folklornih skupin in narodnozabavnih ansamblov. J. Kuhar
Leta 1501 je bila hiša prvič omenjena kot kašča v muenhin-skih arhivih, leta 1650 pa je že omenjena kot mogočna enonad-stropna hiša. Hišno ime je do danes ostalo Pr' Špan, čeprav so se lastniki menjavali. V njej so od leta 1650 živeli župani, kot prvega omenjajo Janeza Luznarja, vse do leta 1985 pa je bila tu furmanska gostilna in prenočišča.
Sedanji gospodar Janez Čadež nam je povedal, da je leta 1910 Korel Luznar (starejši ljudje se še danes spominjajo takratnega imena gostilne Pri Korelnu) hišo prodal dedu njegove žene Stanke Čadež. Leta 1914 je bil tako kot lastnik vpisan Jurij Bergant in gostilno tudi poimenoval Pr' Juriju. Njegova hči Lojzka je imela gostilno do leta 1985, takrat pa jo je
Manj otrok v več oddelkih
Ob zaključku razpisa za vpis v škofjeloški vrtec so bili tako v Vrtcu kot na Občini Škofja Loka presenečeni nad
številom novincev, saj so načrtovali upad zaradi devetletke.
Škofja Loka - Kljub devetletki, v katero so vpisani šestletniki in so pričakovali manjši vpis v vrtec, pa so v Vrtcu Škofja Loka prejeli kar 270 novih prijav otrok prve starostne skupine od enega do treh let. Zato so v vrtcu, s preureditvijo dosedanje zbornice, odprli še en, nov oddelek. Zanimivo je, da se v večini drugih mest ubadajo s pomanjkanjem otrok in s tem zapiranjem oddelkov.
Olga Bandelj
Tudi v Škofji Loki je manj vpisanih otrok, vendar jih je zelo veliko v prvi starostni skupini. Lani je bilo tu pet oddelkov, letos pa kar devet in še trije kombinirani med prvo in drugo starostno skupino. Zaradi velike zasedenosti vrtca pa je prišlo tudi do negodovanja staršev, ki svojih otrok niso mogli vključiti v želene enote vrtca. "Uprava vrtca si močno želi, da bi zadovoljili interese staršev, žal pa smo jih letos morali 33 razočarati," nam je povedala ravnateljica Olga Bandelj in še razložila: "Staršem želimo ugoditi, vendar mi vpisujemo v vrtec in ne v enoto. Ob tako velikem pov-
praševanju drugače žal ni šlo." Škofjeloške vrtce sestavlja pet ločenih enot: pri Sv. Duhu, v Novem svetu, v Podlubniku ter v Krajevni skupnosti Trata dve enoti. Skupno pokrivajo tri šolske okoliše. V okolišu na Trati se že dve leti pozna uvedba devetletke, tako da se kapacitete vrtca praznijo. S tem pa lahko v vrtec vpišejo tudi otroke iz drugih okolišev, ki pa se morajo sedaj voziti. "Skušali bomo ugoditi tudi vsem prizadetim. Če bo med letom prihajalo do sprememb, samo v avgustu jih je bilo dnevno do 20, bomo skušali narediti razporeditve," pravi Bandljeva, ki na prvem mestu poudarja zadovoljnega uporabnika njihovih storitev: "Vseeno pa moramo upoštevati strokovne norme. Prednost pri premestitvi bodo imeli že vpisani otroci."
Lani je Vrtec Škofja Loka deloval v 35 oddelkih (od tega en oddelek s poldnevnim programom), organizirali pa so še nekaj krajših programov za otroke, ki ne hodijo v vrtec, vendar morajo opraviti pripravo na šolo. V letošnjem letu pa imajo 36 oddelkov, vendar je
14 otrok manj. Razlog v več oddelkih je, ker je v prvi starostni skupini lahko le 14 otrok.
Vrtec z več 50-letno tradicijo ima danes 85 zaposlenih, ki jih zadnjih 20 let vodi Olga Bandelj.
Boštjan Bogataj
Pred dnevi prvič zasvetila žarnica
Stara Oselica - 91-letna Ana Likar iz Stare Oselice je pred dnevi dobila v hišo elektriko, čez slabo leto pa bo tudi vodo. Na njenem domu smo jo obiskali pred dnevi, ko nam je vesela že lahko pokazala, kako v hiši, prvič odkar stoji 60 let, gori luč. Zaenkrat drugih električnih aparatov nima, vseeno pa si zelo želi radia, saj je do sedaj uporabljala le baterijski sprejemnik. Spomladi se bo veselila tudi vode.
Ana Likar, po domače Jelenče-va, se je z možem v Staro Oselico preselila že leta 1940. Imela je kar deset otrok, danes pa ima že 24 vnukov in pravnukov, morda celo katerega več - vendar se niti ne spomni. Zdravje ji kolikor toliko dobro služi. Sicer slabo vidi in sliši in tudi noga jo boli.
"Pred leti sem si zlomila nogo in sem morala v bolnišnico. Niso mi je dobro "uštimali", zato se ni pravilno zacelila. Hoteli so me še enkrat operirat, vendar nisem pustila. Vseeno me sedaj vseskozi boli noga, vendar sem za to kriva sama," je trdna Likarjeva. Udobnega življenja ni vajena. Živela je skromno, o slabem pa ne želi govoriti. "Dobrega je bilo tako ali tako malo. Vse življenje sem veliko delala, kosila ali vozila gnoj. Jedla sem vedno le navadno hrano, danes pa praktično živim od
čaja in kruha," smeje pove Ana Likar, presneto žilava in trdna ženska več kot 90-tih let.
Boštjan Bogataj
^gJSS?^ MAXI PONUDBA -~ ~ v MTNT CENA
ZDRAVILIŠČE RADENCI
od 15.9. do 21.9. 2002
Program vključuje: polpenzion, kopanje v termah, jutranjo gimnastiko, vodno aerobiko in pitje radenske slatine v pitni dvorani.
Hotel Miral*** 5-dnižeod 32.500 SIT naprej. Hotel Radin **** 5-dni že od 40.500 SIT naprej.
Ponudba velja za osebo v sobah s francoskimi ležišči, ko bivata dve osebi. V ceni so upoštevani že vsi popusti!
Pokličite nas: 02 520 27 20, 02 520 10 00
3
Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/97) je Občinski svet Občine Vodice na 33. redni seji dne 29.8.2002 sprejel naslednji
SKLEP O DOLOČITVI PLAKATNIH MEST V ČASU VOLILNE KAMPANJE
Lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili za volitve župana, občinskega sveta, članov Državnega sveta in predsednika države v letu 2002 je dovoljeno na plakatnih mestih v skladu s tem sklepom in pod pogoji, ki jih določa zakon o volilni kampanji (Uradni list RS, štev. 62/94 in 17/97) in odlok o plakatiranju v Občini Vodice (Uradno glasilo OV, štev. 2/98 in 4/99).
V Občini Vodice se za nameščanje plakatov z volilno vsebino določijo naslednja brezplačna plakatna mesta /oglasni panoji/:
- Vodice - pred Kulturnim domom in pri križišču na začetku Vodiške ulice,
- Skaručna - pred trgovino,
- Utik - pred trgovino,
- Selo - pri avtobusnem postajališču,
- Bukovica - pri avtobusnem postajališču,
- Vojsko - pri avtobusnem postajališču,
- Polje - pri Gasilskem domu,
- Repnje - pri avtobusnem postajališču,
- Zapoge - pri Gasilskem domu.
Na brezplačnih plakatnih mestih lahko organizatorji volilne kampanje plakate nameščajo sami
pod pogojem, da predhodno priglasijo plakate pri režijskem obratu Občine Vodice, ki jim določi vrstni red na brezplačnem plakatnem mestu. Nepriglašene plakate se odstrani na stroške organizatorja plakatiranja.
V skladu z načelom enakopravnosti organizatorjev volilne kampanje se brezplačna mesta lahko uporablja v zaporedju časa priglasitve. Prvi začne v levem zgornjem kotu in naslednji v smeri branja. Največja možna velikost plakata je v velikosti standardnega formata papirja B2.
4.
Upravljavec plakatne površine bo nemudoma odstranil ves propagandni material, ki bo nameščen v nasprotju s tem sklepom.
Ta sklep se objavi v sredstvih javnega obveščanja, objavi pa se tudi v Uradnem glasilu Občine Vodice.
Številka: 032-01-001/02-24/CR Vodice, dne 29.8.2002
Župan Anton Kokalj
sedanji gospodar zaprl. Z obnovitvenimi deli hiše so Čadeževi začeli že leta 1978. Zamenjali so streho, sicer bi se, po gospodarjevih besedah, le-ta sesula sama vase. Leta 1997 so naredili naslednji večji poseg - obkop hiše in izolacijo. "Nato smo čakali na rekonstrukcijo ceste, ki jo je župan obljubil za leto 2001. Najprej smo
fresko z motivom Sv. Miklavža, ki je bil včasih vaški zavetnik. Tudi za obnovo fresk je svoj delež prispevala občina, skupno pa je družina morala prispevati kar 66 odstotkov celotne investicije.
Na slovesnosti je bil zelo vesel tudi župan občine Železniki Mihael Prevc: "Čeprav je to vesel dogodek predvsem za Čadeževe
odstranili omet in uredili peskanje okenskih okvirjev. Pri odstranitvi ometa so se pokazale freske - na njih je bilo kar šest slojev barve," je razložil gospodar Čadež. Lani jeseni so nato naredili sanirni omet, ki ga je sofinancirala občina, letos pa še prepleskali. Dela so potekala pod nadzorom arhitekta Jerneja Andolina z Zavoda za spomeniško varstvo, restavra-tor vsaj 270 let starih fresk pa je bil Rado Zoubek.
Ob prenovi so Čadeževi vedeli, da pod ometom obstajati dve freski: na eni je sv. Florjan ter na drugi križanje. Ob odstranjevanju ometa pa je bilo med okni dovolj prostora, zato so sklepali, da je na tistem mestu še ena. Odkrili so
pa se z njimi lahko veselijo vsi ljubitelji stavbne dediščine. Pohvalno je, da so lastniki želeli sodelovati z zavodom, kar pa je tudi pogoj za pridobitev sredstev iz posebnega občinskega fonda za ohranjanje zgodovinske in kulturne dediščine. Takšen objekt promovira celotno občino."
Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki
V.
posf lovno ogledalo
Vas veseli delo na terenu, imate lasten prevoz in ste komunikativni, potem se nam oglasite.
Nudimo vam izobraževanje, dober zaslužek in podporo pri delu.
Vaše prijave pričakujemo na naš naslov: SZT, d.o.o., Cesta v Kleče 12, 1000 Ljubljana
OZF OE ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA
Stara cesta 10, 4220 ŠKOFJA LOKA, tel.: 04 502 00 00, tel./fax: 04 502 00 57 e-pošta: stana.baselj@s5. net
Objavljamo prosta delovna mesta za nedoločen čas
1. (1) ZDRAVNIKA SPLOŠNE MEDICINE S KONČANIM SEKUNDARIJEM
2. (2) VIŠJO MEDICINSKO SESTRO - PATRONAŽA
3. (2) ZDRAVSTVENA TEHNIKA
Zahtevani pogoji:
Ad 1. ZDRAVNIKA SPLOŠNE MEDICINE S KONČANIM SEKUNDARIJEM
- končana Medicinska fakulteta - smer splošne medicine
- opravljen strokovni izpit
- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije
- aktivno znanje slovenskega jezika
- potrdilo o slovenskem državljanstvu
- delo z računalnikom
Ad 2. VIŠJA MEDICINSKA SESTRA - POLIVALENTNA PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA NEGA
- končana višja medicinska šola
- opravljen strokovni izpit
- vozniški izpit B kategorije
- znanje slovenskega jezika
- potrdilo o slovenskem državljanstvu
- delo z računalnikom
Ad 3. ZDRAVSTVENI TEHNIK
- končana srednja zdravstvena šola
- opravljen strokovni izpit
- znanje slovenskega jezika
- potrdilo o slovenskem državljanstvu
- delo z računalnikom
Z izbranimi kandidati bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece. Rok prijave je 8 dni od objave v časopisu.
Prijave z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: Zdravstveni dom Škofja Loka, Stara cesta 10, 4220 Škofja Loka.
Druži jih prostovoljno delo
Člani PGD Koroška Bela so proslavili 105-letnico dela. Za praznik so odprli nov izvoz iz gasilskega doma.
Koroška Bela - Obnovili so tudi zunanjost doma, pri tem pa so gasilcem pomagali poleg občine in GZS Jesenice tudi krajani. Odprtje izvoza so domačini pospremili s streljanjem z možnarji. Člani PGD Koroška Bela in Javorniški Rovt so med vajo prikazali gašenje gozda.
Prostovoljno gasilsko društvo Koroška Bela ima približno toliko članov, kot šteje let. Med njimi je 40 izprašanih gasilcev, 20 mladih in 11 žensk. Zlasti članice so uspešne na tekmovanjih; na občinskih segajo v vrh. Moški pogosto zavihajo rokave pri prostovoljnem delu. Letos so opravili preko 500 ur pri obnovi zunanjosti doma in urejanju dvorišča. Urediti so morali tudi nov izvoz, saj je bil prejšnji preozek in jih je oviral pri hitrih intervencijah. Gasilci so veseli, da novo pridobitev odpirajo ob 105-letnici dela društva in krajevnem prazniku, je dejal predsednik Miran Ozebek na so-
je. Na Jesenicah so našli pravi način za izpolnjevanje teh nalog, saj se majhni profesionalni ekipi gasilcev po potrebi pridruži še množica prostovoljcev. Veliko jih imajo tudi na Koroški Beli. Kot je pohvalil predsednik GZS Jesenice Marjan Dobnikar, so pri naložbi priskočili na pomoč tudi krajani. Njim je izrekel zahvalo, članom društva pa je z županom izročil priznanja. Republiška so dobili Rado Rajnhart, France Zaveljcina, Jože Kralj in Jože Kmet, občinska pa Anton Kavčič, Anton Konic, Valentin Zaveljcina, Franc Smolej in Ver-gilij Erzar. Občinski poveljnik
botni svečanosti. Matjaž Korbar je društvu prine-
Trak na novem izvozu sta ob sel darilo, štiri dihalne aparate in
predsedniku društva prerezala nekaj druge opreme,
predsednica KS Slovenski Ja- Svečanost so pospremili člani
vornik-Koroška Bela Branka Doberšek in jeseniški župan Boris Bregant. Slednji je poudaril, da so za varnost občanov in premoženja bolj kot tehnična sredstva pomembni izurjeni ljud-
Kulturnega društva Možnar s streljanjem z možnarji. Sledila je še vaja, med katero so člani PGD Koroška Bela in PGD Javorniški Rovt prikazali gašenje gozdnega požara. Stojan Saje
DRUŽINSKI NASVETI
Pozdravljeni šolarji
"Zbudil sem se zjutraj in našel svet na pragu."
(Loesje)
Damjana Šmid
Minil je že teden dni, odkar so naši mali vsevedi spet zakorakali v šolske klopi in novim dogodivščinam naproti. Veliko, najbrž preveč je nas odraslih, ki bi jim radi nasuli prgišče nasvetov za dober začetek in vedno bolj se nam (pravilno) dozdeva, da nas v tem trenutku nihče ne sliši. Zato naj bo tole pisanje namenjeno odraslim, ki budno spremljamo njihove korake in spodbuda, da otroke in mladostnike pustimo, naj čim bolj sami korakajo. Nihče od nas jim namreč ne more nadomestiti doživetja tistih izkušenj, ki jih v vsakem primeru čakajo v življenju. Zato je prav, da občutijo tako zmage kot poraze, veselje in žalost, razočaranje in ponos. Bodimo jim mentorji na njihovih poteh, ne gospodarji njihovih usod. Čim prej naj se naučijo prevzemanja odločitev in posledic, ki jih prinesejo slabe in dobre odločitve. Ob iskanju krivcev se ne ozirajmo proti šolskemu sistemu in proti učiteljem, ampak poglejmo najprej v naše lastno gnezdo in naše mladiče. Šolski sistem ni družina in ne more nadomestiti varnosti in pozornosti, ki naj bi jo otroci dobili v domačem okolju, čeprav učitelji v današnjem času vse večkrat prevzemajo vlogo staršev. Vsak toliko, kolikor zmore in hoče. Iskanje pozornosti, agresivni izpadi, vedenjske motnje so spremljevalci današnjih otrok in vse več jih je, ki na ta način sporočajo, naj jih vendarle opazimo, da so na svetu in da so pomembni. Tako v družini, kot v šoli in v družbi. Od nas odraslih je odvisno, kako bomo ravnali v takšnih situacijah in ni univerzalnih receptov, ki bi nam pri tem pomagali. Toda, če izhajamo iz dejstva, da otrokom s težavami manjka predvsem občutek sprejetosti, varnosti in ljubezni, potem vsaj vemo, kaj jim lahko damo. Otroci se počutijo varni, če vedo, kakšna so pravila igre in počutijo se ljubljeni, če jim to pokažemo z vsem našim vedenjem, ne samo z besedami. Težko je imeti rad otroke, kadar nam povzročajo težave, pa vendar ravno takrat najbolj potrebujejo našo pozornost in razumevanje. Zato je prav, da v procesu šolanja stopamo starši skupaj z učitelji in z ljudmi, ki pomagajo pri vzgoji in izobraževanju naših otrok. Vsi skupaj smo sistem in vsi skupaj lahko premikamo dogajanje v boljšo smer. Pred kratkim sem doživela lepo izkušnjo takšnega premikanja v boljšo smer. Starši nekega (meni zelo ljubega) razreda so se zbrali in organizirali piknik za otroke, za starše in za učiteljice. Kar tako, za lep začetek, za boljšo povezanost, za človeka. In v vsem našem življenju je najbrž najlepše prav to - biti človek.
Trak na novem izvozu iz gasilskega doma so prerezali Miran Ozebek, Branka Doberšek in Boris Bregant.
Praznovanje skavtov
Breznica - Oktobra 1992 so na Breznici ustanovili skavtsko skupino "Pod svobodnim soncem", ki je samostojna enota Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. V desetletju se je število članov od približno 30 povečalo na 57, v steg pa so vključeni mladi iz vse občine Žirovnica. Letos so sodelovali na gorenjskem tab'oru skavtskih enot in pripravili potovalni tabor za starejše skavte v Španiji. Več prireditev pripravljajo tudi ob praznovanju 10-letnice delovanja. V soboto, 14. septembra 2002, ob 15.30 uri bo na travniku pod župnijsko cerkvijo na Breznici skavtsko tekmovanje v postavljanju živih piramid. Obenem bo na ogled razstava o skavtstvu na Breznici, ki jo bodo čez en mesec postavili v Čopovi hiši v Žirovnici. Ob 18. uri bo zahvalna maša, ob 19. uri pa slovesna prireditev s predstavitvijo skupine, izročitvijo spominskih daril in priznanj, tabornim ognjem in skavtskimi igrami. S.S.
Pomoč šolarjem
Radovljica - Območno združenje Rdečega križa Radovljica je tudi letos prosilo matične osnovne šole vseh treh občin, da predlagajo otroke iz socialno ogroženih družin, ki bi jim podarili osnovne šolske potrebščine. Prednost pri dodelitvi so imeli prosilci iz družin, kjer je brez zaposlitve eden od staršev ali celo oba, družina z enim staršem brez stalnega dohodka in družina z dvema ali več šoloobveznimi otroki z nizkimi dohodki. Kot so ugotovili, socialne stiske žal ne prizanašajo niti najmlajšim. Zato so razdelili šolske torbice, zvezke in druge potrebščine 73 šoloobveznim otrokom, je sporočila Anica Svetina, predsednica OZ RK Radovljica. S.S.
Sodoben avto za mlado društvo
Člani PGD Podnart so prevzeli gasilsko vozilo, ki je vredno več kot 22 milijonov tolarjev.
Podnart - Od leta 1987 deluje v Podnartu Prostovoljno gasilsko društvo, ki ima več kot sto članov. V zadnjem desetletju so imeli veliko težav zaradi odvzema starega doma. Morali so se preseliti v dom AMD, kjer so v štirih letih odplačali nove prostore. Sami so zanje namenili več kot 5 milijonov SIT, letos pa so odšteli še poldrugi milijon za montažo mehanskih vrat v garaži. Vanjo so namreč zapeljali novo gasilsko vozilo, ki je vredno kar 22,2 milijona SIT. Večji del te vsote - 19,2 mili-
jona SIT je prispevala občina Radovljica, manjši del podjetja in nekaj gasilci.
"Sedaj ima najmlajše gasilsko društvo najbolj moderen avto v občini Radovljica," je na sobotni slovesnosti poudaril župan Janko S. Stušek. Iz njegovih rok je poveljnik Bine Peric prevzel ključe novega vozila, ki sta ga s šampanjcem krstila dr. Marjana Re-bernik iz podjetja Atotech in predsednik KS Podnart Rajko Fister; blagoslovil ga je župnik Alojz Kavčič z Ovsiš. Vsem za-
Jubilej rateških upokojencev
Radovljiški župan Janko S. Stušek je izročil ključe novega avta poveljniku PGD Podnart Binetu Periču.
služnim za nakup vozila je predsednik PGD Podnart Janez Er-man podelil lesene kipce Florjana; enega je prejel tudi sam. Društvu so darilo prinesli gasilci iz pobratenega društva Borovnica na avstrijskem Koroškem, ki so leta 1993 poklonili Podnartu rabljen avto. Prireditve, ki so jo zdru-
žili z zaključkom regulacije potoka Lipnica, so se poleg gasilcev in domačinov udeležili tudi občinski svetniki in poslanec Bogomir Vnučec. Slednji je obljubil, da se bo v državnem zboru zavzel za zmanjšanje ali celo odpravo DDV za nakup gasilske tehnike in
opreme.
Stojan Saje
Rateče - Društvo upokojencev Rateče-Planica je konec prejšnjega meseca proslavilo 50-letnico uspešnega delovanja. Gre za eno manjših društev v Zgornjesavski dolini, ki povezuje približno sto članov. V njem organizirajo razne družabne in športne dejavnosti, ki so primerne za starejše ljudi. Tako tudi pri njih uresničujejo znano geslo - dodati življenje letom. Na svečanosti pri domu RTV v Planici je predsednik društva Vinko Šumi podelil priznanja in pohvale najbolj prizadevnim članom. Ob tej priložnosti je razvil obnovljeni društveni prapor (na sliki). Za jubilej in nove pridobitve je upokojencem čestital tudi kranjskogorski župan Jože Kotnik. Udeleženci so se razvedrili ob nastopu domačih glasbenikov, je sporočil član upravnega odbora društva Ludvik Burger, ki je poslal tudi fotografijo. S.S.
Gasilci s predstavniki občine Radovljica, podjetja Atotech in KS Podnart pred novim avtom.
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Spet v Ljubljani
Svoj pravniški študij v Gradcu je Kersnik končal 3. junija 1874, ko je položil zadnje izpite. Po vrnitvi na Kranjsko in počitnicah na Brdu je 1. septembra istega leta nastopil poskusno prakso pri finančni proku-raturi v Ljubljani in postal 24. oktobra koncipient. Pozneje je na graški fakulteti opravil še dva rigoro-za, stroga visokošolska izpita za pridobitev naslova doktorja. Njega namera je bila, da postane advokat, toda po očetovi smrti se je po posvetovanju z materjo in njenim hišnim svetovalcem notarjem dr. Jernejem Zupancem odločil, da tudi sam postane notar. Že l. oktobra 1875 je pri slednjem začel kot notarski praktikant, 12. decembra 1878 pa je po smrti notarja Rotha prevzel posle notarskega substituta na Brdu. Pravi notar tu je postal poleti 1880, ko je
Gojmir Anton Kos, Ilustracija Kersnikovih spisov, 1924
opravil vse potrebne izpite. A zdaj smo še v letu 1874. "S tem so bila končana Kersnikova leta mladosti in učenja. Kot zrel mož je vstopil v življenje in sicer v slovenski prestolnici, kjer je bil v družbi obilnega ondotnjega inteligentnega naraščaja sprejet z odprtimi rokami kot mlad mož živahnega temperamenta, izrednih duševnih zmožnosti in idealnega navdušenja za mlado slovensko kulturo in literaturo. Prišel je v domovino v dobi politične more, ki je takrat tlačila Slovence v podobi Auersperg-Lasserjeve persekucijske vlade, v dobi, ko je Stritar s svojim obnovljenim Zvonom spravil slovensko slovstvo v lep tok, stopil je v ozko zvezo z realistom Jurčičem, kar
je imelo za razvitek njegovega pripovednega talenta največje posledice. Postal je po nenadni Jurčičevi smrti naravnost naslednik Stritarjev na slovenskem Parnasu, njegov tron pa se je imenoval Ljubljanski Zvon. Kersnikov duh je bil sformiran. "
Tako je njegovo vrnitev oziroma vstop na ljubljansko kulturno sceno označil dr. Prijatelj. In kakšen je bil utrip na tej sceni okrog leta 1975? O tem poroča Fran Leveč. "V Ljubljani se je tista leta zbralo mnogo veselih in nadarjenih mladih mož, zdravnikov, avskulantov /- sodnih pripravnikov/, suplentov in profesorjev, ki so bili sošolci na gimnaziji ali pa prijatelji iz svojih vseučiliških let. Naj navedem samo nekoliko imen: dr. Ambrožič, dr. Arko, Celestina, dr. Derč, Globočnik, Gregorin, Hafner, Jurčič, Kersnik, Krizman, Nosan, dr. Pekolj, Polec. dr. Šavnik, Senekovič, dr. Škofic, dr. Štempihar, Šuklje, dr. Tavčar, Višnikar, Wiesthaler, dr. Zupanec itd. Tem se je pridružilo tudi nekoliko starejših rodoljubov: dr. Vošnjak, dr. Zamik in drugi." Leveč našteje vrsto imen, katerih večina nam - tudi če smo malo bolj izobraženi, kar priznajmo - 125 let pozneje nič ne pomeni. Najbrž smo jih po krivem pozabili ali pa v naših šolah o njih sploh nismo nič zvedeli. A če poiščemo njih imena v Slovenskem biografskem leksikonu, vidimo, da so bili za narodov razvoj zaslužni možje.
"Duša temu veselemu mlademu krogu je bil ŽJurčič, ki je stanoval, obedoval, večerjal in svoj list urejeval in izdajal v Tavčarjevem hotelu Evropa. Tu je bilo naše zbirališče, tu smo si osnovali literarno zabavni klub, v katerem smo uganili marsikatero pametno in si privoščili marsikatero šalo. Večkrat smo se zapodili tudi k Avstrijskemu carju, kjer je stoloval Levstik ter mnogo sobotnih in nedeljskih večerov prebili v prijetnih literarnih in političnih razgovorih. Prvo besedo je imel seveda Levstik, ki nas je včasih vse pošteno oštel od konca do kraja. Iztaknili smo tudi Auerjevo krčmo, ki jo je Polec na Silvestrov večer 1874 krstil za 'vagon', in to ime se je čudovito hitro razširilo po vsej Ljubljani, da te krčme skoraj nihče ni imenoval drugače, dokler je letos /= 1897/ niso podrli. Politična mora, ki je takrat tlačila Slovence, je imela toliko moč, da so nam predstojniki 'prijateljsko' odsvetovali, naj nikar ne občujemo 'mit einem gewissen Jurčič' /- z nekim Jurčičem/; naj nikar ne zahajamo k čitalni-škim veselicam. In celo tak poštenjak, kakor je bil nadzornik Šolar, kije vsak večer prebil v čitalnici, je svaril suplente, naj se ogibamo Levstika in preradi-kalne druščine pri Avstrijskem cesarju, dasi smo mu dopovedovali, da so naše zabave nedolžne in ravno tako poštene kakor v Kazini. "
100 let ugasnitve plavža v Železnikih
Železnikarji niso pozabili
svojega imena
'Ugasnile so v plavžih silne peči, le tih spomenik o njih govori," je o ugaslem, a še danes stoječem plavžu v Železnikih nekoč zapisal veliki rojak, slovenski literarni kritik in zgodovinar dr. France Koblar. Slovesnosti ob 100-letnici ugasnitve plavža so se udeležili številni Železnikarji, ki jim lastne korenine in zgodovina očitno veliko pomenita.
Železniki - Ko so v plavžu v Železnikih septembra 1902 zadnjič talili železovo rudo, si najbrž niso predstavljali, kako imenitno bodo njihovi potomci čez sto let obeležili spomin na ta dogodek. Muzejsko društvo in Muzej Železniki ter podjetje Decop so v petek pripravili prijeten večer, ki je privabil številne Železnikarje. Muzejskagalerija, kjer so odprli fotografsko razstavo na temo železa in Železnikov in razstavo skulptur, je bila premajhna, zato smo "odpirali" na prostem. Do zadnjega pa je bila zasedena tudi dvorana Kulturnega doma, kjer je bila projekcija več kot 200 diapozitivov o starem delu kraja in predstavitev imenitne knjige Doba železarstva v Železnikih. Prireditev je popestril sekstet domačih pevcev.
"Bilo je 14. marca 1941. Že na predvečer, mi je nekdo od prebivalcev povedal, da začnejo zjutraj podirati "turn". Takoj sem sklenil, da storim vse, kar je v mojih močeh, da to rušenje preprečim. Takoj, ko mije zjutraj čas dopuščal, bilo je to okrog 8. ure, sem s kolesom pohitel na kraj žalostnega prizorišča. Toda, ko sem prišel tja, sem videl, daje "turn" že brez strehe. Hitro obrnem kolo in z vso naglico poženem na stanovanje takratnega župana Nika Žumra, mu povem, kaj se na plavžu dogaja in ga prosim, naj pomaga in ukrene karkoli, da se rušenje ustavi...," je leta 1975 v Loških razgledih bržkone največji boj za obstoj takrat že skoraj 40 let ugaslega plavža, doživeto opisoval takratni tajnik prosvetnega društva, danes že pokojni Blaž Gortner. V takratnih težkih časih bi Železnikarji na račun materiala s plavža nekaj dni bolje živeli... Na srečo je omenjena akcija obrodila sadove, zabrnelo je nekaj telefonov in še isti dan je ob posredovanju dr. Franceta Steleta, takratnega referenta za umetnostno zgodovino v banovini, izdal odločbo, ki plavž razglaša za tehnični spomenik. Ob kasnejših popravkih imajo tako še danes v Železnikih edini tovrstni tehniški spomenik v Sloveniji.
Pomen minulih časov za Železnike in celotno Selško dolino so v petek obudili z razstavo fotografij na temo Železnikov in železarstva, razširjeno s projekcijo diapozitivov, predstavljena pa je bila tudi knjiga Doba železarstva v Železnikih. Kot je povedal kustos Muzeja Jure Rejec, so izid knjige načrtovali prav za obeležitev okrogle obletnice tako pomembnega dogodka za kraj, kot je prenehanje delovanja plavža. "Dobili smo publikacijo, ki jo v Železnikih že dolgo čakamo. Doslej knjige o tematiki železarstva v našem kraju, ki bi nam v zgoščeni in poljudni obliki predsta-
Skozi oko fotografskega aparata so se "pogovarjali" s starimi Železniki: (z leve Igor Mohorič, Aleksander Čufar, Stanko Lavrič in Janez Papež.
snel tudi na digitalni fotoaparat." Digitalizirane bodo tudi ostale fotografije, vse pa bodo ostale v last in uporabo Muzeju Železniki. Razstavo je s svojimi skulpturami popestril še Jože Li-sac iz Kočevja. Predstavlja se s približno 20 deli, osrednja pa je nedvomno skulptura plavža, ki jo je avtor podaril muzeju. "V glavnem ustvarjam živalske motive, tako morske, kot živali iz naših krajev. Sicer pa so moji materiali nerjaveče jeklo, medenina, bron..., ustvarjam pa z različnimi varilnimi postopki..." Da so fotografi dobro opravili svoje delo, je dokazal tudi dober obisk na projekciji diapozitivov starih železnikarskih hiš od Plavža in Muzeja pa tja do Trnja in Racov-nika. Najbrž nisem bil edini, ki je vidno zadovoljnemu županu Mihaelu Prevcu, namignil tisto o zajetni monografiji Železnikov. Fotografije so so že narejene, podjet-
Jože Lisac, duhoviti ustvarjalec varjenih skulptur iz Kočevja.
vila celotni postopek, od pridobivanja rudarjenja preko fužin do izdelkov iz železa, še nismo imeli," je povedal Rejec, ki se je knjige razveselil tudi kot kustos muzeja, saj v njej vidi tudi razšir-
DOBA A
ŽELEZARSTVA
V ŽELEZNIKIH
kraja, veliko gradiva še neobjavljenega leži po predalih, Železnikarji smo ponosni na našo več kot 600-letno železarsko tradicijo, zato smo tudi v našem podjetju želeli nekaj narediti za kraj, poleg tega pa imamo znanje in v knjigi vidimo tudi poslovno priložnost," je povedal glavni urednik, sicer pa direktor podjetja Decop, Andrej Bogataj. K sodelovanju so povabili avtorje besedil Jožeta Dolenca, Katjo
dognanjih in zgodovinskih dejstvih. Imenitnost knjigi navdihuje tudi bogata likovna oprema z izvirnimi ilustracijami in veliko slikami. Domiseln je tudi časovni trak ob koncu knjige, kjer zgodovinske prekretnice v Železnikih primerjajo z svetovnimi dogodki.
Se pred predstavitvijo knjige so v Galeriji muzeja odprli razstavo fotografij na temo Železnikov in železarstva, ki so jih na enodnevni delavnici posneli fotografi Ja-
nah-
Knjigo odlikujejo tudi izvirne risbice Andreja Čuferja.
jen vodič, vsekakor pa knjigo, ki jo bomo še večkrat brali. Pri tem velja pohvaliti pogum podjetja Decop, kjer so zbrali dovolj poguma, da se lotijo tako zahtevnega projekta.
"Zakaj knjiga? Zanima me zgodovina, še posebej domačega
I. Čufarjev maraton
Od srede, 11., pa do nedelje, 15. septembra, bo v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah potekal 1. Čufarjev maraton, na katerem se bodo predstavili sosednji odri zgornjesavskega konca.
Bonča, Iva J. Cundriča, Andreja Bogataja in Mojco Ferle, simpatične ilustracije so delo Andreja Čuferja, fotografije pa so prispevali Aleksander Čufar, Igor Mohorič in drugi. Sodelovali so z domačim muzejem pa tudi z Gor-njesavskim muzejem z Jesenic, Kovaškim muzejem iz Krope, Jamarskim društvom Škofja Loka in drugimi... Neskromno lahko zapišem, da je knjiga zelo dobra, napisana strnjeno in ravno toliko poljudno, da nas ne odbije že na prvih treh straneh, hkrati pa je vse zapisano temelji na strokovnih
nez Papež in Stanko Lavrič iz Kočevja in domačina Igor Mohorič in Aleksander Čufar. Kot je povedal slednji, ki je delavnico tudi vodil in na koncu odbral dela za razstavo in diapozitive za projekcijo, so od gostov iz Kočevja lahko dobili neki pogled od zunaj, drugače pa na svoj kraj zagotovo gleda tudi Mohorič, kot predstavnik mlajše generacije. "Nastalo je okrog 600 posnetkov dobrih dvajset jih bo do konca meseca na ogled v galeriji, približno tretjino pa smo jih prikazali na današnji projekciji. Približno
Kot je povedala direktorica gledališča Tone Čufar, Branka Smole, so se za organizacijo Čufarje-vega maratona odločili predvsem zato, da bi lahko širšemu krogu, tudi na velikem odru, predstavili dejavnost gledaliških skupin iz sosednjih gledaliških odrov. Idejo je na razpisu podprla tudi občina Jesenice in primaknila 60.000,00 SIT, stroške transporta pa krije Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Jesenice. Prav tako so bili za nastop na velikem odru navdušeni tudi vsi sodelujoči in tako bomo v uvodu v novo gledališko sezono v prihodnjih dneh videli pet predstav: v sredo, 11. septembra, bo z družinsko komedijo Poslednji mož nastopilo Farno kulturno društvo Koroška Bela, v četrtek bodo jeseniški gimnazijci nastopili v predstavi Zaprta vrata, sledilo bo GTČ s komedijo Na višjem nivo-
ju, v soboto bodo igralci Gledališča Aksa s Slovenskega Javor-nika nastopilo z Butalci, maraton pa bodo v nedeljo zaključili že uveljavljeni akterji Ta bol' teater iz Kranjske Gore s komedijo Gospod Evstahij iz Šiške. Vse predstave se bodo začele ob 19.30 uri, vstopnina pa je simbolična, 500 tolarjev. Čufarjev maraton naj bi kot uvod v sezono postal tradicionalen. Kot so nam povedali v "Čufarju", te dni intenzivno poteka tudi vpis v abonmaje za sezono 2002/2003, ki naj bi ga predvidoma zaključili konec septembra. Menda je odziv zelo dober, kar glede na pester program niti ni čudno. Prva domača predstava bo na sporedu že v začetku oktobra, ko bodo uprizorili komedijo Vsega je kriva Marjana Deržaj, reži-ral pa jo je Gojmir Lešnjak Gojc.
I.K.
Pustovrh v treh kranjskih galerijah
Kranj - V četrtek, 12. septembra, bo ob 19. uri v Galeriji Prešernove hiše v Kranju odprtje razstave fotografij priznanega fotografa Igorja Pustovrha. Svoja "Tihožitja", kot je naslovil razstavo, bo razstavil v obeh galerijah Gorenjskega muzeja, v Prešernovi hiši in Mestni hiši, ter v Mali galeriji Društva likovnih umetnikov Kranj. I.K.
Začel se je vpis v ustvarjalne delavnice CKD
Kranj - Te dni že poteka vpis v letošnje ustvarjalne delavnice Centra kulturnih dejavnosti, ki so že vrsto let kranjska stalnica. Tudi letos bodo tako otroci kot odrasli lahko uživali v delavnicah, tečajih in šolah risanja, slikanja, dekorativnega oblikovanja, risanja stripov, oblikovanja keramike, konstruktorstva. Na sporedu bodo literarne, lutkovne in gledališke delavnice. Na voljo bodo tudi glasbeni tečaji (kljunasta flavta I. in II., kitara), glasbeno animacijska delavnica, tečaj afro-lati-no ritmov, tudi plesa ne bo manjkalo, saj bodo na sporedu otroške plesne delavnice, delavnice modernih plesov L, II. In III.. do klasičnega baleta, jazz baleta in street dancea. Ustvarjalne delavnice je letos pripravil JSKD Kranj v sodelovanju z ZKO Kranj, vpis pa poteka vsak dan od 8. do 17. ure v tajništvu JSKD na Sejmišču 4. Prav tako že poteka tudi vpis v abonma za "Sobotne matineje". I.K.
Med ustvarjalci knjige: (z leve) Jure Rejec, Katja Bonča, Andrej Bogataj in Jože Dolenc.
150 posnetkov je Marko Marinko (nekdaj je bil kaplan v Železnikih) iz Velikega Gabra po-
je, spodobno takega projekta je znano, zagotovo pa tudi tekstopis-cev ne bo manjkalo. Igor Kavčič
WLOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA
ABONMA
sezona 2002/2003
LOŠKI ODER
J.B.P. Moliere: IMPROVIZACIJE V VERSAILLESU -SCAPINOVE ZVIJAČE (komedija) režija: Jože Vozny igrajo: Bojan Trampuš, Jože Drabik, Matjaž Eržen, Iztok Drabik, Matej Čujovič, Aleksander Vališer, Eva Mesec, Tjaša Drabik, Juša Berce in Jure Simonič
GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA JESENICE
Ivo Brešan: VELIKI MANEVRI V TESNIH ULICAH (komedija) režija. Matija Milčinski igrajo: Ivan Berlot, Nataša Ravnik, Lidija Grilc, Borut Verovšek, Milan Trkulja, Matjaž Mužan, Lojze Ropret, Rado Mužan, Klemen Klemene, Bojan Dornik, Franci Koražija, Henrik Lužnik, Franci Černe, Irena Leskovšek, Mira Bolte in Matjaž Poljanec
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Janez Povše: LOČITEV (krstna uprizoritev, komedija) Režija: Jasa Jamnik Igrata: Zvone Agrež in Tina Gorenjak
DRAMA SNG MARIBOR
Tone Partljič: ČAJ ZA DVE (krstna uprizoritev, komedija) režija: Robert Raponja igrajo: Barbara Jakopič Kraljevič, Sonja Blaž, Vlado Novak, Maja Gal Štromar, Irena Mihelič, Mojca Simonič, Uroš Potočnik, Ivica Knez, Anica Sivec, Franci Gabrovšek in Zvone Funda
PDG NOVA GORICA IN SSG TRST
Boris Kobal: AFRIKA II., BUUUM! (krstna uprizoritev, komedija) režija. Boris Kobal
CENA ABONMAJA
ODRASU 9.800 SIT, UPOKOJENCI 9.200 SIT ŠTUDENTI IN DIJAKI 7.800 SIT Možnost plačila v dveh obrokih.
VPIS
Dosedanji abonenti - 9. in 10. september Novi abonenti - 11. in 12. september V PISARNI GLEDALIŠČA OD 10. DO 12. URE IN OD 14. DO 18. URE Tel.. (04) 512 08 50, GSM: 041 730 982
V hribe z rokami v žepu... in očmi na podplatih
V gorah nad deželo poplav
Snežna jama pod Raduho je po svojem bogatem kapniškem okrasju edinstvena visokogorska jama pri nas, edinstven pa je tudi vodič, ki vas popelje po njej. Po njem je poimenovana endemična vrsta podzemnega hroščka, obrazloži pa tudi vzrok tesnobe (moških) obiskovalcev.
seje najbolje držati smerokazov in markacij. Zares uživaški del se začne šele, ko se prebijete do najlepše izmed treh planin pod Raduho, planino na Loki. V manjši prečni kotanji z mini jezercem se vsaj do konca poletja pase do obiskovalcev povsem brezbrižna čreda simpatičnih konjičev, ob robu pa vas čakata še koča in lesena kapelica.
Ogreti s čajem se podate naprej na Raduho (2062m), do katere je še ura in pol. Včasih na vrhu srečate celo ovce, vsekakor pa se počutite kot na najlepšem razgled-
Na Planini na Loki
Jamski škrat? Ne, le vaš vodič po snežni jami.
Kadar se omenjajo Zgornja Savinjska dolina ter kraji, kot so Luče in Solčava, se kar sama od sebe porodi vsaj ena asociacija: naravne nesreče. Samo v prejšnjem desetletju so poplave huje pustošile vsaj štirikrat, najmočneje jeseni leta 1990. Tuje "doma" tudi velikanski Macesnikov ze-
meljski plaz, ki blizu Solčave še vedno grozi, da bo povzročil podobno katastrofo kot oni v Logu pod Mangartom.
A prav kombinacija med ozko dolino Savinje in njenimi pritoki, ter gorami in planotami Kam-niško-Savinjskih Alp, ki so glavni naravni dejavniki za divjanje narave, je dala tem krajem tudi neverjetno naravno bogastvo. Logarska dolina, Robanov in Matkov kot, kamniti steber Igla, slap Cuc in žvepleni izvir v Podvolovjeku, Ol-ševa s prazgodovinsko Potočko zi-jalko, solčavska tisa.... in seveda brezmejne gore, hribi in planine. Med njimi je ena najlepših poti na Raduho, zadnji dvatisočak v Kam-niško-Savinjskih Alpah, na planino na Loki ter v zares izjemno Snežno jamo.
Seveda gre prvi del izleta tudi tokrat skozi Kamnik in Stahovico, nato pa še pred prelazom Črnivec zavijete levo proti Kranjskemu raku in Podvolovjeku. V slednjem že vstopite v "deželo poplav", in kmalu ste v Lučah. Najbolj pridni jo tu že "udarijo" proti koči na planini na Loki, ostali pa se zapeljete še kakšen kilometer po cesti
proti Logarski dolini, prečkate Savinjo pri novejšem mostu - prejšnjega je, kakšno presenečenje, odnesla poplava - in se po ozki vijugasti cesti povzpnete do vasi Ra-duha. Že prav na začetku tega naselja samotnih kmetij, biti morate kar precej pozorni, na levi strani ceste opazite smerokaza proti koči na Loki in Raduhi,... in vaš pohod se lahko začne!
Dve uri dolga pot je prijetna, ob množici stranskih širokih poti pa
...drugič...
nem stolpu v vzhodnem delu slovenskih gora: Ojstrica, Korošica, Olševa, Peca, Smrekovec, planota Golte..., če omenimo le najbolj znane vrhove.
Lepote Snežne jame prvič.
Junaki ljubeljskih strmin
Mednarodni gorski preizkus starodobnikov po stari cesti na vrh prelaza Ljubelj je privabil
105 tekmovalcev iz štirih držav.
Ljubelj - Vztrajni organizatorji iz Avto-moto društva Tržič so ponovno dokazali, da je prireditev zanimiva tako za tekmovalce kot gledalce. Tekmo za 6. Hrastov memorial in Pokal Ludvika Starica si je v nedeljo ogledalo blizu tri tisoč ljudi. Videli so lahko kar 32 različnih znamk starih motorjev.
Najboljši tekmovalci na motorjih s prikolico in direktor dirke Marijan Romih.
Konec minulega tedna so ljubeljske strmine spet oživele. Po makadamski cesti do vrha starega mejnega prehoda, ki je s 13 serpentinami in vzponom do.33 stopinj ena najtežjih v Evropi, so hrumeli motorji in avtomobili
predvojne in povojne izdelave. Sobotni popoldan so izkoristili za uradni trening, v nedeljo pa je šlo zares. V dveh vožnjah na 2300 metrov dolgi progi se je pomerilo 105 tekmovalcev iz Italije, Avstrije, Češke in Slovenije. Še-
stič zapored so tekmovali v spomin na pokojnega tržiškega motorista Mirka Hrasta; v domači konkurenci so rezultati šteli tudi za Pokal Ludvika Stariča.
Direktor prireditve Marijan Romih je pohvalil odlično pripravljeno cesto. Za organizacijo je skrbelo 55 članov AMD. ZŠAM, GRS in gasilskih društev ter delavcev policije in zdravstva. Na srečo so vožnje minile brez resnejših padcev in hudih poškodb. Za množico obiskovalcev - prišlo jih je blizu tri tisoč, so bili zanimivi zlasti stari motorji, saj so tokrat našteli kar 32 različnih znamk. Pokal za najlepši predvojni motor je osvojil Stane Korošec iz Kidričevega za PUCH letnik 1938, med povojnimi motorji pa je blestel BMW letnik 1952, ki ga je vozil Lud wig Eigelmeier iz Avstrije. Najstarejši motor, Indian Scout letnik 1928, je pripeljal Zdenek Liska iz Češke. Najstarejši tekmovalec je bil 84-letni Janez Ogris z Luž, član M DO Naklo. Najboljši čas dneva je dosegel Vladimir Andrejka iz MKS Kranj. Pokale za najpogumnejše ženske so prejele Mojca Peric, Janja Hudič in Špela Bohinjec. Denar za nagrade in izvedbo tekme so
tudi tokrat prispevali številni sponzorji.
Pa še rezultati 6. Hrastovega memoriala! Predvojni motorji do 350 cem: 1. Peter Ribnikar, 2. Jožef Komljanec (oba AMD Tržič), 3. Edo Dolenc (Leteči Kranjci); predvojni motorji nad 350 cem:
1. Gianni Fucich (Italija), 2. Rudolf Peric (MDO Naklo), 3. Jožef Komljanec (AMD Tržič); motorji TOMOS, PUCH do 175 cem do 1. 1961: 1. Mladen Čerič,
2. Leon Pušnik, 3. Milan Cibašek (vsi SLO); ostali motorji do 175 cem do 1. 1961: Bernard Ogris (MDO Naklo), Roman Markič (SLO), 3. Andrej Pristov C.M.O.C "Sap"; motorji do 250 cem do 1. 1961: 1. Valentin Novak (Avstrija), 2. Vladimir Andrejka, 3. Boris Grabeč (oba MKS Kranj); motorji nad 250 cem do 1. 1961: 1. Janez Pirih (MDO Naklo), 2. Franc Pintar (SLO), 3. Ludvvig Eiglmeier (Avstrija); motorji s prikolico do 750 cem do 1. 1961: 1. Janez Pirih - Stane Aljančič (SLO); 2. Miro Hrast - Anka Hrast (AMD Tržič), 3. Milan Baša - Janez Va-lant (Hrast - Tržišče); avtomobili: 1. Vili Ulčnik, 2. Ivan Kern, 3. Miklavž Kržišnik (vsi SLO).
Stojan Saje
Morda vas prijetni trenutki na planini na Loki in njeni konji "prisilijo", da preskočite pohod na Raduho, zato pa je prav neodpus-tljiv greh do vaših oči, če izpustite slavno Snežno jamo. Tja se od koče sprehodite po makadamski cesti, ki do planine Loka pripelje iz vasi Struga pri Lučah, in po kateri pride tudi večina obiskovalcev Snežne jame. Taje med 1. junijem in 30. septembrom odprta ob koncih tednov in ob praznikih, od tega med 15. julijem in 31. avgustom vsak dan. V teh dneh so organizirani ogledi vsaki dve uri od 9. do 17. ure.
Na koči nad vhodom vas "preseneti" tabla, ki strogo odsvetuje vstop s coklami in salonarji, prav tako pa je ogled veliko prijetnejši v toplih oblačilih in z rokavicami, saj je stalna temperatura v jami med 0 in 3 stopinjami.
In ko vas prijazen vodič opremi še s karbidnimi svetilkami in prvimi podatki o 1300 metrov dolgi jami ter njenih raziskovalcih, se vam odprejo kapniške lepote, ki jih tu pravzaprav sploh ne bi smelo biti. Jama s kapniki na nadmorski višini 1550 metrov in ob tukajšnjih nizkih temperaturah, je bila namreč ob odkritju pred dvajsetimi leti tudi za izkušene geografe veliko presenečenje, in marsikomu je obrnila svet na glavo. Šele ugotovljena izjemna starost jame, med 10 in 12 milijoni let, je dala odgovor, odkod neverjetna pestrost stalaktitov, helaktitov, kapniških zaves... večina med njimi prekriti s fino belo prevleko nekristalizira-nega apnenca, imenovano jamsko mleko.
Od prvih metrov, kjer se nabira led, pa do konca 600 metrov dolgega turističnega dela jame, se
Tretjič, povsem pokrito z jamskim mlekom...
vam odpirajo vedno nove in čudovite stvaritve narave. Ob koncu poti, tu ste že 75 metrov pod površino, na predlog vodiča ugasnete svetilke in usta. Le za minuto, dve, v katerih si ob poslušanju kapljanja vode in uživanju popolne teme spočijete misli.
Kamnita in hladna, kot je Snežna jama, pa tudi, ko ni turistov, nikakor ni nenaseljena. Kar šest vrst hroščkov, samih endemov, živi večinoma ob stenah jame, kjer iz pronicajoče vode črpajo hrano v obliki mikroorganizmov. Ob tem dosežejo velikost od 6 do 10 milimetrov, poimenovani pa so po Ra-
Kapelica Sv. Križa na Loki
duhi, Lučah, Preboldu, raziskovalcu podzemnega živalstva Droveni-ku, ter seveda po vašem prijaznem vodiču.
Ta vam poleg uradnih podatkov o jami mimogrede postreže še z novičko, ki spada že v "rumeni tisk". Ker kapniki tu dosežejo precejšnje velikosti, dolžine in debeline, pri obiskovalkah menda zbudijo zanimivega razmišljanja, pri obiskovalcih pa rahle frustracije. Pred leti pa so prijatelja nekega češkega jamarja, ki je bil tu na obis-
In četrtič. A to je šele začetek.
Planinski zvon v dokaz slovensko-avstrijskega prijateljstva
ku, zamikali podzemeljski hroš-čki, predvsem pa njihova cena na črnem trgu, kar 3500 (bivših) nemških mark. Menda jih je nabral in prodal toliko, da si je kupil "en fajn avto". Na srečo kaj takega ni več mogoče, saj je vhod v jamo urejen in zaščiten.
Po dveh urah ste ponovno na svetlem, a omamljeni od lepot in vonja karbidne svetilke potrebujete kar nekaj minut odmora, preden se vrnete v dolino. Tokrat vam ni potrebno iti po makadamski gozdni cesti, saj že po dvajsetih metrih na drevesu najdete smerokaz, ki vam krepko skrajša pot do vasi Raduha in Luč. V dobri uri ste zopet na izhodišču in v svetu hribovskih samotnih kmetij, razmetanih visoko na pobočjih nad Savinjo. Narava, planinski in podzemni vtisi ter domačije daleč od mestnega sveta, so tu kar klicali, da se njihovo globlje doživljanje prelije v črke ali notne liste. In res seje v vasi Strmec, pet kilometrov makadamske vožnje naprej od naselja Raduhe, rodil veliki slovenski skladatelj Blaž Arnič (1901-1970). Neoromantični realizem njegovih simfoničnih pesnitev, kot so Ples čarovnic, Divja jaga in Pesem planin izvirajo prav iz ljudskih pripovedi, podob gorske narave in okolja Zgornje Savinjske doline, kjer je preživel mladost. A njegove domačije ni lahko najti. Prav nobena tabla ne kaže poti tja, na rojstni hiši, ki na žalost vse bolj propada, pa sameva le skromna spominska plošča. Za natančnejša navodila je potrebno povprašati katerega od maloštevilnih domačinov, ki so ponosni na svojega slavnega domačina. In ko se po isti ozki in ovinkasti cesti vračate v Luče, vam postane jasno, da je najbolj slavna žilavost in trma, ki jim ne da pobegniti iz teh lepih krajev "Raduhi za hrbtom".
Uroš Brankovič
t
Judje so ostali v Sloveniji
Med verskimi skupnostmi, ki delujejo v Sloveniji, je tudi Judovska skupnost Slovenije. Judje naj bi živeli na
slovenskem ozemlju že v času rimskega imperija.
Nadškof odprl novo kapelo
Ljubljana - Organizirano raziskovanje o preteklosti Judov na območju Slovenije je bilo doslej zelo pomanjkljivo. Od začetka judovske emigracije iz Palestine v obdobju prvega stoletja našega štetja do trinajstega stoletja ni nikakršnih natančnih poročanj o Judih na območju današnje Slovenije. Dejstvo pa je, da so bili Judje prisotni v celotnem rimskem imperiju in da so se ukvarjali predvsem s trgovanjem. Živeli so v večjih mestih in eno takih naj bi
bila tudi Emona. Arheološka najdba oljčne svetilke z vgravirano menoro v bližini Skocjana potrjuje prisotnost Judov. Verjetnost, da so Judje bivali na območju sedanje Slovenije, je zato velika. Najbolj strnjeno območje judovskega naseljevanja naj bi bilo v Istri, v okolici Pule. V letih 500 do 1000 je preko Ljubelja vodila najbolj znana pot judovske emigracije v Nemčijo. Prisotnost Judov v 12. stoletju pa je nesporna. Največjih je bežalo pred križarji iz nemških
Svetniki in godovi
Marija je tudi Mirjam
Danes, 10. septembra, goduje spokornik Nikolaj Tolentinski. Nikolaj je dobil ime po kraju To-lentino, kjer je študiral in nad trideset let deloval kot avguštinski duhovnik. Jutri, 11. septembra, bo god mučencev Prota in Hijacinta, ki sta umrla okrog leta 303. Bila sta brata. Zaradi zvestobe krščanski veri so usmrtili tudi njuno gospodarico Evgenijo.
V četrtek, 12. septembra, bo praznik Marijinega imena. Ta praznik so najprej uvedli v Španiji, v čast zmage poljskega kralja Jana Sobieskega 12. septembra leta 1638 na Turki pred Dunajem pa je bil praznik zapovedan za vso katoliško Cerkev. Marija ima več imen. Marija je grška in latinska oblika za hebrejsko Mirjam. To ime je pri Judih pogosto. O Mariji je poseben nauk - mariologija. Nekateri strokovnjaki trdijo, da prihaja ime Marija od "meri", kar v egiptovskem jeziku pomeni "ljubljena".
V petek, 13. septembra, bo god Janeza Krizostoma (Zlatousta), cerkvenega učitelja. Bilje odličen govornik, zato so mu rekli "zlatoust". Ker je bil nevaren carigraj-skemu dvoru, so ga pregnali v Armenijo in naprej pod Kavkaz. V soboto, 14. septembra, bo praznik Povišanje Svetega križa oziroma Ceščenje relikvije svetega križa. Križ je v krščanski Cerkvi najbolj spoštovana podoba. Jezusov križ je bil na Kalvariji zasut in šele Helena, mati cesarja Konstantina, gaje velela odkopati. Tu so zgradili veličastno cerkev, ki so jo posvetili 14. septembra leta 335. V nedeljo, 15. septembra, bo praznik Žalostne matere božje ali Marije sedem žalosti. V ponedeljek, 16. septembra, bo god Ljudmile, češke kneginje. Ljudmile so v Sloveniji zelo pogoste. Najbolj pogosto ime je razen Ljudmile še Milka, Milica, Mila in Milojka.
J.K.
dežel. V srednjem veku so bile judovske skupnosti v Piranu, v Kopru, v Izoli, v Ljubljani, v Mariboru, v Radgoni, v Slovenj Gradcu, v Ormožu, v Celju in na Ptuju. Kasneje sta postali pomembni judovski središči Maribor in Gorica. Bili naj bi tudi na Koroškem, kjer naj bi nastala legenda o "blo-dečem Judu", ki je blodil, dokler ne bo Kristus ponovno vstal. V Mariboru so se Judje ukvarjali z bančništvom, trgovino in obrtjo, kar je bilo kristjanom prepovedano. V lasti so imeli mline in vinograde, imeli pa so tudi svojega duhovnika Rabina. V Mariboru je imel sedež znani rabin Israel Is-serlein, ki je bil glavni rabin za Kranjsko, Štajersko in Koroško. Napisal je dragocena dela, ki bi jih kazalo raziskati in še bolje spoznati tisti čas.
Judje obtoženi kuge
Potem se je začel za Jude čas preganjanja. V 14. letu se je začel antisemitizem in za pojav kuge so krivili Jude. Vrstili so se pogromi in požgane so bile judovske četrti na Ptuju, v Gradcu in Radgoni. Izganjali so jih tudi Celjski grofje. Bili so tudi v Ljubljani. Valvasor je napisal, da so leta 1213 obnovili sinagogo v Ljubljani. Bili so trgovci, obrtniki in bančniki. Nanje spominjajo še danes prepoznavna judovska četrta in Židovska ulica. V začetku 16. stoletja je bil izdan odlok, ki je Judom prepovedoval daljše bivanje na Kranjskem. 18. marca leta 1496 je cesar Maksimilijan zaradi močnega pritiska slovenskega plemstva pregnal Jude s Štajerske in Koroške. Za Kranjsko odlok ni veljal, ker so Judje ponudili cesarju več kot plemstvo. Leta 1515 je izgon us-
pel. Iz tega časa je znan judovsko slovenski priimek Morpurgo.
Nasilje in pregoni so se izmenično nadaljevali. Za časa Napoleona se je nekaj družina naselilo v naših krajih. Ena najbolj znanih je bila družina Heimann. Avstrijci so znova začeli preganjati Jude, v 19. stoletju pa sta v Lendavi in Murski Soboti nastali močno skupnosti. V Lendavi je bila zgrajena sinagoga in ustanovljena osnovna šola. Z letom 1941 je prišel holokavst ali šoa po judovsko. Udaril je tudi po slovenskih Judih. Do leta 1941 jih je na našem ozemlju živelo 4500. Večina, na primer vsi prekmurski, so umrli v koncentracijskih taboriščih, preganjali pa so jih tudi Italijani.
Selitev v Izrael
Kdor je preživel, je bežal v Izrael. V Jugoslaviji je začela delovati judovska skupnost, vendar ji oblast zaradi nasprotovanja politiki Izraela ni bila naklonjena. Še naprej so bežali v Izrael. Zadnja judovska družina je odšla iz Slovenije v Izrael leta 19887, kasneje pa le še nekaj posameznikov. V Sloveniji živi od 500 do 1000 Judov, čeprav je članstvo v Judovski skupnosti manjše. Nekaterih je še strah zgodovinskega nasilja in se ne upajo opredeliti za Jude. Ta strah v Sloveniji na srečo izginja. Judje imajo od leta 1997 dalje v Ljubljani svoje prostore. Oktobra leta 1999 je dobila slovenska judovska skupnost svojega rabina, ki živi v Trstu, kjer je več slovenskih družin judovskega izvora, in prihaja občasno v Ljubljano. Razen sinagoge v Lendavi se je ohranila tudi sinagoga v Mariboru, več pa je judovskih pokopališč. Jože Košnjek
Ročevnica - Več kot 170 stanovalcem Doma Petra Uzarja v Ro-čevnici pri Tržiču se je izpolnila dolgoletna želja, da bi imeli poseben prostor za tiho razmišljanje ob stiskah. Vodstvo doma je v sodelovanju z občino Tržič in župnijo Bistrica uredilo v podstrešni etaži lično kapelo, v kateri je unikatno pohištvo v starinskem slogu. V njej je prostor za 17 ljudi, možen pa je tudi dostop z invalidskimi vozički. Kapelo je minulo nedeljo dopoldan odprl in blagoslovil nadškof dr. Franc Rode ob
prisotnosti župnikov iz Bistrice in Križev ter tržiškega župana. Daroval je sveto mašo, ki so jo po ozvočenju spremljali mnogi stanovalci. Obenem je izročil visoko priznanje domu za sodelovanje z župnijo. Kot je poudarila direktorica doma mag. Zvonka Hočevar Šajatovič, je tudi to podrejeno prizadevanju, da bi storili vse dobro za svoje varovance. S petjem sta pospremila svečanost domski zbor in pevke mladinskega zbora Zlato polje iz Kranja.
Stojan Saje, foto: G. Kavčič
Spomin na škofa Vidmarja
Kranj - Župnija Kranj se bo oddolžila svojemu rojaku, škofu Jerneju Vidmarju, ki seje rodil v Kranju 11. avgusta leta 1802 inje postal ljubljanski škof leta 1859. Po upokojitvi se je preselil v Kranj in zgradil stavbo v Tavčarjevi ulici, v kateri je sedaj knjižnica. Ob 200-letni-ci rojstva bodo v nedeljo. 29. septembra, odkrili spominsko ploščo. Ta čast bo pripadla ljubljanskemu nadškofu in metropolitu dr. Francu Ro-detu. Kdor je voljan pomagati pri postavitvi plošče, naj sporoči v kranjsko župnišče župniku, prelatu Stanetu Zidarju. J.K.
PREJELI SMO
Kranj - mesto srečnega imena, kjer noč traja kar pet dni in štiri noči
Odgovor na odprto pismo županu MO Kranj z dne 3.9.02
V Kranju so že leta prisotne kritike, da mesto ne živi, da je premalo prireditev, zakaj Mestna občina namenja tako malo sredstev za zabavno in kulturno življenje mesta.
Težko je uskladiti želje stanovalcev, trgovcev, gostincev, otrok, mladine in odraslih. Vsak ima svoje želje in interese. Najtežje pa je zagotoviti ustrezna finančna sredstva, ki jih vsaka prireditev zahteva. Letošnje leto smo bili prikrajšani za prireditve, ki so bile dolga leta na Gorenjskem sejmu. Vse to je bil vzrok, da smo se odločili, da namenimo več sredstev za poletne prireditve v mestu.
Tako smo v mesecu januarju objavila razpis za organizacijo in izvedbo Kranjske noči 02, prireditev Poletje v Kranju 02 in še nekatere druge tradicionalne prireditve. Pogoj za izbor nosilca prireditve je bil kvaliteta programa in finančno pokritja prireditve. Po teh pogojih je bila izbrana za organizatorja prireditve "Kranjska noč02" Študentska vrganiza-cija Fakultete za organizacijske vede in za prireditev "Poletje v Kranju 02 " Center mladih.
Ker pisce odprtega pisma v prvi vrsti zanima dobiček Kranjske noči, naj povem, da me veseli, da se je ob višji kvalitetni ravni prireditev finančno pokrila in ne bo ostalo odprtih računov kot se je to dogajalo mnogokrat v preteklosti. To je bila naša zahteva in cilj organizatorjev. Ne poznam še brezplačne prireditve v starem mestnem jedru, ki bi ustvarila dobiček.
Iz organizatorjevega poročila in priloženih računov je razvidno, da so celotni stroški organizacije in izvedbe Kranjske noči znašali 20,3 milijona tolarjev. Organiza-
tor v prireditev ni vložil sredstev iz lastne dejavnosti, ampak so 50% prispevali sponzorji, 30% Mestna občina Kranj, 20% pa so iztržili od prodaje prostora. 25% sredstev je bilo vloženih v promocijo, 33% v program, 28% za osnovne stroške (npr. ognjemet 700.000 Sit) in 14% za stroške organizacije.
Če ni dobička, zakaj potem mečemo proč denar, ki bi ga lahko uporabili drugje, kot pišejo pisci odprtega pisma. Zato, ker so sestavni del življenja delo, učenje, športne aktivnosti, kultura in drugo, tudi sprostitev in zabava. Trenutno ne vidim boljšega načina, kako bi lahko obiskovalcem Kranja, otrokom, mladini in odraslim zagotovili tako številne, raznovrstne in kvaliteten brezplačne prireditve. Če pa je kdo sposoben ponuditi tak projekt, brez podpore Mestne občine Kranj in mogoče zraven ustvaril tudi dobiček, je toplo vabljen, kajti prav lahko bomo porabili denar za druge projekte.
Težko se je zgledovati ali primerjati s prireditvami v drugih mestih, vendar po razpoložljivih podatki lahko trdim, da prispevajo druge občine za podobne prireditve prispevajo bistveno večja sredstva.
Veseli me, da kot ste že sami ugotovili, na Kranjski noči ni bilo izgredov in da je bila večina zadovoljna. Prepričan sem, da stanovalcem ni bilo vse po godu, zato se jim ob tej priložnost opravičujem v svojem imenu in v imenu tistih, ki si želijo zabave in obenem zahvaljujem za potrpežljivost pri iskanju in zadovoljevanju interesov vseh, ki delajo in živijo v mestu in tistih, ki ga obiskujejo. Potrudimo se, da bo Prešernovo mesto Kranj prešerno.
Na koncu želim izkoristiti priložnost in izraziti zahvalo študentom, tako Centru mladih za organizacijo izvedbo "Tedna mladih" ter projekta "Poletje v Kranju " kot Študentski organizaciji Fakultete za organizacijske vede za izvedbo projekta "Kranjske noči".
Kajti brez njihove mladostne zagnanosti in prizadevnega dela bi bilo poletje v Kranju precej bolj pusto in Kranjčanke in Kranjčani ter drugi obiskovalci bi bili prikrajšani za marsikatero kulturno-zabavno prireditev. Upam, da bodo s svojim delom nadaljevali.
Mohor Bogataj, univ.dipl.org. Župan Mestne občine Kranj
ODPRTO PISMO
Na razširjeni 5. seji z dne 13. 8. 2002 vseh organov Združenja, smo sprejeli sklep, da pošljemo VlADl RS v odprtem pismu
JAVNI PROTEST
na delo in odnos posameznih ministrstev ter Vlade RS
Našteli bomo samo nekaj najbolj pomembnih problemov:
I. Na zakon o poplačilu odškodnine za vojne in povojne žrtve (Url, št. 18/2001) smo reklamirali oz. protestirali še pred sprejetjem (prvič 6.4.01) na raznih straneh in nivojih birokracije, vendar vse brez uspeha. Protestirali smo in predlagali amandmaje na naslednje člene (najvažnejše):
a) V čl. 5 smo predlagali dopolnilo za plačilo materialne odškodnine (predlog novega zakona je medtem posredovan Vladi in DZ)
b) PROTESTIRAMO proti samovolji Ministrstva za gospodarstvo in Slovenske odškodninske družbe - jemanje že odobrenih pravic, ker izplačuje odškodnino žrtvam genocida samo do 15.5.1945 in ne, kot to določa ZŽVN, skupaj z novelami - do vrnitve domov, zaradi česar so nekatere žrtve oškodovane tudi za nekaj mesecev oz. 100.000.- SIT in več. Za preprečitev samovolje nekaterih birokratov, smo predlagali dopolnitev čl. 6 z besedilom "VSAKEMU UPRAVIČENCU SE IZPLAČA ODŠKODNINA ZA ČAS, PRIZNAN V ODLOČBI PO ZŽVN, TO JE DO VRNITVE DOMOV. " To določilo se sprejme po
hitrem postopku z datumom veljavnosti Zakona.
c) V čl. 10 smo še ob sprejemanju Zakona zahtevali, da naj bi bila kategorija BEGUNEC - DE-PORTIRANEC razvrščena za kategorijo IZGNANEC z odškodnino 20.000.- SIT/mes., kar pa so nekatere pronacistične sile preprečile. Ker menimo, da je to sramotno ponižanje žrtev nacizma in, ker je Zakon že v izvajanju, ZAHTEVAMO, po hitrem postopku, spremembo oz. dopolnitev čl. 10 Zakona z besedilom: "KATEGORIJI BEGUNEC - DE PORTIRA NEC SE VIŠINA ODŠKODNINE SPREMENI OD SEDANJIH 12.000.- SIT/mes. NA 25.000.- SIT/mes. - OD DATUMA VELJAVNOSTI ZAKONA". Kar pomeni, da se mora izvršiti poračun vsem, ki so odločbe že dobili. Zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče navesti vseh razlogov.
2. O vojnih ujetnikih 1941 je bilo Že veliko razprav in o vseh razlogih in upravičenosti za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po ZŽVN ne bi razglabljali.
Štejemo za nujno, da se jim prizna status v kategoriji IZGNANEC".
3. Problem, ki ima že "brado", so izgnanci na jug Jugoslavije in begunci, ki so se v času izgnanstva - begunstva priključili odporniškemu gibanju, da bi pomagali čimprej osvoboditi domovino in s tem tudi vrnitev na domove. Za to so sedaj kaznovani, ker se jim ne prizna status žrtve vojnega nasilja do vrnitve na domove.
Ker so te osebe s takim početjem birokratov ponižane in oškodovane, zahtevamo od odgovornih, da se to takoj popravi - tudi za nazaj od dneva vložitve vloge.
4. Takoj je potrebno popraviti (dopolniti) novelo ZŽVN-D (Url. RS 43/99 in 28/2000) o priznanju statusa "VOJNA SIROTA". Menimo, da je potrebno tem žrtvam, ki se lahko primerjajo s kategorijo "UKRADENI OTROK", priznati vse pravice po ZŽVN in je potrebno člen 6 ČRTATI.
Kakor smo obveščeni, je Ministrstvo za delo, družino in socialne
zadeve na naše pobude in predloge za probleme iz tč.2, 3 in 4, že predlagalo rešitev, ki je pripravljena za obravnavo na Vladi.
Zahtevamo, da se vsi navedeni odprti problemi takoj pripravijo in skupaj predajo v DZ za sprejetje po hitrem postopku.
Menimo, da ni nobenih opravičljivih razlogov za zavlačevanje, ker naš čas se hitro izteka.
Mi smo odločeni uporabiti vsa pravno možna sredstva, tudi ostrejša, za rešitev problema in zagotovitev pravičnosti.
Izvršni odbor Združenja žrtev okupatorjev 1941-45 Kranj Predsednik: Tone Kristan
Pojasnilo, zakaj že drugič sodelujem na protestnem shodu kmetov
Leta 1949 nam je bila desetčlanski družini zaplenjena kmetija, ki nam je dajala možnost skromnega preživljanja.
Del obdelovalnih zemljišč je sodišče po zaplembi prepisalo na solastniške deleže družinskim članom. Del gozdnih in travniških površin je sodišče prepisalo na splošno ljudsko premoženje.
V obnovljenem sodnem postopku leta 1995 je bila zaplemba razveljavljena. Dediči so dobili pravico do lastništva teh zemljišč, ne pa v posest.
Vlada, ki izvaja nad temi zemljišči posest, ne spoštuje sklepa sodišča in nam jih ne izroči. Namesto tega gradi na njih rekreacijske objekte, golf kar je razvidno iz priloge, čeprav ve za dolžnost vračanja. Niti ne plačuje najemnine zaradi njihove uporabe, čeprav ima od tega materialno korist.
Zaradi nevračanja zemljišč v posest, kmetija ne more izpolnjevati predpisanih pogojev, da bi bila zaščitena in sodišče čaka z zapuščinskim postopkom po starših do končnega razpleta denacionalizacij ske ga postopka. Lahko se zgodi, da bo razkosana. Ali bo
država spričo takega ravnanja pripravljena povrniti škodo zaradi "nemožnosti uporabe " obstoječih gospodarskih poslopij in kmetijskih strojev, ki so bili v preteklosti zgrajeni in nabavljeni, v prepričanju, da bo njihova uporaba prinašala dohodke.
Vlada ob sprejemanju predpisov ne upošteva stvarnosti v kmetijstvu, kar pričajo podane zahteve na preteklem sindikalnem shodu kmetov pred vladno palačo. Konkretno, zahteva se, da mora prevzemnik izpolnjevati predpisane starostne pogoje, po katerih mu predpisih dajejo možnost prevzeti kmetijo. Ali s takim ravnanjem drŽava ne krši človekove pravice od lastništva in dedovanja. Ali naj ljudje, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, ustvarjajo družine in repro-ducirajo otroke po računalniškem programu, da je ne bodo izgubili pravice do prevzema kmetije.
Jože Dolhar, Predoslje 21, Kranj
SHP Kranj in varčevalci
Oglašam se vam zaradi nezadovoljstva s pisanjem vašega časopisa, koliko da naj bi varčevalci samo dobili od vloženega zneska. Tudi jaz sem bil varčevalec in če mene vprašate, koliko mi morajo vrniti, je: VSE in še recimo milijon za strah, da ne bom več videl denarja. Hranilnica je bila javna, vsem na očeh: policije, sodnije, lokalni oblasti in nihče ni ukrepal, kar bi bil dolžan storiti po službeni dolžnosti. SHP je bila v državi Sloveniji, za katero veljajo določeni zakoni in pravila obnašanja. Kaznovani morajo biti krivci in ne varčevalci, naloga policije in sodišča je, da to storijo. Če ne bo to storilo slovensko sodišče, bo to storilo mednarodno. Varčevalci ne bomo odnehali, dokler ne bo poplačan vsak tolar in še več.
Za državo Slovenijo 2 milijardi tolarjev ni velik strošek. Nekaj topov manj za vojsko, nekaj manj pisarn za birokrate, nekaj manj dragih avtomobilov, pa bo dolg poplačan.
Stane Avsenek, Tržič
Generalni sekretar Interpola na obisku v Sloveniji
Na povabilo generalnega direktorja Slovenske policije Marka Pogorevca je pretekli teden v Slovenijo prišel na tridnevni prijateljski in uradni obisk generalni
sekretar Interpola Ronald K. Noble.
Ljubljana - Visoki gost se je z vodstvom slovenske policije med drugim pogovarjal tudi o vlogi Interpola v boju zoper vse oblike kriminala, o vlogi Slovenije v mednarodnem policijskem sodelovanju, razvoju globalnega komunikacijskega sistema Interpola, sodelovanju med Interpolom in Europolom ter izmenjal poglede o prihodnjem sodelovanju med nacionalnim birojem Interpola Slovenije in generalnim sekretariatom Interpola.
Generalni sekretar Interpola Ronald K. Noble se je sestal z vodstvom slovenske policije, z generalnim direktorjem policije Markom Pogorevcem in s pomočnikom direktorja Službe za informatiko in telekomunikacije Generalne policijske uprave Marjanom Antončičem. Sestal se je še z ministrom za notranje zadeve dr. Radom Bohincem in generalno državno tožilko Zdenko Ce-rar. Visokega gosta sta sprejela tudi predsednik države Milan Kučan in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Med svojim obiskom v Sloveniji si je generalni sekretar Interpola ogledal prostore Sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje v Upravi kti-minalistične policije Generalne policijske uprave, ogledal pa si je tudi slovensko prestolnico.
Minuli petek se je v okviru tridnevnega obiska generalnega sekretarja Interpola Ronalda K. Noble sestal z njim minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc. Pogovarjala sta se o vključevanju Slovenije v EU na zakonodajni in organizacijski ravni. Minister Bohinc je uglednega gosta seznanil s temeljnimi projekti, ki trenutno potekajo v naši državi; z vzpostavitvijo trdnega sodelovanja s članicami in nečlanicami EU
(sporazumi o vračanju, sporazumi o policijskem sodelovanju) in o sodelovanju ob vzpostavitvi Schengenske meje. V nadaljevanju sta razpravljala o sodelovanju slovenske policije v Interpolu in o vključitvi Slovenije v pilotski projekt posodobitve globalnega komunikacijskega omrežja med članicami. Generalni sekretariat Interpola je namreč leta 2001 pristopil k projektu posodobitve in vzpostavitve novega varnostnega in hitrega komunikacijskega omrežja, ki bo omogočala članicam nove sodobne informacijske storitve. Tako postane naša država ena izmed petindvajsetih držav med 179 članicami mentor ostalim državam v regiji in na ta način dodatno okrepil svoj ugled v evropski regiji.
Ronald. K. Noble in dr. Rado Bohinc sta podrobnosti o pogovoru predstavila v izjavi za javnost, kjer dr. Rado Bohinc pravi:
"Sodelovanje z Interpolom je za nas velikega pomena. Slovenija je postala članica Interpola leta 1992. Dogodek je bil za Slovenijo politično pomemben dogodek, zdaj pa je sodelovanje povsem praktičnega pomena. Leta 2001 smo preko Interpola prejeli kar 32.207 podatkov, ki so koristni v boju zoper različne oblike kriminala. Povabilo Interpola za vključitev Slovenije v izgradnjo globalnega komunikacijskega sistema je priznanje slovenski policiji,
njeni usposobljenosti, tehnični opremljenosti kot tudi priznanje njenemu dosedanjemu uspešnemu delu in sodelovanju s to mednarodno policijsko institucijo," generalni sekretar Interpola Ronald K. Noble pa dodaja, da si svoj obisk v Sloveniji šteje v čast, kajti letos je tudi deseta obletnica
priključitve Slovenije Interpolu, "leta 1992 se je svet krepko spremenil. Kriminalci lahko uporabljajo za medsebojne dogovore najsodobnejšo tehnologijo, Interpo-lova tehnologija pa je že malce zastarela, vendar to skušamo z novim globalnim komunikacijskim sistemom tudi spremeniti, za
Generalni sekretar Interpola Ronald K. Noble se je sestal z ministrom za notranje zadeve dr. Radom Bohincem.
to pa potrebujemo države članice, ki bodo dovolj pogumne in imele dovolj pobude, da bodo postale voditeljice pri tem poskusu. Slovenija je s to odločitvijo soglašala in namen mojega obiska je tudi v tem, da bi Slovenija postala ena prvih petih članic, ki bodo začele uporabljati novi sistem. Vzpostavljen naj bi bil že oktobra letos. Slovenija je že sodelovala v informacijskem projektu posredovanja informacij v elektronski obliki o najnevarnejših kriminalcih po svetu. Do konca leta predvidevamo, da bo v nov informacijski sistem vključenih 40 od 179 držav članic Interpola, ostale pa naj bi se pridružile v naslednjem letu. Z mojim obiskom sem se hotel tudi prepričati, ali bo Slovenija še naprej vodila delo pri generalnem sekretariatu Interpola v Lyonu in če bo še naprej pripravljena za nov globalni informacijski sistem usposabljati tudi druge države članice."
Generalni sekretar Interpola je obiskal že veliko držav sveta, vendar je ugotovil, da je Slovenija svojevrstna. Ugotavlja, da se ljud-
je v Sloveniji nočejo bahati s svojimi dosežki in kljub temu, da je Slovenija kot država majhna, s svojim delom ne zaostaja za delom Interpola.
"Kot je povedal že generalni sekretar, je delo slovenske policije kot članice Interpola izjemno uspešno, kar dokazujemo z vidnimi dejavnostmi. Pomembno funkcijo v Interpolu pa predstavljata tudi Rudi Kaniški, ki je postal pomočnik direktorja Interpola za evropske zadeve in član evropskega komiteja Interpola Boris Rehar. Vesel sem, da smo se z ministrom za notranje zadeve dogovorili, da bomo v novem komunikacijskem sistemu Interpola postali eni izmed prvih udeležencev. Policije morajo delovati čim bolj usklajeno in pri tem upoštevati nacionalno zakonodajo ter si tekoče izmenjevati operativne podatke. Inter-pol zagotavlja varnost v svetu in s tem mora sprejemati odgovornost ne le za nacionalno temveč tudi za globalno varnost," je še dodal generalni direktor policije Marko Pogorevc.
Alenka Brun, foto: Doki Tina
Poslovanje Rdečega križa Slovenije
Rdeči križ Slovenije je preteklo sredo prejel končno revizijsko poročilo o pravilnosti poslovanja Rdečega križa Slovenije (RKS) v letih 1999, 2000 in 2001, ki gaje pripravilo Računsko sodišče Republike Slovenije.
Ljubljana - Mnenje o izkazih RKS je, da niso resnično in pošteno prikazani poslovni dogodki, da niso resnično in pošteno prikazana prejeta in nakazana sredstva, zato po mnenju Računskega sodišča računovodski izkazi ne prikazujejo resničnih in poštenih slik finančnega stanja RKS, kakor tudi ne prikazujejo resnično in pošteno izid poslovanja v letih 1999, 2000 in 2001. Računsko sodišče je tako podalo negativno mnenje.
Slovenija je premagala Malto in navijači so na trenutke spet prekosili sami sebe.
Računsko sodišče je od marca 2002 preverjalo računovodske izkaze in pravilnost poslovanja Rdečega križa Slovenije v času vodstva Mirka Jeleniča od leta 1999 do leta 2001, medtem ko je preverilo dajanje in najemanje posojil RKS na podlagi letnih računovodskih izkazov tudi od leta 1995 dalje ter pregledalo knjigovodske listine, ki so podlaga za knjiženje od leta 1997 dalje.
Že v sredini julija je Rdeči križ Slovenije prejel predlog revizijskega poročila Računskega sodišča, ki pa je bil označen kot uradna tajnost. Ključne nepravilnosti, ki so bile navedene v poročilu, se nanašajo na: poslovanje z nepremičninami in evidentira-
nje zemljiškoknjižnih izpisov, pomanjkljivosti vpisov v poslovne knjige, izkazane o naložbe in terjatve, poslovanje z lastninskimi certifikati, delovanje podjetja Slork in Mladinskega zdravilišča in letovišča RKS Debeli rtič predvsem glede pridobitne dejavnosti, prenehanje delovnega razmerja bivšim odgovornimi osebami, višine izplačanih osebnih dohodkov bivšim odgovornim osebam, in podobno.
Nemudoma po razrešitvi starega vodstva je novo vodstvo začelo aktivno urejati nepravilnosti na RKS, strokovne službe RKS so na podlagi zahtev uvedle spremembe poslovanja, člani Glavnega odbora pa so sprejeli
Varnost ob nogometni tekmi maksimalna
Ljubljana - Foto utrinka nam jasno prikazujeta, da Slovenci ob zbiranju na nogometnih tekmah vse bolj postajamo podobni Evropi. Služba, ki je poskrbela za varnost in prispevala varnostnike, pa policija s psi in na konjih in policijska specialna enota, ki že od začetka zbiranja navdušencev nogometa pred nogometnim igriščem posveča večjo pozornost predvsem huliganom, navijaškim skupinam in posameznim nestrp-nežem. Ko se tekma začne, med igrišče in pred tribune Green Dra-gonsov in ostalih večjih navijaških skupin postavijo do petnajst varnostnikov, včasih celo specialno policijo. Pred vstopom na štadion vsakega posameznika pregledajo. Varnostniki so razporejeni celo na obzidju, ki obkroža bežigrajsko nogometno igrišče.
Seveda brez manjši incidentov ne gre. Kdo je navijačem strgal zastavo, zakaj in kako, pa se potem drame odvijajo naprej na policiji.       A.B., foto: Tina Doki
več sklepov vezanih na pripombe revizijskega poročila. Soglasno so sprejeli sklep, da Mirku Jeleniču preneha delovno razmerje z dnem 18. aprila 2002 in mu tako ne pripada 12 osebnih dohodkov po individualni pogodbi. Sprejeli so poročilo o poslovanju podjetja Slork in se soglasno odločili, da se dejavnost podjetja Slork začasno omeji na najnujnejše naloge; sklep, da strokovne službe Mladinskega zdravilišča in letovišča RKS Debeli rtič, prekinejo pogodbo s podjetjem Slork za dobavo prehrambenih izdelkov in samostojno poiščejo najboljšega ponudnika za dobavo prehrambenih izdelkov, ter se z njim dogovorijo za dobavo. Na 16. seji julija 2002, so člani sprejeli sklep, da RKS ne bo prodajal nepremičnin, dokler ne bodo urejeni vsi zemljiškoknjižni izpiski in ponovno ocenjena zemljišča. Slork so zadolžili, da uredi vse zemljiškoknjižne nejasnosti. Na podlagi odločbe Tržnega inšpektorata o prepovedi upravljanja gostinske in nastanitvene dejavnosti v MZL Debeli Rtič, so člani Glavnega odbora predlagali dopolnitev Statuta RKS z 12 a. členom, ki gaje potrdila generalna skupščina RKS dne 4. julija 2002. Dodatni 12 a. člen se glasi: "RKS lahko v okviru namena ter ciljev in nalog, opredeljenih z zakonom in tem Statutom, opravlja med drugim tudi naslednje dejavnosti: gostinsko dejavnost, nastanitveno dejavnost, trgovinsko dejavnost."
Na podlagi spremembe Statuta RKS je Upravna enota Koper dne 1. avgusta 2002 že izdala odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti: dejavnost hotelov in podobnih obratov. Glede na to, da se je Mirko Jele-nič pritožil na sklep o prenehanju delovnega razmerja, Darja Horvat pa na sklep o prerazporeditvi na drugo delovno mesto, so se člani Glavnega odbora soglasno odločili, da se Mirku Jeleniču in Darji Horvat zavrnejo zahtevo za varstvo pravic in s tem potrdijo sklep generalne sekretarke RKS. Prav tako je RKS takoj po izvolitvi novega vodstva prenehal z dvomljivimi naložbami in posojanjem fi-
nančnih sredstev. Morebitna trenutno prosta sredstva so vročena pri bankah.
Pri naročanju blaga in storitev se RKS ravna po določilih Zakona o javnih naročilih.Višina osebnega dohodka generalne sekretarke je usklajena z Zakonom o razmerjih plač v javnih zavodih in javnih organizacijah. Na tej podlagi se pripravlja tudi sistemizacija ostalih delovnih mest. RKS uporablja službena vozila izključno za potrebe dela zveze društev.
Rdeči križ Slovenije je delno že spremenil način poslovanja in odpravil del nepravilnosti v predpisanem roku pa namerava urediti še vse preostale nepravilnosti.
Končno poročilo Računskega sodišča Rdeči križ Slovenije zavezuje k 80-dnevnemu roku za predložitev odzivnega poročila, v katerem mora zlasti izkazati, da je pridobil dokazila o poslovanju z lastninskimi certifikati, zahteval vračilo preveč izplačanih plač po individualnih pogodbah za Mirka Jeleniča, Darjo Horvat in Nevo Petek, zahteval vračilo preveč izplačane odpravnine Mirku Jeleniču, ugotovil dejansko stanje nepremičnin, ki so v lasti in posesti RKS, in pravilno izkazal poslovne dogodke o pridobitvah in od-svojitvah nepremičnin v poslovnih knjigah ter zagotovil izkazovanje prejetih in porabljenih namenskih sredstev po posameznih namenskih skladih za financiranje humanitarnih programov.
Računsko sodišče bo ocenilo verodostojnost odzivnega poročila, to je resničnost navedb o popravljalnih ukrepih in po potrebi opravilo revizijo odzivnega poročila.
Kljub temu da novo vodstvo Rdečega križa Slovenije poskuša sproti odpravljati omenjene nepravilnosti, pripravlja tudi celoten sistem ukrepov za odpravo nepravilnosti poslovanja, vodenja poslovne dokumentacije in usklajevanja aktov z zakonsko predpisanimi določili, o čemer bo javnost tudi v prihodnje obveščena.
Celotno Revizijsko poročilo je objavljeno na spletni strani Računskega sodišča Republike Slovenijo.
Alenka Brun
Dopolnitve in spremembe zakona o cestnem prometu
Zaradi uskladitve s pravnim redom Evropske unije so bile sprejete nekatere spremembe in dopolnitve zakona o
varnosti cestnega prometa. Veljati so začele 27. julija letos.
Kranj - Po novem Zakon o varnosti v cestnem prometu (ZVCP) določa, da se osebi, ki praktični del vozniškega izpita opravi na vozilu z avtomatskim menjalnikom, ta podatek zabeleži v njenem vozniškem dovoljenju. Taka oseba tako lahko vozi le vozila z avtomatskim menjalnikom, medtem ko vozila s klasičnim menjalnikom ne. S tem je po novem možno opravljati vozniški izpit kategorije B tudi na vozilih z avtomatskim menjalnikom, kar je do sedaj Pravilnik o vozniškem izpitu, preizkusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in o preverjanju vozniškega znanja prepovedoval.
9. odstavek 128. člena ZVCP sedaj določa, da vozniško dovoljenje kategorije H vključuje tudi dovoljenje kategorije A za motorna kolesa, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 50 kilometrov na uro. Ta sprememba je uvedena, ker se je v zakonu spremenil tudi izraz motorno kolo. Pod motorno kolo namreč po spremembi zakon šteje vsa motor-
na kolesa na dveh kolesih, s stransko prikolico ali brez nje, katerih delovna prostornina presega 50 cem oziroma pri katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 45 kilometrov na uro. Tako se za motorno kolo štejejo tudi tista dosedanja kolesa z motorjem, katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 45 kilometrov na uro. Izraz kolo z motorjem pa odslej ob-
Gneča na gorenjski magistralki
Kranj - Dokaj sončna sobota je v soboto zvabila proti Bledu in drugim turističnim točkam na Gorenjskem precejšnje število ljudi. Skupaj z zadnjimi tujimi turisti, ki se vračajo proti domu, so v soboto tako napolnili gorenjsko magistralko, da se je kolona vozil v smeri proti Jesenicam začela že pri koncu gorenjskega dela avtoceste in seje še v popoldanskih urah vlekla vse do izvoza za Bled in naprej.
Foto: T. D.
sega le motorna kolesa na dveh ali treh kolesih, katerih prostornina ne presega 50 cem in na ravni cesti ne morejo razviti večje hitrosti od 45 kilometrov na uro.
Leto dni po polnopravnem članstvu Slovenije v EU se bodo začela izdajati tudi nova vozniška dovoljenja, ki so enotna za vso unijo. Vendar pa starih vozniških dovoljenj ne bo potrebno zamenjati z novimi, saj bodo stara dovoljenja še naprej veljavna. Vseeno pa spremenjeni zakon že določa usklajene kategorije vozniškega dovoljenja, ki se bodo upoštevale ob menjavi obrazca vozniškega dovoljenja. Tako so poleg kategorij A, B, C in D usklajene tudi kategorije B+E, C+E in D+E, pod-kategorija Al (tj. a do 125 cem in ne več kot 11 kW) ter nacionalne kategorije F, G. H in I (lahka šti-rikolesa^
Dopolnjeni zakon o varnosti v cestnem prometu končno rešuje tudi dosedanje zagate, kdaj začne za slovenskega državljana, ki je zamudil rok za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje, spet teči ta rok, če zapusti Slovenijo. Zakon določa, da začne ta rok znova šteti, če tak državljan zapusti Slovenijo za najmanj eno leto in se nato vrne v Slovenijo z namenom stalnega prebivanja. Enaka določba velja tudi za tujca, ki po enem letu ali več začne ponovno prebivati v Sloveniji. Bo pa morala taka oseba pri zamenjavi vozniških dovoljenj opraviti praktični del vozniškega izpita pred izpitno komisijo v Sloveniji za tiste kategorije vozil, kijih ima pravico voziti s tujim vozniškim dovoljenjem. Za katero kategorijo je potrebno predložiti potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu, določa 128. člen ZVCP. Tako bo npr. oseba, ki bo zahtevala menjavo za B, C. D, G in H kategorijo, morala
predložiti le potrdilo o opravljenem praktičnem delu vozniškega izpita D kategorije. Novi pravilnik o vozniških dovoljenjih bo v kratkem tudi določil države, v katerih je oseba pridobila vozniško dovoljenje in ji ob zamenjavi tujega dovoljenja s slovenskim ne bo treba predložiti potrdila o opravljenem praktičnem delu izpita. Že sedaj lahko na ta način zamenjajo vozniška dovoljenja imetniki vozniških dovoljenj Francije, Nemčije in Švice za kategorije A (tudi A z omejitvijo), B, E k B, F, G in H kategorije.
Državljanom drugih republik naslednic nekdanje SFRJ, ki so pridobili stalno prebivališče v Sloveniji ali so zanj vložili prošnjo in le-ta še ni pravnomočno rešena, lahko po novem zamenjajo veljavno ali neveljavno tuje vozniško dovoljenje v roku enega leta od začetka veljavnosti novega zakona (torej do 27. 7. 2003) ali eno leto po pravnomočni rešitvi prošnje za stalno prebivališče. Do zamenjave pa lahko te osebe vozijo motorno vozilo na območju Slovenije s tujim vozniškim dovoljenjem. Pri zamenjavah teh vozniških dovoljenj, ni potrebno predložiti nobenega potrdila o opravljenem praktičnem delu izpita.
Simon Šubic
Ni se vrnila domov
Korensko sedlo - Policija je bila minulo soboto obveščena, da pogrešajo 79-letno Ano Erman iz Ljubljane, ki se je 30. avgusta odpravila s Korenskega sedla proti tromeji. Po izjavah naj bi tedaj dejala, da se bo domov vrnila z avtobusom, vendar se do soboto to ni zgodilo. Zadnja dva dni so pogrešano Ljubljančanko iskali tako na slovenski kot avstrijski strani, vendar neuspešno. S.S.
Vsak mesec pri steklarju
Kranj - Že pred časom smo pisali o težavah, kijih imajo s cvetličnimi koriti ob Delavskem domu na Slovenskem trgu, ko nekateri s prevračanjem korit sproščajo odvečno energijo. Podobne težave imajo tudi v Kino podjetju Kranj, saj nekdo, lahko bi rekli kar sistematično, razbija stekla na njihovi reklamni omarici na steni Restavracije Park v Kranju. Samo letos so morali enajstkrat zamenjati po dve šipi, po zadnji prireditvi Poletje v Kranju na Slovenskem trgu, ki je bila minuli konec tedna, pa bodo morali znova poklicati steklarja.
"Letos smo zamenjali že več kot dvajset šip. Vse primere smo tudi prijavili policiji, da bo podala kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu. Občutek imam, da stekla razbija ena in ista oseba," je dejal direktor Kino podjetja Kranj Ivo Trilar. Kranjski predvajalci filmov so poskušali že vse, da bi otežili delo neznanemu razbijalcu. Tako so vstavili tudi pleksi stekla, kar pa vandalizma ni ustavilo. Zanimivo je tudi, da od trinajstih reklamnih omaric v Kranju in okolici, ki jih ima postavljene Kino podjetje Kranj, šipe pokajo le na omarici na steni Restavracije Park. S.Š.
Gorelo je seno
Bled, Železniki - V soboto v Osojniku (Železniki) in v nedeljo na Gorjušah je zagorelo seno, ki je bilo shranjeno v gospodarskih poslopjih. V Osojniku sta zgoreli dve toni sena in skedenj. Vzrok požara še ni znan, materialna škoda pa je ocenjena na dva milijona tolarjev. Na požarišču na Gorjušah je materialna škoda ocenjena na 3V5 milijona tolarjev. S.Š.
Vlom v stanovanjsko hišo
Bohinjska Bistrica - Pred dnevi je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo na Zoisovi ulici v Bohinjski Bistrici. Po pregledu vseh prostorov je hišo zapustil bogatejši za 150 tisoč tolarjev, kolikor je vredna ukradena zlatnina in nekaj gotovine. S.Š.
Organizatorji ilegalnih prehodov
Karavanke - Kriminalisti Uprave kriminalistične policije Kranj bodo kazensko ovadili 21-letna F. P. in A. H. iz Ljubljane ter 21-letno K. K. iz. Kranja, ki naj bi večkrat organizirali ilegalne prehode čez državno mejo. S tem naj bi se tudi materialno okoristili. Kot poroča policija, naj bi omenjena trojica kot člani kriminalne združbe čez državno mejo na območju mejnega prehoda Karavanke v zadnjem mesecu pretihotapila najmanj 27 ilegalnih prebežnikov. Prvoosumljeni je bil na karavanškem mejnem prehodu prijet prejšnji teden, potem ko je v noči avtsrijska policija prijela deset ilegalnih prebežnikov. S.Š.
Huda nezgoda v Acroniju
Jesenice - Pred zaključkom redakcije smo bili obveščeni, da se je v jeseniškem Acroniju pripetila huda delovna nezgoda, v kateri se je smrtno ponesrečila ena oseba, ena pa se je hudo poškodovala. Po sedaj znanih podatkih je do nezgode prišlo pri transportu železniških tirnic.
Kolesarka padla
Tržič - Na lokalni cesti v bližini elektrarne v Čadovljah blizu Tržiča se je v petek zvečer hudo poškodovala 35-letna kolesarka A. C. iz Tržiča. Kljub temi se je kolesarka peljala brez luči, in ko je pripeljala po klancu navzdol, je zaradi prevelike hitrosti izgubila oblast nad kolesom in padla po cestišču. Z reševalnim vozilom so jo odpeljali v ljubljanski Klinični center.
Zbil kolesarja
Predoslje - Na lokalni cesti v Predosljah seje minuli četrtek zaradi neprilagojene hitrosti voznika osebnega vozila zgodila prometna nezgoda, v kateri se je hudo poškodoval 50-letni kolesar i. M. z območja Kranja. 25-letni A. L. je z osebnim avtomobilom vozil iz smeri Britofa proti Brdu. Pred njim je v isti smeri peljal tudi kolesar. Ko gaje voznik z avtomobilom dohitel, ga je zadel v nogo in pedal. Kolesarje padel ter si pri tem /lomil golenico na levi nogi. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico. Opravljeni alkotest pri 25-letnem vozniku je pokazal, da je imel v organizmu 1,9 grama aj-kohola na kilogram krvi. S.Š.
Šolarji naj počakajo do odhoda avtobusa
Včeraj so gorenjski policisti izpeljali akcijo poostrenega nadzora voznikov vozil in tehnične opremljenosti vozil, ki prevažajo učence.
Kranj - Poostren nadzor avtobusnih prevozov je potekal v dveh delih. Prvi zjutraj med 6.30 in 8.30 uro, ko so šli šolarji v šolo ter od 12. do 13.30 ure, ko so se z avtobusi peljali domov. Poostren nadzor je potekal po vsej Gorenjski, običajno so policiste avtobuse "počakali" pred osnovnimi šolami.
Naša ekipa se je odpravila pred Osnovno šolo Simona Jenka v Kranju, kjer sta ob 12. uri že čakala Aleš Jerše in Roman Andolj-šek. Ob čakanju na avtobuse, ki tukajšnje šolarje vozijo na Golnik in Gorice, smo ju vprašali, kako so se vozniki in vozila odrezali v dopoldanskem času. "V prvih dveh urah akcije je bilo vse v redu, kar pa smo tudi pričakovali. Sicer pa velja, da bi v vseh primerih kršitve dosledno kaznovali vse," je povedal Jerše.
Vodja policijskega okoliša Aleš Jerše nam je povedal, da tudi sicer
v okolici osnovne šole ni problematično: "Mamil v tem predelu ni, v prostih dneh, predvsem ob koncu tedna pa se tu dobivajo skupine mladih. Običajno gre za bivše problematične učence šole kar pa ne predstavlja velikih problemov, kot jih poznamo drugje." Glede prevozov smo še izvedeli, da bi morali otroci bolj paziti pri izstopanju iz avtobusa. Običajno vsi hitijo čez cesto, po pravilih pa bi morali počakati, dokler avtobus ne odpelje s postaje. O varni poti v šolo policisti v teh dneh predavajo v osnovnih šolah, k temu pa
Aleš Jerše je najprej preveril dokumente in psihofizično stanje voznika.
jih skuša motivirati tudi zloženka, ki jo je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve.
Ob prihodu avtobusa sta policista ugotovila psihofizično stanje voznika, pregledala ustrezne dokumente, tahograf (ki pove, kako
hiter je bil voznik na poti do avtobusnega postajališča), otroke sta tudi opozorila, kako se obnašati v vozilu med vožnjo. "Prav vsi šolarji morajo imeti sedež (v šolskih avtobusih, op.p.) in morajo sedeti. To je pri razposajenih nadobudne-
žih sicer težko, ampak upam, da nas upoštevajo v največji meri." je povedal Aleš Jerše. V pregledanem šolskem avtobusu je bilo vse v redu.
Koliko se vozniki bojijo takšnih in podobnih policijskih akcij, nam je povedal Alpetourov voznik Boris Košir: "Čeprav smo za akcijo izvedeli v petek iz časopisa, se takšnih pregledov ne bojimo. Vajeni smo jih tudi med letom, ko šolarje peljemo na izlete, vendar je vedno vse v redu. Žal sam ne morem krotiti vseh učencev, tudi spremstvo treh učiteljev na izletih pa ne pomaga prav dosti. Sami sedijo spredaj, največji razgrajači pa so v zadnjem delu avtobusa." Zatem je Košir namestil obvezne kvadratne oranžne table, ki označujejo prevoz otrok (in jih morajo imeti vsi avtobusi, ki v tistem trenutku prevažajo šolarje), in jih odpeljal proti Golniku.
Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki
Voznik Boris Košir je pritrdil znak, ki označuje prevoz šolarjev. Znak mora biti dobro viden in pritrjen na vseh šolskih avtobusih - kadar so v njem šolarji.
OSMRTNICA
Umrla je naša dolgoletna sodelavka
CECILIJA BOGATAJ
Od nje se bomo poslovili v sredo, dne 11. septembra 2002, ob 16. uri na pokopališču v Begunjah na Gorenjskem. Na dan pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici od 8.30 ure dalje. Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE
Na Bledu se je v nedeljo končal mednarodni poletni hokejski turnir
Poletni blejski pokal Save hokejistom Olimpije
V finalnem obračunu tradicionalnega blejskega poletnega hokejskega turnirja sta se prvič v novi sezoni pomeril moštvi Acroni Jesenic in Olimpije, z dvema goloma Jeseničana Iva Jana pa so slavili aktualni državni prvaki.
KOLESARSTVO
Bled - Letošnja domača hokejska sezona se je po tradiciji začela na Bledu, kjer je blejski hokejski klub pripravil mednarodni turnir, ki je letos dobil ime po novem sponzorju "Sava group 2002".
Prvi sta v četrtek popoldne na led blejske dvorane, ki jo hitijo prenavljati za bližnjo šahovsko olimpiado, stopili mlada slovenska reprezentanca do 20 let in državni prvaki, ekipa Olimpije. Mladi reprezentantje so odlično začeli in povedli z 2:0, nato pa so Ljubljančani izenačili. Izbrancev Gorazda Hitija to ni zmedlo, ampak so še naprej napadali in znova vodili s 3:2. Na koncu so se razšli s prijateljskih 3:3 (3:2, 0:1, 0:0). Tudi druga četrtkova tekma je bila zelo izenačena, na ledu pa sta se prvič letos predstavili moštvi domačega Bleda in Acroni Jesenic. Na koncu so Jeseničani vendarle slavili 1:2 (0:0, 1:2,0:0).
Petkov spored turnirja se je začel s tekmo med Acroni Jesenica-
Ta teden bo na hokejskih Jesenicah zelo živahno. Že danes ob 18. uri bo v sejni sobi podjetja Meting redni občini zbor HK Jesenice, jutri ob 18. uri pa bo tudi letošnja prva tekma v Podmežakli. Pomerili se bosta moštvi Acroni Jesenic in Bleda, simbolična vstopnina pa bo 500 tolarjev. Konec tedna se začenja tudi državno prvenstvo. V soboto ob 18. uri bo v Podmežakli tekma med Hit Casinojem in Olimpijo, v nedeljo ob 18. uri pa med Triglavom in Acroni Jesenicami.
Kljub zadnjemu mestu na turnirju se je mlada slovenska reprezentanca na Bledu predstavila z domiselno in požrtvovalno igro.
mi in Medveščakom, zasluženo pa so jo dobili "železarji", ki so slavili s 7:2 (2:2, 5:0, 0:0). Prvo zmago na turnirju je bo dobri igri zabeležila tudi ekipa Olimpije, ki je ugnala VSV iz Beljaka z rezultatom 3:1 (1:0, 2:1,0:0).
Zanimiva in kvalitetna je bila tudi sobotna prva popoldanska tekma, ki si jo je (kot večino ostalih) žal ogledalo le malo hokejskih navdušencev. Pomerili sta se namreč moštvi VSV-ja in mlada slovenska reprezentanca do 20 let. Kljub začetnem vodstvu Avstrijcev z 2:0 naši mladi tigri niso po-
pustili in izenačili. Na koncu so sicer zmagali Beljačani, naši reprezentantje pa so zapustili dobre vtis. Rezultat je bil 6:4 (3:2, 2:2, 1:0). V večerni tekmi je ekipa Bleda z Medveščakom igrala izenačeno 3:3 (0:0, 1:0,2:3).
Tako sta se v nedeljo za 5. mesto najprej pomerili ekipi mlade reprezentance Slovenije do 20 let in Medveščaka, boljši pa so bili Hrvatje, ki so zmagali z 2:4 (0:2, 1:0, 1:2). V tekmi za 3. mesto je beljaški VSV premagal domači Bled z 1:7 (1:3, 0:3, 0:1), v tekmi za 1. mesto na turnirju pa sta se
prvič letos pomerili ekipi Olimpije in Acroni Jesenic. Golov v prvem delu srečanja ni bilo, v nadaljevanju pa je za Jeseničane zadel Dejan Vari. Odločitev o zmagovalcu blejskega turnirja je padla v zadnjem delu srečanja, ko je za Olimpijo dvakrat zadel Ivo Jan. Tako je bil končni rezultat '2:1 (0:0, 0:1, 2:0). Končni vrstni red: 1. Olimpija, 2. Acroni Jesenice, 3. VSV, 4. Bled, 5. Medveščak in 6. Slovenija do 20 let.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Gorenjski kolesarji uspešni
Kranj - Slovenska mladinska reprezentanca, v kateri so bili kar trije člani Kolesarskega kluba Sava Kranj in sicer Miha Švab, Janez Rozman in Vladimir Kerkez je odlično nastopila na etapni dirki za svetonvi pokal Giro della Lunigiana. Miha Švab je petetapno in 423 km dolgo dirko končal na odličnem drugem mestu. Miha se je izkazal že v prvi etapi, v kateri je zasedel drugo mesto, potem pa v nadaljevanju dirke pokazal odlično pripravljenost in zanesljivo obdržal drugo mesto. Zelo dobro je na dirki nastopil tudi Grega Bole, kije zmagal v tretji etapi in skupno osvojil četrto mesto. Slovenska reprezentanca je bila ena najmočnejših na dirki, saj so naši reprezentanti zmagali tudi med ekipami in s tem dokazali, da se slovenskemu kolesarstvu tudi v prihodnje ni bati za odmevne rezultate svojih kolesarjev.
Članska ekipa Save pa je te dni prav tako nastopala v Italiji in sicer na etapni dirki Po Toscani. Med Savčani sta se v močni konkurenci in zelo težki dirki izkazala Uroš Šilar in Hrvoje Miholjevič. Šilar je v prvi etapi osvojil sedmo mesto, Miholjevič pa je v tretji etapi osvojil četrto mesto in skupno po petih etapah deseto mesto. Savčani so med ekipami zasedli odlično drugo mesto.
Mlajši mladinci Save pa so v nedeljo nastopali na dveh dirkah in sicer v Zaprešiču pri Zagrebu, kjer je na dirki za hrvaški pokal Tomi Jerše osvojil tretje mesto. Drugi del ekipe pa je nastopal v Italiji, kjer je Vanja Piljojčič prav tako osvojil tretje mesto. TJP.
GORSKO KOLESARSTVO___
Nov rekord MTB vzpona na Blegoš
Hotavlje - Športno društvo Marmor Hotavlje je v nedeljo, 8. septembra, priredilo 4. tradicionalni Mountain bike (MTB) vzpon na Blegoš za pokal Kras Sežana.
Kljub številnim športnim prireditvam, ki so potekale pretekli vikend, se je 165 gorskih kolesarjev odločilo preizkusiti na težavni progi od Hotavelj, preko Suše in Črnega Kala do Koče na Blegošu. 12 km dolgo progo, s 980 m višinske razlike je s časom 0:47:46,40 prvi prekole-saril domačin Simon Alič. Najhitrejša med ženskami pa je bila s časom 1:02:41,84 Andreja Mali iz kluba Novice Extreme.
Kot je že v navadi, so prvim trem uvrščenim iz vsake kategorije, bilo jih je osem, podelili medalje in nagrade sponzorjev. Pozabili niso niti na najstarejša udeleženca Mileno Gaber in Adolfa Križnarja, ki sta dobila mortadeli, in na najmlajšega, komaj sedem let starega, Mihe Pol-janca, ki je domov odnesel torto. V kategoriji rekreativci mladinci je pršut in zlato medaljo dobil Anže Bizjak, drugi je bil Luka Kodra in tretji Žiga Trampuž. Med rekreativci Rl je zmago slavil Borut Rudolf, Goran Ikič je zasedel drugo mesto, Robert Blaznik pa tretje, pri rekreativcih R2 pa je bil vrstni red sledeči: Simon Alič, Boštjan Bre-lih, Jani Bogataj. V kategoriji ženske mlajše od 30 let je prvo mesto osvojila Andreja Mali, drugo Živa Jenko, tretje Ana Zupan, v kategoriji nad 30 pa je zlato pripadlo Kseniji Justin, srebro Mirjam Tavčar, bron pa Mojca Kališnik. Bojan Ropret je bil najboljši med veterani A, drugi je bil Tine Zupan, tretji Roman Mohorič, pri veteranih B pa je slavil Jože Rogelj, za njim je bil Ilija Mištrafovič. Lojze Oblak je v cilj prišel kot tretje uvrščeni v tej kategoriji. Tone Gartner, Adolf Križnar in Pavel Čadež pa so bili najboljši med veterani C. Vzpon na Blegoš je vključeval tudi občinsko prvenstvo občine Gorenja vas - Poljane, kjer so bili pri moških do 35 let najboljši: Simon Alič, Matjaž Mrak in Andrej Šturm, pri moških nad 35 let pa Lojze Oblak. Viktor Primožič in Stane Homec.
Tina Čadež
ATLETIKA
Langerholčeva zmagala na vojaških igrah
Kranj - Brigita Langerholc iz Atletskega kluba Triglav Kranj je kot članica slovenske reprezentance nastopila na svetovnih vojaških igrah v atletiki, ki so bile minuli teden v mestecu Tivoli v bližini Rima. Čeprav sta na 800 metrov tekli tudi Rusinji, ki imata osebni rekord pod dvema minutama, je Brigita brez večjih problemov zmagala z rezultatom 2.03,11.
Marko Prezelj (AK Triglav) je v soboto nastopil na atletskem mitingu v Mariboru, kjer je tekmoval v teku na 110 metrov in na 400 metrov z ovirami. Kot mlajši mladinec, kije doslej preskakoval le nižje ovire, je uspešno prestal tudi tek čez višje in v obeh disciplinah osvojil tretje mesto. Krajšo razdaljo je pretekel v času 16,04 sekunde in daljšo v 59,06 sekunde, rezultata pa napovedujeta, da se bo iz skakalca v višino "prelevil" v tekmovalca v teku čez ovire. C.Z.
ŠPORTNO PLEZANJE__
Martini Čufar še četrtič stopničke na mastru Arco
Arco - Na že 16. tradicionalnem Mastru ob Gardskem jezeru se je minuli konec tedna zbrala vsa trenutna elita svetovnega športnega plezanja. Med njimi tudi dve Slovenki. Medtem koje Martina Čufar nastopila že sedmič, je bil za Natalijo Gros to prvi nastop. In obe sta tudi na tej tekmi nastopili odlično.
Prvi tekmovalni dan v soboto je namenjen plezanju na pogled. Tu se je najbolje znašla Muriel Sarkanv pred Sandrine Levet. Za njima sta bili naši Čufarjeva in Grosova, razlike pa niso bile velike. Končni rezultat namreč v Arcu prinaša seštevek prvega in drugega dne. Nedelja je kot običajno rezervirana za smer, za katero imajo tekmovalci že v petek na voljo pol ure študija. In velikokrat je prav drugi dan prinesel spremembe v končnem seštevku. Tudi tokrat je bilo tako. Francozinja Levet je nadoknadila nekaj razlike za Belgijko Sarkanvjevo iz prvega dne in tako zbrala največ metrov ter prvič slavila v Arcu.
Tako je šel Belgijki po vodi tudi drugi izmed dveh največjih mas-trov na svetu. V Serre Chevalierju je bila pred njo naša Čufarjeva. Na ostalih dveh mestih tudi po drugem dnevu ni bilo sprememb. Čufarjeva je ostala na tretjem mestu in je še četrtič v Arcu stala na zmagovalnih stopničkah, Grosova pa je osvojila četrto mesto pred aktualno evropsko prvakinjo Minoret iz Francije.
Pri moških, kjer Slovenci nismo imeli zastopnika, je ponovno slavil letos nenadkriljivi Alex Chabot.
Rezultati Arco: Ženske: 1. S. Levet (FRA), 2. M. Sarkanv (BEL), 3. M. Čufar, 4. N. Gros (obe SLO), 5. C. Minoret (FRA)
Moški: 1. A. Chabot (FRA), 2. T. Mrazek (CZE), 3. E. Ovčinikov (RUS), 4. F. Petit (FRA), 5. F. Crespi (ITA).
Tomo Česen
Malta premagana, obeta se Francija
Naši nogometaši so v soboto zvečer v prvi kvalifikacijski tekmi za nastop na evropskem prvenstvu leta 2004 na Portugalskem z rezultatom 3:0 zanesljivo premagali reprezentanco Malte - V drugi ligi prva zmaga za Triglav.
Ljubljana - Kaj drugega kot zanesljive zmage Slovenije v soboto zvečer na štadionu za Bežigradom tako rekoč nihče ni pričakoval. Stave so padale le glede rezultata, saj so nekateri napovedovali visoko zmago naših z najmanj petimi goli, drugi pa bi bili zadovoljni že z rezultatom, ko naj bi vse tri točke ostale doma.
Ko se je tekma začela, je bilo jasno, da - kljub skromni premoči naših - gola Maltežanov ne bo prav lahko zatresti. Prvemu je to uspelo kar Darrenu Debonu, malteškemu napadalcu, ki je zadel v lastno mrežo. Naši so v drugem delu srečanja vendarle igrali bolj napadalno, rezultat tega pa je bil gol Ermi-na Šiljaka v 59. minuti in za konec še gol Sebastijana Cimerotiča v
S požrtvovalno igro so naši nogometaši priborili prvo kvalifikaciojsko zmago za nastop na EVRO 2004.
Selektor Bojan Prašni kar
90. minuti. Zmaga s 3:0 (1:0) je bila zaslužena, naši pa so sedaj z mislimi že pri drugi kvalifikacijski
tekmi, ki jo bodo 12. oktobra odigrali v Parizu z ekipo Francije. Francozi so prvo tekmo v soboto z reprezentanco Izraela dobili z 1:2.
Že v petek je naša mlada reprezentanca premagala mlado reprezentanco Malte z rezultatom 1:0 (1:0). Gol je zadel Denis Žilavec.
Zaradi nastopa obeh reprezentanc konec tedna ni bilo na sporedu prvoligaških tekem, so se pa zato v nedeljo pomerili drugoliga-ši. Ekipa kranjskega Triglava je gostovala na Ptuju pri ekipi Drave Asfalt in prvič v tej sezoni zmagala. Rezultat tekme je bil 1:2 (0:1), gola za Triglav pa sta dosegla Konc in Bogatinov. Tokrat je 2:1 (0:0) zmagala tudi ekipa Domžal, ki je doma gostila Aluminij. Na lestvici vodi ekipa GPG Grosuplja. Nogometaši v 3. SNL - center so konec tedna odigrali 5. krog. Ekipa Zarice je pri Svobodi iztržila 1:1, Avtodebevc Dob in Šenčur
Protect Gl sta se razšla z zmago 0:2 za Šenčur, Slaščičarna Šmon
NOGOMET
je doma 0:3 izgubila s Kamnikom, Britof pa na gostovanju pri Rudarju v Trbovljah 2:0. Status Kolpa je v Žirch premagala Alpino 0:3. Na lestvici vodi Factor Šmartno s 13 točkami, Šenčur Protect GL na drugem mestu pa ima točko manj.
Tudi za nogometašev obeh gorenjskih ligah konec tedna ni bilo gočitka. Rezultati v 1. ligi: Naklo -Železniki 3:0 (2:0), Visoko - Lo-čan 3:4 (1:0), Lesce - Sava 5:0 (3:0), Bitnje - Horvej Jesenice 2:0 (2:0), Polet - Velesovo 1:5 (0:1). Na lestvici vodi ekipa Velesovega. Rezultati v 2. ligi: Podbrezje - Bohinj 3:5 (3:1), Kranjska Gora -Podgorje 4:2, Hrastje - Preddvor 3:0 (2:0), Trboje - Kondor 1:1 (0:1). Na lestvici vodi Bohinj.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Britof z državnim prvakom
Britof - Nogometaši Britofa se bodo jutri, 11. septembra, ob 16. uri na domačem igrišču v osmini finala slovenskega pokala pomerili z aktualnim državnim prvakom Mariborom Pivovarno Laško. "Za amaterski klub je tekma z Mariborom velik izziv. Posebej pa še zato, ker se bo na tej tekmi od aktivnega igranja nogometa poslovil Brane Pavlin," je pred jutrišnjo tekmo povedal predsednik kluba Franc Fende.
Priprave na osmino finala so v Britofu potekale normalno kot na vsa ligaška srečanja, medtem ko motivacije igralcem zagotovo ne manjka. Ne nazadnje nimajo veliko priložnosti igrati proti tako velikim klubom, kot je Maribor Pivovarna Laško. Tudi igrišče z okolico so zadnjo soboto skrbno pripravili za jutrišnje srečanje. Ob tem pa je Fende potarnal: "Smo amaterski klub, ki se na vse kripljc tepe za preživetje. Upali smo, da nam bo pomagala občjna, a nas ne upoštevajo. Za mestno občino Kranj je velika sramota, ker nam ni priskočila na pomoč niti pri organizaciji pokalne tekme."
Drugi gorenjski predstavnik v pokalnem tekmovanju Domžale bo prav tako jutri ob 16. uri gostil Korotan Relax. S.Š.
Kopica preplezanih zahtevnih smeri v Andih
Pred dnevi sta se s skoraj dvomesečnega plezanja v perujskih Andih vrnila dva mlada plezalca AO Radovljica Urban Ažman in Rok Zalokar iz Gorij.
Odprava, poimenovana Andi 2002, ki sta jo Urban in Rok organizirala sama, je bila zelo uspešna, čeprav jima ni uspelo uresničiti glavnega cilja - osvojitve SV stene Velike Jirishance, kar bi bil velik podvig v svetovnem merilu. Kljub temu sta se domov vrnila s celo kopico preplezanih težavnih smeri v gorah Cordillere Blance in Cordillere Huavhuash.
SMUČARSKI SKOKI
Urban Ažman
Kot je po vrnitvi povedal Urban Ažman, ki
je kot bolj izkušeni alpinist vodil dvočlansko odpravo, je SV steno Velike Jirishance prvič videl pred dvema letoma in od tedaj je načrtoval odpravo v Ande. Konec junija, ko sta z Rokom prispela v Peru, sta najprej že za aklimatizacijo opravila dve zelo zahtevni smeri, najprej v južni steni Churupa (5495 metrov) z oceno TD (zelo težko), nato pa sta ponovila še Slovensko smer v Artesonraju (6025 metrov), ki ima prav tako oceno zelo težko. Zatem sta se odpravila v pogorje Cordillere Huavhuash, kjer sta hotela premagati še povsem nepremagano SV steno Velike Jirishance, ki v alpinizmu velja za svetovni problem. Uspela sta preplezati sedem raztežajev težavnosti do 6, Al, nato pa sta zaradi novozapadlega snega in velike nevarnosti ledu, ki je letel čez steno, morala sestopiti. Zato sta se podala v še deviško steno Male Jirishance, kjer sta splezala zelo zahtevno novo smer Sweet child of mine. Ta vrh je bil osvojen šele enkrat po JZ grebenu, medtem ko sta ga Urban in Rok osvojila po deviški, J steni. Za vzpon in sestop sta potreobala 14 ur. Za konec odprave pa je nato Urban sam
preplezal še severni raz v severni steni Ranrapalce z oceni zelo težko in z višine 6100 metrov sestopil po normalni smeri. Kot je o sami organizaciji odprave povedal Urban, v Južni Ameriki ni večjih organizacijskih težav, so pa južnoameriški hribi zelo drugačni od azijskih. Urban je bil doslej na treh odpravah v Himalaji in Pa-mirju, kjer so alpinisti večino časa v baznem taboru in s tem v zaprtem krogu ljudi, medtem ko se v Andih s hribov vračajo v mesto. "Tako lahko bolj doživiš deželo, ljudi," pravi 25-letni Urban, ki mu neosvojena Velika Jirishan-ka ne da miru in se jo bo zagotovo lotil v prihodnosti. Morda že prihodnje leto, dotlej pa ga čakajo obveznosti na fakulteti - končuje študij na elektro fakulteti ter šola za gorske vodnike. Z alpinizmom se ukvarja že enajst let, dvakrat je bil izbran za najperspektivnejšega mladega alpinista pri nas, za seboj pa ima ogromno zahtevnih smeri. Tudi 20-letni Rok je še študent, študira geologijo, z alpinizmom pa se ukvarja sedem let. Pri njuni odpravi Andi 2002 so pomagali AO Radovljica, PD Gorje. Občina Radovljica, Občina Bled. Acroni Jesenice, Esotech Velenje in drugi. Urša Peternel
Rok Zalokar
Jože Javornik častni član
Kranj - Na osrednji prireditvi ob 80-letnici športnega društva WSV Reit im Winkla in 35-letnici sodelovanja s Smučarskim klubom Triglav Kranj so podelili predsedniku SK Triglava Jožetu Javorniku diplomo o imenovanju za častnega člana VVSV Reit im Minkla.
Javornik že več kot 35 let vzdržuje športne stike s tem bavarskim smučarskim klubom, ki je imel prvo plastično skakalnico v srednji Evropi. Na skakalnicah so se srečevali na treningu in tekmovanjih skakalci in nordijski kombinatorci z najboljšimi kadri Nemčije in Avstrije.
V teh letih je SK Triglav gojil prijateljske odnose s tem bavarskim klubom tudi na drugih področjih delovanja.
Vsekakor pa je najpomembnejše, da so se kranjski skakalci na srečanjih z mladimi skakalci iz smučarskih gimnazij v Stamsu in Bertesgadnu veliko naučili in kvalitetno napredovali. J. B.
Pokal Sušniku
Gorenja Sava - V skakalnem centru na Gorenji Savi je SK Triglav organiziral tekmovanje v smučarskih skokih za Pokal Slovenije v kategorijah cicibanov do 9 let in deklic do 11 let. Nastopilo je 36 tekmovalcev iz 11 klubov. Zmaga je odšla v Trifix Tržič z Urbanom Sušnikom, ki je bil v obeh serijah najboljši.
Rezultati: cicibani do 9 let: 1.) Urban Sušnik (Trifix Tržič), 2.) Manja Pograjc (Zagorje), 3.) Barbara Klinec (Alpina Žiri).
Deklice do 11 let: 1.) Manja Pograjc (Zagorje), 2.) Barbara Klinec (Alpina Žiri). 3.) Katarina Kosmač (Stol Žirovnica). J. B.
Anže Štravs najboljši
Glenca - V skakalnem centru na Glenci je bil SSK Stol iz Žirovnice prejšnji konec tedna organizator tekmovanja v smučarskih skokih za dečke do 11 let. Na tekmi, ki je štela za Pokal Slovenije, je nastopilo 58 mladih tekmovalcev iz 10 klubov, zmagal pa je domači tekmovalec Anže Štravs (Stol Žirovnica) pred Alenom Turjakom (Mislinja) in Tomažem Žižkom (Velenje). J.B.
TENIS
Po Splitu še Bled
Gorenjca sta plezala v perujskih Andih
Bled - Sestri Maša in Alja Zec in TK Top-Ten Mojstrana sta takoj po dvojni zmagi v Splitu nadalejvali uspešno serijo nastopov na turnirjih za mladinsko svetovno jakostno lestvico do 18 let ITF. tudi doma in sicer na Bledu. V močni mednarodni zasedbi sta med dvojicami osvojili 2. mesto, med posameznicami pa se je 13-letna Alja iz kvalifikacij prebila v 2. krog glavnega turnirja, njena sestra Maša pa je kot 1. nosilka turnir tudi zmagala.
Ta odlična serija zmag je 15-letno Mašo v petih mesecih odkar nastopa na turnirjih ITF do 18 let, pripeljala blizu 100. mesta na svetu.
Na podobnem turnirju za evropske jakostne lestvice ETA do 14 let v Umagu pa je uspešno nastopil Grega Teraž in se uvrstil v osmino finala. N. J.
SAH_j_
45. Svetovni kongres šahovskih problemistov
Portorož - V kongresnem centru v Hotelu Emona na Bernardinu v Portorožu so slovenski problemisti pod vodstvom Marka Klasinca kot organizatorja in sodnika odlično izvedli letošnje srečanje najbojših reševalcev in sestavljalcev šahovskih problemov. Izreden uspeh sta od slovenskih tekmovalcev dosegla Klemen Šivic, ki je kot novinec in "outsider" zadnji dan v hitrem reševanju dvopoteznikov v prvem kolu premagal svetovnega prvaka in se prebil do četrtfinala, kar je bilo največje presenečenje turnirja. Posebno nagrado je za sestavljeni dvopoteznik na temo prevar prejel Ljubomir Ugren.
Svetovni prvak na odprtem prvenstvu je postal Poljak Piotr Murdiza, od naših pa je bil najboljši Mitja Ukmar na 31. mestu med 94 tekmovalci (rekordna udeležba). Glavni dogodek tokratnega srečanja je bilo svetovno prvenstvo reševanju problemov za posameznike in ekipe. Zopet je bil najboljši Piotr Murdzia, ki je zbral 85 od 90 možnih točk in tako mu je pripadla tudi prva nagrada - IBMov prenosni računalnik, ki gaje prispeval ITS Intertrade Sistemi. Med ekipami je zmagala Nemčija pred Finsko in Izraelom, Slovenija pa je zasedal 19. mesto. Med udeleženci tekmovanj in kongresa je bilo tudi šest še živečih udeležencev prvega kongresa izpred 44 let (1958) v Piranu.
Udeleženci so poudarili, da je Slovenija z organizacijo tega kongresa postavila visoke standarde za organizacijo prihodnjih tekmovanj.
A.D.
Vrhnika povečala vodstvo
Ljubljana - V sedmem kolu celoletne šahovske lige je vodilna Vrhnika dosegla najvišjo zmago kroga 5.5:0.5 proti SD Gorenjka Lesce in še za pol točke povečala vodstvo pred MC, d.d., Tomo Zupan Kranj, ki je tokrat s 5:1 premagal ŠD Vele Domžale. Ptujčani so doma zaman čakali na sodnika in potem vseeno odigrali dvoboj z ŽŠD Maribor ŠK Piramido in izgubili z 1.5:4.5. ŠD Slovenec Poljčane je tokrat igral z zadnjeuvrščenim ŠK Loško dolino in zmagal s 5:1. Griže so doma igrale neodločeno 3:3 s Koprom - Žusterno.
S tremi točkami naskoka vodi SD 3D Vrhnika (32.5) pred ŠS MC. d.d., Tomo Zupan Kranj (29.5) in ŠD Vele Domžale (25.5.) A.D.
Tudi letos medobčinske športne igre
Škofja Loka - Športna zveza Škofja Loka in Zavod za šport Škofja Loka sta tudi letos organizatorja tradicionalnih medobčinskih športnih iger občin Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas in Žiri.
Tekmovanja (za moške je letos razpisanih petnajst športnih panog, za ženske pa dvanajst) se bodo začela ta petek, 13. septembra, z ekipnim in posamičnim kolesarjenjem, v soboto pa bodo na sporedu prvi teniški obračuni. Ob koncih tedna bodo nato sledili obračuni v vseh ostalih panogah, letošnje medobčinske športne igre pa naj bi se predvidoma končale v začetku decembra z zaključnimi tekmovanji v pikadu in košarki. Športna zveza je pred časom kratkim že izdala letošnji bilten z razpisom tekmovanj, vse dodatne informacije pa dobite po telefonu 516 70 71. V.S.
Dušan Stevanovič bronast
V soboto se je na Bledu končalo 19. SP v castingu. Blejci so bili odlični organizatorji, naši pa so osvojili tudi medaljo. Dobil jo je Novogoričan Dušan Stevanovič. To je doslej tudi največji uspeh naših športnih ribičev.
Bled - Pravkar končano SP je postreglo z veliko izenačenostjo tekmovalcev in tekmovalk. Že prvi dan, v prvi disciplini, je kar 18 tekmovalcev imelo isti rezultat po predtekmovanju. V repasažu so nato štirje imeli vse točke, o medaljah pa je odločala ura. Prav velika izenačenost je organizatorjem skoraj vsak dan za kakšno uro podaljšala tekmovanje. Vendar nezadovoljstva zaradi "zamud" ni bilo.
O rezultatih ne bomo veliko pisali, saj je disciplin preveč. Tega mnenja so tekmovalci sami, saj pravijo, da se nekatere discipline ponavljajo. Povejmo le to, da so Nemci opravičili vlogo velesile v tem športu, saj so pobrali večino odličij. Na zaključni slovesnosti je predsednik slovenskega OK, Janez Kocjančič, v šali dejal, da vsi prisotni na razglasitvi rezultatov že ne pamet znamo nemško himno. Kljub temu so naslovi prvakov odšli tudi na Češko, Švedsko, v Avstrijo, Slovaško, ZDA, Španijo...
UMETNOSTNO DRSANJE
In naši? Moški del reprezentance je potihem upal na medaljo in jo tudi dobil. Bronasti je bil študent tretjega letnika ekonomije, Novogoričan Dušan Stevanovič. Reprezentanca kot celota sodi v srednji kakovostni razred in je tam tudi po tem prvenstvu. Med ženskami je nastopila samo ena, Blejka Meta Bremec, ki je opravičila zaupanje selektorja. Zaradi treme so izostali še boljši rezultati.^
Še besedo ali dve o organizatorjih. Zdravko Štibil, Jožica Am-brožič in njuni sodelavci so opravili veliko delo. Gostje so bili z vsem zadovoljni in pritožb sploh ni bilo. Dokaz za to sta prvo imenovana dobila zadnji dan, na zaključni slovesnosti. Vsi vodje ekip in predsednika obeh casting zvez, skandinavske in srednjeevropske, so se po razglasitvi oglasili pri njuni mizi in jima predala skromna darila, z besedami zahvale za opravljeno delo in vsakodnevni trud. To pa je po besedah obeh, zanju največja nagrada. Šele na
Gregor Urbas z novim programom nastopil v Nemčiji
Jesenice - Najboljši slovenski umetnostni drsalec Gregor Urbas (član Drsalnega kluba Jesenice) je nastopil na članskem tekmovanju v umetnostnem drsanju za Pokal Nebelhorn v Obersdorfu v Nemčiji. V zelo močni konkurenci je zasedel 13. mesto. Omenjeno tekmovanje je eno najbolj prestižnih na začetku nove drsalne sezone, na katerem vedno nastopajo številni odlični umetnostni drsalci iz Evrope. Kanade. Združenih držav Amerike, Japonske in drugih svetovnih drsalnih velesil. Gregor Urbas je prvič pod vodstvom trenerke Lene Babicki predstavil nov kratki program, ki obsega najtežje skoke in druge drsalne elemente. Sedaj ga bo "pilil" predvsem za najpomembnejša nastopa v sezoni: za Evropsko prvenstvo, ki bo januarja 2003 na Švedskem in za svetovno prvenstvo, ki bo marca 2003 v ZDA. J.R.
Dušan Stevanovič
zaključni slovesnosti so si vsi skupaj oddahnili. Nagrada za vse je bila tudi osvojena medalja.
Kako je svoj nastop ocenila knjigovodja v blejskem Elmontu in edina domačinka v reprezentanci, simpatična Meta Bremec: "S svojim nastopom sem zelo zadovoljna, saj sem v treh od petih disciplin dosegla osebne rekorde. Isto velja tudi za peteroboj. Za uspešen nastop se moram zahvaliti tudi moškemu delu reprezentance, saj so mi na skupnih treningih pred prvenstvom veliko pomagali. Za prvenstvo sem se dobro pripravila, žal pa meje izdala trema. Če je ne bi bilo, bi bili rezultati še boljši. Čestitke tudi organizatorjem za vložen trud."
"Moram priznati, da sem pred prvenstvom potihem pričakoval medaljo. Dobil smo jo v disciplini obtežilnik - daljava, ki je meni najbolj pri srcu. Že po predtekmovanju sem imel dober občutek in sem se zanesljivo uvrstil v finale,
Domačinka Meta Bremec
kljub smoli, saj se mi je pokvaril del opreme. Pred finalom smo napako za silo popravili. Že po prvem od treh metrov sem bil tretji in tako je ostalo tudi na koncu. To je doslej moj največji uspeh kariere in velika spodbuda za naprej. Zadnja dva meseca sem med tednom treniral vsak dan po štiri ure. ob vikendih pa tudi po osem ur. Trud je zdaj poplačan." je dejal dobitnik bronaste medalje, ki se s castingom, tako kot Bremčeva, ukvarja že 12 let.
M. D., foto: Tina Doki
Kuhanje oglja je bila razvita obrt
V preteklosti je bila najpogostejša oblika izkoriščanja gozdov oglarjenje. Čeprav ob pogledu na oglarsko kopo vidimo gost dim, ki se vali iz nje in pomislimo na tlenje,
pravzaprav gozdarji rečejo pridobivanju oglja "kuhanje" oglja.
Kranjska Gora - Pri koči v Krnici so zadnji petek v avgustu zažgali kopo, ki je potem tlela dobrih osem, devet dni. V tem času se je v Krnici zvrstilo kar nekaj obiskovalcev. Projekt je bil delo Gozdarskega društva Bled, Občine Kranjska Gora in Lokalne turistične organizacije Kranjska Gora. Letos so kopo postavili že drugič in zanjo porabili enajst kubičnih metrov drva. Ko smo se pri njih oglasili Glasovci, se je kopa že začela posedati, takratni dežurni gozdar Marjan Ahačič pa nam je razložil vse, kar nas je zanimalo o oglarjih, kopi in kozarici - začasnem bivališču oglarjev, ki je bilo oblikovano iz lubja in primerno le za spanje.
V Krnici je bilo kuhanje oglja dolgo časa tradicija. Največkrat so oglarji za kopo potrebovali bukev, čeprav so izdelovali oglje tako iz listavcev kot iz iglavcev. Kadar ni bilo bukovega lesa so uporabili gabrov, javorov, jesenov, hruškov, brestov, lipov ali smrekov les. Kot oglarska drva so uporabljali okroglice ali cepanice, dolžine od metra do meter in pol. Predel, kjer so postavili kopo, se je imenoval kopišče. Kopišča pa so oglarji postavljali v gozdu, kjer sta bila dostava drv in odvoz oglja enostavna. Ob kopi so bili oglarji prisotni iz varnostnih razlogov, da se ni v bližini kaj vžga-
lo. Njihova druga naloga je bila tudi opazovanje kope in delanje odprtin vanjo (tam, kjer še ni dovolj pogorelo), tako daje kopa tlela enakomerno. Z odprtinami je oglar uravnaval dovod zraka in odvajanje dima v kopi.
Po velikosti so se kope razvrščale po količini drv, ki so bile vanje zložene; po številu skladov in spodnjem premeru kope. Najmanjše so bile zgrajene le iz enega sklada, največje pa celo iz treh. Dva oglarja sta kopo, na primer, postavljala do deset dni, odvisno od njene velikosti.
Za oglenitev ali kuhanje oglja je bila potrebna temperatura od 240
Otroci OŠ Josipa Vandota iz Kranjske Gore so se že vračali s Krnice, kjer so si ogledali kuhanje olja. Učiteljici Katarina in Marta sta petošol-ce ob njihovem naravoslovnem dnevu peljali v Krnico, saj menita, da gre za prikaz zanimivega običaja.
Karen Reader in lan Sellars
sta v Sloveniji, natančneje v Kranjski Gori, na počitnicah že drugič. Tokrat sta prišla v Slovenijo za deset dni, predvsem zato, ker ju navdušuje njeno okolje, njena narava. Prihajata iz Anglije, iz manjšega mesta severno od Londona, in pravita, da v Angliji ljudje oglje uporabljajo največ za žar. Anglija namreč oglja precej uvozi, čeprav ga nekaj tudi sama proizvede. Tako, da je angleško, domače oglje potem precej dražje. Oglje kot tako pa je pri njih zelo popularno. Ravno zaradi priljubljenosti vrtnih zabav, piknikov oziroma pečenja na žaru.
do 280 stopinj. Kuhanje so uravnavali s številom zračnic ob vznožju kope. Oglar je po kopi tudi hodil. Skozi dimnice na glavi kope so opazovali dim, katerega barva je služila kot prepoznavno znamenje, kdaj je oglje kuhano.
Dobro kuhano oglje je bilo črne barve, svetleče in ob prelomu so nastali ostri robovi z dobro vidno strukturo lesa. Teža oglja je bila odvisna od vrste in kakovosti lesa, načina kuhanja, stopnje vlage in temperature. Zadnjo besedo pa so
Na sredini kope je stržen, radikalno od stržena pa so na tla položene cepanice, ki tvorijo pod. Okrog stržena so naložena drva - skladi. Najpogosteje so izdelovali kopo na dva sklada, več kot treh pri nas oglarji niso skladali. Ploskev med dvema skladoma je sklep. Na zgornji sklad je nameščena glava. Zanjo so uporabljali kratka in drobna drva. Potem so kopo pokrili s plastjo smrekovih ali jelovih vej, praproti, brinja, trave ali listja, nanjo nasuli še prst ter na koncu kopo obložili še z obstavljači. Njihova naloga je bila zadržati prst.
Preden pa je oglar dobil končni, je moral kopo razdreti, kopišče pospraviti, sčistiti, premešati prst in jo natrositi okoli kopišča za naslednje leto. Od spretnosti in izkušenosti oglarja je bila odvisna kakovost oglja, ki je bila pogojena tudi s hitrostjo kuhanja.
v preteklosti imeli kovači, saj so največ uporabljali oglje in v bistvu oni odločali o "kakovosti oglja", ko so koparju dali plačilo zanj.
Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič
Ob petih so že pogledovale na uro
Ko so se kmečke žene z zgornjega konca Gorenjske v soboto popoldne srečale pod Psnakovo lipo v Zgornji Radovni, so ob petih, šestih že pogledovale na uro, saj so
večino doma čakala molža in druga kmečka ali gospodinjska opravila.
Zgornja Radovna - V poletni vročini je pod mogočno, okrog štiristo let staro Psnakovo lipo in pod bližnjima, prav tako častitljivo starima lipovcem in brestom nadvse prijetno, v soboto, ko so se na že tradicionalnem srečanju pod lipo zbrale kmetice in podeželske žene z zgornjega konca Gorenjske, pa že ni bilo več za kratek rokav in kratke hlače. V zaprti, ozki alpski dolini ledeniškega in rečnega nastanka, kjer prevladujejo ostre podnebne razmere, je bilo kar nekaj stopinj Celzija manj kot, denimo, nedaleč proč na Bledu, kjer je bilo tudi sicer bo^j "vroče" že zaradi Vikendove regate popularnih.
Ko smo se v sobotnem popoldnevu iz Krnice napotili v dolino Radovne, smo na cesti, ki je na začetku asfaltirana, potlej pa jo "krasi" dokaj dobro vzdrževani asfalt, poleg "avtomobilistov" in redkih pohodnikov srečevali predvsem kolesarje, ki so "grizli" v osrčje doline, tudi do Psnakove gostilne v Zgornji Radovni, kjer je bilo tokrat še posebej živahno.
Kranjskogorsko društvo kmečkih in podeželskih žena je v sodelovanju s kmetijsko svetovano službo priredilo že tradicionalno srečanje, kmeticam pa so se pridružili tudi drugi ljubitelji in občudovalci Radovne. Na srečanje je prišlo okrog sto žensk (pa tudi kakšen moški je bil vmes) iz petih društev na območju upravnih enot Jesenice in Radovljica. Po besedah
svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Majde Loncnar jih je bilo največ iz Bohinja, odkoder so se v Ra-dovno pripeljali z avtobusom. "Udeležba bi bila še boljša, a na marsikateri kmetiji so dali prednost delu, predvsem spravilu ota-ve in krompirja," je povedala Majda in dodala, da srečanje traja le popoldne. Po tem, ko so kmečke žene še pripravile kosilo, so nekaj ur preživele na srečanju v Radovni, zvečer pa so že bile v hlevu ter pri drugih kmečkih ali gospodinjskih opravilih.
In kaj seje dogajalo na Srečanju pod   Psnakovo   lipo? Članice
Kmečke in podeželske ženske z zgornjega konca Gorenjske na Srečanju pod Psnakovo lipo.
kranjskogorskega društva so skupaj s Psnakovo gostilno poskrbele za dobro kulinarično ponudbo in postavile stojnico, kjer je bilo možno kupiti domač kruh, orehovo in pehtranovo potico, buhtelj-ne, krofe, jabolčni zavitek, suho sadje in druge kmečke dobrote, ki so jih posebej za srečanje pripravile kmetice iz kranjskogorske občine. Ja, bil je tudi za to okolje in prireditev nadvse prijeten in zanimiv kulturni program! Zapeli so otroci iz kranjskogorske osnovne šole, z venčkom zabavnih sta se predstavila Metka Dulmin in Leon Leskošek iz Teatra za vse z Jesenic, zaigral je Trio z Dovjega, program pa je povezovala dijakinja jeseniške gimnazije Tanja Skumavc z Dovjega.
Poleti je bolj malo časa
Kot je povedala predsednica kranjskogorskega društva kmečkih in podeželskih žensk Angelca Hlebanja iz Loga pri Kranjski Gori, se kmetice in druge "podeželanke" že peto leto srečujejo pod Psnakovo lipo v Zgornji Radovni. Srečanje se nikoli ne zavleče v pozni večer, saj je takrat v dolini Radovne običajno že kar hladno, proti večeru pa je treba domov tudi zaradi dela. Koje pet ali šest popoldne, kmetice že pogledujejo na uro, saj vsako doma še čaka delo. Kaj vsaj takrat, ko je srečanje, krav ne pomolzejo možje, smo zvedavo spraševali in zvedeli, češ - kakšna se je verjetno tudi tako zmenila. "Čez poletje si kmetice bolj težko vzamemo prosti čas,
Metka Dulmin in Leon Leskošek med nastopom.
kakšno popoldne že, kaj več pa ne," je pojasnila Angelca in za dokaz, da je dela na kmetiji vedno dovolj, navedla, da na njihovi kmetiji redijo 22 goved, ki zahtevajo vsakodnevno oskrbo. Z živino radi delajo, a še več bi bilo veselja, če bi bila cena višja, če za oddano govedo ne bi bilo treba kar dva meseca čakati za plačilo in če ne bi bilo tolikšne negotovosti, ki jo kmetijstvu prinaša vključitev v Evropsko unijo. Eni pravijo, da bo potlej slabše, drugi napovedujejo, da bo celo boljše.
V kranjskogorskem društvu je aktivna tudi Danica Smolej. po domače Lengar-jeva z Dovjega. Na kmetiji, kjer redijo dvanajst govedi, gospodari sin, Danica mu pomaga, še vedno pa zbira mleko na Dovjem. "Tudi danes zvečer bi ga morala, a me bo nadomestil sin, če me do
osmih ne bo domov," je povedala in dodala, da si kmečke žene težko privoščijo dopust ali kak prost dan, rada pa gre s kmetijsko svetovalno službo na strokovne ekskurzije in v toplice. Letos bo šla z upokojenci tudi za en teden na Hvar. Tudi Ivana Gorjanc z Begmajstrove kmetije v Podkorenu rada prihaja na vsakoletno srečanje kmetic. "Kakšna je naša kmetija? Midva z možem sva že oba upokojena in nama je zdaj kmetovanje bolj za veselje. Rediva od osem do deset goved in oddajava mleko. Kako bo naprej, ne vem. Hčerka že pravi, da kmetije ne bo opustila, a ne vem, kako bo to zmogla ob službi," je dejala Ivana, ki je v soboto proti večeru hitela domov. "Mož že pomolze, raje pa vidi, če jaz pripravim stroj in ga potlej še po-mijem." Cveto Zaplotnik
Železničarji zahtevajo
svoj tolar
Na "Shodu za obstoj Slovenskih železnic" je več kot 2000 železničarjev protestiralo proti načrtovani privatizaciji
železnic brez sanacije.
Ljubljana - V soboto so slovenski kulturni hram - Cankarjev dom, zasedli slovenski železničarji, ki se nikakor ne strinjajo z načrtovano privatizacijo Slovenskih železnic brez sanacije nezavidljivega položaja. V državnem zboru je namreč predlog zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, ki naj bi ga obravnavali po nujnem postopku, železničarji pa zahtevajo širšo nacionalno razpravo o slovenski prometni politiki in statusu železniškega prometa.
Šest železniških sindikatov (Sindikat strojevodij Slovenije, Sindikat železničarjev Slovenije, Sindikat železniškega transporta Slovenije, Samostojni sindikat progovzdrževalne dejavnosti Slovenije, Sindikat vozovnih preglednikov in Sindikat vzdrževalcev železniških voznih sredstev Slovenije) in sveti delavcev družb Slovenskih železnic je v soboto v Cankarjevem domu pripravilo protestni shod, ki so ga poimenovali "Shod za obstoj Slovenskih železnic" in ki se ga je udeležilo, po podatkih organizatorjev, okoli 2200 ljudi. Polni Gallusovi dvorani in preko zaslonov v obeh preddverjih so na shodu, ki je trajal
dobri dve uri, saj je vseboval tudi kulturni program, spregovorili predstavniki svetov delavcev in sindikatov. Shoda se niso udeležili iz štirih železniških sindikatov: Sindikata železniškega prometa Slovenije, Sindikata delavcev železniške dejavnosti Slovenije, Sindikata vzdrževalcev lokomotiv Moste in Sindikata železniškega gradbenega podjetja Ljubljana Uvodno ugotovitev, da se shoda, kljub vabilu niso udeležili predstavniki države niti nove uprave Slovenskih železnic pa so pospremili z gromkimi žvižgi, pozdravili pa prisotne poslance državnega zbora iz SDS s prvakom te stranke Janezom Janšo na čelu.
Naša gospodarska delegacija odhaja v Moskvo
Ljubljana - Iz Gospodarske zbornice Slovenije so sporočili, da jutri, ob obisku predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška, odhaja v Rusijo tudi gospodarska delegacija, ki jo sestavljajo direktorji 30 slovenskih podjetij. Med njimi bodo tudi direktorji Iskratel, Iskrateling, Colorja in IECD - Poslovne šole z Bleda. Udeležili se bodo poslovne konference, na kateri bosta sodelujoče pozdravila mag. Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in ministrica za gospodarstvo dr. Lea Petrin, po predstavitvi gospodarstva države s poudarkom na privatizaciji ter možnostih investiranja pa pričakujejo številne poslovne razgovore. Ob tem obisku naj bi predstavniki obeh držav podpisali tudi več
mednarodnih dokumentov: Deklaracijo o prijateljskih odnosih in sodelovanju med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo, Sporazum med vlado Republike Slovenije in vlado Ruske federacije o pomorskem prometu, Sporazum med vlado Republike Slovenije in vlado Ruske federacije o sodelovanju na področju civilne zaščite in preprečevanju posledic naravnih in civilizacijskih nesreč ter Memorandum o sodelovanju na področju gradbeništva. Tudi sicer pa je gospodarsko sodelovanje z Rusko federacijo že zelo uspešno, saj je Iskratel s Centr Telekomom že podpisal več pogodb v skupni vrednosti 20 milijonov dolarjev, podjetji Helios in Color pa načrtujeta skupno proizvodnjo barv in lakov v Rusiji. Š.Z.
"To ni sanacija, to je demontaža Slovenskih železnic," je v svojem nagovoru udeležencem shoda poudaril predsednik sveta delavcev Slovenskih železnic Silvo Ber-dajs, saj je očitno, da država s predlaganim preoblikovanjem ne namerava sanirati zelo težkega položaja, v katerem se je železniški sistem znašel, pač pa načrtuje razbitje doslej enotnega sistema. V Sloveniji po njegovem mnenju vlada veliko neravnovesje med odnosom do cestne, zlasti avtocestne infrastrukture in železnic, saj država zelo borno uresničuje nacionalni program razvoja javne železniške infrastrukture. Namesto uvedbe železniškega tolarja, ki bi omogočil uresničevanje sprejetega razvojnega programa, naj bi nove družbe plačevale od 2,5 do 5 milijard tolarjev uporabnine infrastrukture, in kljub dejstvu, da cene v potniškem prometu po Berdajsovem mnenju zaostajajo za 68 odstotkov, ni volje za ureditev dolgoročnega sistema financiranja teh storitev. Same letos so se Slovenske železnice morale že zadolžiti za 8 milijard tolarjev, pri nakupu novih vlakov pa morajo namesto poroštva države jemati hipoteke na svoje objekte. Preoblikovanje in privatizacijo Slovenskih železnic naj bi izpeljali "zgolj na hrbtih zaposlenih", kar da potrjujejo ocene o tem, da
Aerodrom Ljubljana odgovarja Adrii Airvvavs
Nekaj resnic o ljubljanskem letališču
Ljubljansko letališče je zadnja leta sicer že "navajeno" ponavljajočih se obtožb, daje eno najdražjih na svetu, s čimer naj bi bilo ogroženo uspešno poslovanje domačega letalskega prevoznika. Res pa je, da tako hudih in neupravičenih obtožb, kakršne je v vašem cenjenem časniku izrekel komercialni direktor Adrie Airvvavs, že dolgo nismo doživeli. Ljubljansko letališče naj bi bilo ne le predrago, marveč tudi slabo opremljeno za sprejem potnikov. Zaradi tega naj bi bila "ena najvišjih potniških taks v Evropi" slabo naložena. Kar zadeva višino sporne takse, je mogoče trditve gospoda Sodnika brez težav preveriti - in demantirati. Prikaz potniških taks po Evropi, pridobljen iz rezervacijskega sistema za 4. september letos, pokaže, da potnik, ki leti iz Ljubljane, za vse destinacije domačemu letališču plača po 3.400 SIT. Vse drugo gre za takse v tujini in za dodatno zavarovanje Adrie Airvvavs: v Lon-donu-Gatvvicku ll.453 SIT, Lon-donu-Heathrovvu 28.716 SIT, Munchnu 7.224 SIT, Frankfurtu 8.568 SIT, Dunaju 6.979 SIT, Parizu 6.663 SIT in Skopju 7.813 SIT.
V referenčni študiji Cranfield Col lege of Aeronautics so bile podrobno analizirane cene storitev na 36 letališčih po svetu, pri čemer gre večinoma za precej
večja letališča od ljubljanskega. Pri cenah neposrednih letaliških storitev ('airport related costs') je bilo ljubljansko letališče po njihovi višini resda na drugem mestu, za dunajskim, zato pa je bilo po cenah oskrbe letal in potnikov Cground handling costs') šele na 17. mestu in pod evropskim povprečjem. Če pa vsem navedenim stroškom dodamo še dajatve državi, s čimer dobimo skupno ceno storitev na letališču ('turnround costs'), je bilo ljubljansko med analiziranimi evropskimi letališči na petem mestu, kar denimo pomeni, da je bilo za dve odstotni točki dražje od islandskega letališča Keflavik in za tri odstotne točke dražje od letališč v Frankfurtu, Munchnu in Parizu.
Ljubljansko letališče je treba primerjati s podobno velikimi letališči v naši soseščini, saj ima letališče kot zapleten in drag infrastrukturni objekt visoke fiksne stroške, ki jih mora pokriti s prihodki od letaliških storitev, teh pa je na manjših letališčih seveda manj kot na letališčih z obsežnejšim zračnim prometom. Ta primerjava pa pove, da so naše cene na enaki ali nižji ravni kot na tistih letališčih, ki so z nami po velikosti primerljive, na primer v Gradcu, Celovcu in Trstu. Tudi kar zadeva udobje za potnike, se lahko vsak sam prepriča, da ljubljansko prav nič ne zaostaja za nji-
mi, prej nasprotno. Razen tega ljubljansko letališče zadnja leta tako rekoč nenehno prenavljamo in dograjujemo, kar nam priznava celo gospod Sodnik.
Adria Airvvavs kot domači letalski prevoznik ves čas od osamosvojitve Slovenije na našem letališču uživa izjemno visoke cenovne popuste. Tudi Adriini lastni podatki kažejo, da skoraj dve tretjini letaliških stroškov plačuje v tujini, in ker Adria vedno leti z domi-cilnega na tuje letališče, to pomeni, da v Ljubljani plačuje bistveno manj kot na drugih letališčih.
Naše dobro poslovanje gre očitno v nos tistim, ki krivca za lastne težave najraje iščejo zunaj svojega podjetja. Če bi bilo ljubljansko letališče res tako drago, potem se ne bi zgodilo, da je celo po cenenosti sloviti Rvanair zaprosil za letenje v Ljubljano in se z letališčem že dogovoril za plačilo pristojbin. Zal pa prometno ministrstvo pod pritiskom nacionalnega prevoznika Rvanairu še vedno ni izdalo dovoljenja za letenje. Skratka, ravno obratno od tistega, kar trdi gospod Sodnik, češ da Rvanair ne bo letel v Ljubljano zato, "ker takih stroškov niso pripravljeni plačevati". Ob takšnem obračanju dejstev ostajamo brez besed!
Jure Mežnaršič Komercialni direktor Aerodrom Ljubljana, d.d.
je v železniškem sistemu, ki zaposluje 12 tisoč delavcev, desetina teh delavcev viška. In to kljub temu, da se je število delavcev, podobno kot drugod v zadnjih letih prepolovilo. Predlagano preoblikovanje Slovenskih železnic pomeni poskus razbijanja enotnega sistema, hitra privatizacija posameznih delov pa lahko služi le posamičnim interesom in lahko celo ogrozi varnost železniškega prometa. Vse to dokazuje, da železnice niso del nacionalnega interesa. Da nameni niso čisti, potrjuje tudi dosedanja praksa izključenosti pri pripravi zakona, zato železničarji zahtevajo "Evropsko pot": s socialno partnerskim odnosom.
Ob zaključku shoda so udeleženci z aplavzom sprejeli Resolucijo, v kateri poslance državnega zbora pozivajo, da zavrnejo predlog Zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., ki ga je slovenska vlada konec junija poslala parlamentu v obravnavo in sprejem po nujnem postopku. Predlagajo nacionalno razpravo o celoviti prometni politiki v Republiki Sloveniji, da se temeljito prouči pravni red Evropske unije in pri nas uveljavijo le resnično potrebne spremembe, da se temeljito analizira stanje v Slovenskih železnicah in v Evropski uniji z vsemi posledicami, ki jih prinaša dezintegracija. V resoluciji pa tudi zahtevajo: da ostanejo Slovenske železnice enovito podjetje z vsemi potrebnimi dejavnostmi za izvajanje železniških storitev, da se Slovenske železnice privati-zirajo kot celota, pri čemer mora država ostati večinski lastnik, da država prevzame dolgove in s sistemskim financiranjem zagotovi zdravo Finančno strukturo, ter da vlada zagotovi pospešeno izvajanje nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture in nadoknadi zamujeno.
Štefan Žargi, foto: Gorazd Kavčič
GOSPODARSKI KOMENTAR
Prijateljski prevzemi???
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Predvčerajšnjim NLB, včeraj Union, danes Lek. In jutri? Vprašanje, katero od najuspešnejših in najperspektivnejših slovenskih podjetij se bo znašlo na seznamu tujcem prodanih "blue chipov", kakor dobra in uspešna podjetja imenujejo v angleško govorečem svetu, je ob prevzemu našega farmacevtskega velikana s strani švicarskega Novartisa, ki je nastal leta 1996 z združitvijo dveh do tedaj konkurenčnih podjetij, več kot na mestu. Motivov za prodajo Leka Švicarjem je resda mnogo in samo upamo lahko, da ne gre za "rešilni" scenarij Lekove uprave, po katerem naj bi naš farmcevt le tako lahko preživel, kajti v tem primeru bi bil položaj na las podoben položaju "uspešnih " ameriških korporacij, ki so z namero zaslužiti čim več ponarejale svoje poslovne rezultate. Po besedah Lekove uprave z njenim predsednikom na čelu, kije bil nekoč gospodarski minister tedaj in sedaj vladajoče LDS, naj bi šlo za strateško partnerstvo, ki naj bi Leku odprlo nove trge in olajšalo prodajo svojih generičnih zdravil. Pri tem sije verjetno pametno zastaviti vprašanje, ali bo Novartis tako velikodušen tudi čez, recimo, deset let. Še posebno ob dejstvu, da bo Leku po prevzemu ostala le vloga lokalne podružnice, o tem, kaj, koliko in kako bodo delali ter kakšni bodo dobički in kje bodo ostali, pa bodo odločali na tujem. Približno tako, kot če bi bogat kmet iz nekih čudnih strateških interesov prodal svojo kmetijo in se nato pri novem lastniku udinjal za hlapca.
Ob novici o prevzemu Leka je dekan ene od naših ekonomskih fakultet in bivši minister hitel razlagati, da gre pri takšnih prevzemih za čisto običajno stvar v današnjem svetu globalizacije. Mogoče res in sicer v strogih okvirih ekonomske teorije in zakonitosti ter v interesu bogatih multinacionalnih podjetij in njihovih držav. Nekateri tudi poudarjajo, da so podjetja v tuji lasti uspešnejša kot domača, pri tem pa pozabljajo, da so tujci že dosedaj praviloma vstopali le v uspešna podjetja. Toda uspešna slovenska podjetja veliko več vlagajo v lokalno okolje v obliki sponzorstev, donacij ali razvoja infrastrukture. Najlepši primer za to je novomeška Krka, ki s svojimi vlaganji skrbi tudi za splošni razvoj dolenjske regije.
Tranzicijske države, kot nekoliko leporečno pravimo bivšim komunističnim državam, so proces razprodaje domačega gospodarstva tujcem doživele kmalu po prehodu v kapitalizem, ko so zaradi krize ali grabežljivosti vodilnih prodali vsa najuspešnejša podjetja. Očitno te države dobra podjetja samo izgubljajo, kar po novem žal velja tudi za Slovenijo. Početje slovenske države oziroma njenih vrlih politikov je v čistem nasprotju s samoumnevno prakso pametnejših držav. Te namreč podpirajo prodajo slabih podjetij in bank, prodajo dobrih pa odsvetujejo ali na vse kriplje ovirajo. Razvite države se namreč dobro zavedajo svojega nacionalnega interesa v obliki lastniška domačih podjetij, bank in zavarovalnic, morebitno izgubo le-teh pa hitro kompenzirajo z nakupom dobrih podjetij drugod. In ker je teh dobrih podjetij drugod, na Češkem, Madžarskem in Poljskem, zmanjkalo, je prišla na vrsto Slovenija, z vsakim uspešnim in s strani naše države "požegnanim " tujim prevzemom pa dobijo tujci vabilo k novim.
Bomo Slovenci res upravičili Cankarja in (p)ostali narod hlapcev?
Ocenjevanje pripravljenosti na enotni trg za mala in srednje velika podjetja v severni Sloveniji
Vabimo mala in srednje velika podjetja iz naslednjih dejavnosti:
• kovinsko predelovalne industrije,
• inženiringa in strojegradnje,
• elektroindustrije,
• druge inovativne proizvodnje
na brezplačno uvodno ocenjevanje usposobljenosti na enotni evropski trg.
Vse teme na delavnicah bodo neposredno zadevale konkretno problematiko vodenja podjetij in nudile instrumente, ki jih je mogoče takoj uporabiti, poudarek pa bo na praktičnih in ne na abstraktnih rešitvah. V zadnji fazi bodo izkušeni svetovalci/strokovnjaki za tržišče EU nudili pomoč in nasvete pri uporabi teh konceptov za specifične probleme sodelujočih podjetij.
Storitve v okviru tega programa se financirajo v okviru projekta Pha-re prekomejno sodelovanje Slovenija-Avstrija, "Emerging EU/Na poti v EU", katerega naročnik je Agencija RS za regionalni razvoj in so zato brezplačne. Kljub temu pa morajo udeleženci izkazati pripravljenost za dokončanje programa.
Vabimo vse, ki se zanimajo za sodelovanje, da se oglasijo po telefonu 02/2208700, telefaksu 02/2522283 ali e-pošti mojca.tominsek@gzs.si. Posredovali vam bomo prijavni vprašalnik in podrobnejše pogoje sodelovanja.
Na Bledu o financiranju malega gospodarstva
Bled - Na Bledu je bila minuli konec tedna četrta okrogla miza o financiranju malih in srednje velikih podjetij, ki sta jo organizirala Pospeševalni center za malo gospodarstvo in Generalna direkcija za podjetništvo pri Evropski komisiji v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo ter Novo Ljubljansko banko. Glavni namen okrogle mize je izmenjava pozitivnih praks slovenskih in evropskih bank ter finančnih institucij pri financiranju malega gospodarstva z dolžniškim in lastninskim kapitalom. Okrogle mize se je udeležilo 15 finančnih strokovnjakov iz EU in približno 40 predstavnikov slovenskih bank, finančnih institucij, skladov tvega-
nega kapitala, mreže poslovnih angelov, ministrstev, finančnih izvedencev ter predstavnikov lokalnih in regionalnih podjetniških centrov ter regionalnih razvojnih agencij. V okviru razprave o lastninskem financiranju malega gospodarstva so se posvetili zlasti tistim načinom, ki vključujejo sklade tveganega kapitala in poslovne angele. Ti načini financiranja so v Sloveniji šele v zametkih, v državah Evropske unije pa zelo dobro razviti. Tako v okviru prvega kot drugega sklopa predavanj organizatorji kot eno izmed ključnih vprašanj izpostavljajo problematiko pridobivanja poroštev. Sledile so predstavitve bančnega financiranja malih in srednje velikih
podjetij v Sloveniji ter EU, državnih finančnih stimulacij za malo gospodarstvo v Sloveniji, prakse malih posojil in poroštvenih shem ter financiranje malih in srednje velikih podjetij v EU. Udeleženci so obravnavali tudi tri primere uspešnega tveganega financiranja malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji. Evropska komisija je preko Generalne direkcije za podjetništvo do sedaj organizirala že tri okrogle mize o bančnem financiranju malih in srednje velikih podjetij v državah članicah EU, s četrto okroglo mizo, ki letos je bila na Bledu, pa se je razprava o omenjeni temi prvič razširila tudi na državo kandidatko.
Š.Ž.
GORENJSKI GLAS «16. STRAN
FINANCE, NEPREMIČNINE / info@g-glas si
Torek, 10. septembra 2002
Cena ni edino merilo
V kapitalski in odškodninski družbi bodo pred morebitno prodajo Lekovih delnic švicarskemu Novartisu tudi preverili, koliko bi bile za delnice pripravljene plačati družbe z enakim interesom.
Pregled borznega dogajanja
Ljubljana - Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) sta največja posamična delničarja ljubljanske farmacevtske družbe Lek, saj imata skupno v lasti več kot četrtino njenih delnic. Se preden se bosta odločali o morebitni prodaji delnic švicarskemu farmacevtskemu koncernu Novartis, ki želi v Leku pridobiti večinsko lastništvo, bosta preverili, ali so za to optimalni pogoji. Prevzem obravnavata kot priložnost, vendar le ob določenih pogojih.
Kot sta povedala direktor odškodninske družbe Igor Kušar in predsednik uprave kapitalske družbe Jože Lenič na četrtkovi novinarski konferenci, bodo v pogajanjih poskušali doseči višjo ceno za delnico, kot jo je za zdaj pripravljen plačati Novartis (95.000 tolarjev). Vendar pa cena ni edino merilo, saj bi želeli doseči tudi pravno formalna zagotovila za dogovor med Lekom in
Novartisom, po katerem prevzem ne bi ogrozil delovnih mest, samostojnega razvoja in blagovne znamke Leka. Medtem ko v kapitalski in odškodninski družbi ne želijo komentirati predlagane cene, češ da bi bila to čista špekulacija, pa bodo pri oblikovanju pogajalskih izhodišč upoštevali več podatkov: ceno delnice na borzi, oceno notranje vrednosti Leka in vrednost Novartisa, s pomočjo tujih svetovalcev pa bodo prisluhnili še družbam, ki bi bile tudi morda pripravljene kupiti večinski delež v Leku.
V kapitalski in odškodninski družbi si želijo, da bi se o ključnih kategorijah morebitne prodaje delnic Leka dogovorili z večjimi delničarji še pred skupščino 27. septembra, na kateri naj bi spremenili statut družbe, ki bi omogočil prevzem, saj bi le tako lahko dosegli močnejša pogajalska izhodišča. Z večjimi delničarji so že izmenjali stališča, z usklajevanjem pa bodo nadaljevali vse do
skupščine, dotlej pa jih čakajo tudi naporna pogajanja z Novartisom. Predstavniki švicarskega koncema so vodstvu kapitalske družbe predstavili načrtovani prevzem že prejšnji torek, včeraj pa naj bi obiskali še odškodninsko družbo.
Lek je za kapitalsko in odškodninsko družbo velika in pomembna naložba. Kapitalska družba ima v Leku 14,7-odstotni lastniški delež, skupaj s Prvim pokojninskim skladom, s katerim upravlja, celo več kot 16 odstotkov, s čimer je daleč največji Lekov delničar. Lekove delnice predstavljajo v njenem naložbenem portfelju več kot 13 odstotkov, ob morebitni prodaji po ceni 95.000 tolarjev za delnico bi vrednost posla znašala 27,8 milijarde tolarjev. Odškodninska družba je z 11-odstotnim deležem drugi največji Lekov delničar, Lekove delnice pa predstavljajo v njenem portfelju 8,6 odstotka.
Cveto Zaplotnik
Prešibek sezonski vpliv na inflacijo
V Banki Slovenije menijo, da zniževanje inflacije ni več v ospredju vladne pozornosti.
Kranj - Ko je Svet Banke Slovenije na nedavni seji obravnaval aktualna gospodarska in denarna gibanja, je ugotovil, da so bile poleti stopnje rasti cen umirjene, vendar pa bi bil lahko sezonski vpliv na znižanje stopnje rasti precej večji, če v tem obdobju ne bi bilo številnih drobnih pa tudi posameznih pomembnih popravkov vladnih cen.
Ne gre samo za nadzorovane cene, ki so neposredno v vladni pristojnosti, ampak tudi za cene, na katere bi vlada lahko vplivala posredno, pri tem pa kot eno od pomembnih tovrstnih podražitev navajajo povišanje cen obveznega avtomobilskega zavarovanja. Nastaja vtis, da zniževanje inflacije ni več v ospredju vladne pozorno-
sti, menijo v Banki Slovenije in dodajajo, da bi nadaljnje popuščanje vlade pri spreminjanju cen lahko prisililo Banko Slovenije v ukrepe, ki bi negativno vplivali na gospodarstvo in posledično tudi na javne finance. Se vedno pričakujejo, da vlada ne bo dovoljevala odstopanja od skupno ugotovljene potrebe po vzdržnem in postopnem zniževanju inflacije. Stopnje rasti denarnih agregatov so umirjene in kažejo še nadaljnje zniževanje. Na strani povpraševanja ni vplivov, ki bi spodbujali rast cen, spremembe v gibanju denarnih agregatov in v povpraševanju pa lahko povzroči vnos kupnine od prodaje bank in pričakovanih sprememb lastništva v okviru transakcij na kapitalskem trgu. Banka Slovenije bo te vplive
zmanjšala s povišanjem nekaterih kratkoročnih obrestnih mer, kar bo vplivalo tudi na dvig obrestne mere denarnega trga in bančnega sistema.
Svet Banke Slovenije je Abanki Ljubljana izdal dovoljenje za združitev z banko Vipa Nova Gorica, spremenil pa je tudi sklep o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov, po katerem kot dokaz za pridobitev podatkov o transakcijskem računu dolžnika, ki je fizična oseba, zadošča listina, kije izvršilni naslov. Banka Slovenije je sprejela tudi sklep o zamenjavi obrabljenih in poškodovanih bankovcev in kovancev, načrtuje pa še nekatere ukrepe za izboljšanje kakovosti gotovine v obtoku in ravnanja uporabnikov z gotovino. Na pod-
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
POMOŽNI DELAVEC
POMOŽNA DELA PRI IZKOPU -IZGRADNJI KABELSKE TV; d. č.
4 mes.; slov. j. - gov., hrv. j. - gov.; kat. B,C; do 02.10.02; T&M, DELAVSKA UL. 16, ŽIRI; št. del. mest: 2
MASER
MASER; d. č. 6 mes.; 30 ur/teden; do 10.09.02; DAATH -HLADNIK IN OSTALI D.N.O., NA JASI 23, TRŽIČ
PEK
PEK; ned. č.; 1 I. del. izk.; kat. B; do 20.09.02; OBLAK PETER
5. P., GASILSKA 1, GORENJA VAS
PEK, PRIUČEN PEK; ned. č.; 6 mes. del. izk.; do 13.09.02; UMNIK NIKOLAJ S.P., KRANJSKA C.
6, ŠENČUR
OBLIKOVALEC KOVIN
MONTER STROJNIH NAPRAV; d.
č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; kat. B; možnost podaljšanja del. razm., lahko druga ustrezna smer -možnost priučitve; do 13.09.02; VIBRO D.O.O., NOVOVAŠKA C. 147, ŽIRI
LIVARSKA IN DRUGA POM. DELA; d. č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; poznavanje dela na livar, strojih, varstvo pri delu, izpit za viličarja, zdr. pregled, sposobnost samost. dela; do 28.09.02; BERČIČ LEON S.P, KOPALIŠKA UL. 15A, ŠK. LOKA
STROJNI MEHANIK
SORTIREC; d. č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; do 17.09.02; DINOS KRANJ D.O.O., SAVSKA LOKA 24, KRANJ
AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK; ned. č.; kat. B; do 10.09.02; KADIVEC JANEZ S.P, PIPANOVAC. 46, ŠENČUR
MONTAŽER IZPUŠNIH PLINOV;
d. č. 3 mes.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 16.09.02; AG GANTAR D.O.O., UL. BRATOV PRAPROT-NIK 10, NAKLO
ŠIVILJA
ŠIVILJA; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; z Bleda ali okolice; do 02.10.02; HOTEL KRIM BLED, LJUBLJANSKA C. 7, BLED
KNJIGOVEZ
STROJNI IN ROČNI KNJIGOVEZ; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 10.09.02; KNJIGOVEZNICA TISKARNA RADOVLJICA, LJUBLJANSKA O 56, RADOVLJICA
SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; do 13.09.02; HUDEL-JA FRANC S.P, BELSKA C 23, PREDDVOR
AVTOLIČAR
LIČAR II.; d. č. 5 mes.; 5 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 10.09.02; CREINA, UL. MIRKA VADNOVA 8, KRANJ
SKLADIŠČNIK
SKLADIŠČNIK- VODENJE IN NABAVA; ned. č.; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn.; kat. B; do 13.09.02; A&S&CO D.O.O., ZG. BRNIK 130, BRNIK - AERODROM
PRODAJALEC
PRODAJALEC RAČUNAL. OPREME V ŠK. LOKI; ned. č.; 1 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; delo z bazami podatkov - zaht.; kat. B; poznavanje računal, stroke; do 18.09.02; SUN RISE D.O.O., ALPSKA 50, LESCE
TRGOVKA; d. č. 6 mes.; do 22.09.02; GAŠPER KOREN S.P, JASMIN BLED, C SVOBODE 10, BLED
PRODAJA ELEKTROMATERIALA; d. č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; do 20.09.02; NEL D.O.O. PE RADOVLJICA, LINHARTOV TRG 10, RADOVLJICA
KOMERCIALIST; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; kat. B; do 16.09.02; GORENJSKA BIRO D.O.O., KOROŠKA C 27, KRANJ; št. del. mest: 3
KUHAR
KUHAR; ned. č.; kat. B; do 10.09.02; LOGAR IGOR S.P.; HOTEMAŽE 3A, PREDDVOR
NATAKAR
NATAKAR; d. č. 6 mes.; do 09.10.02; MATJAŽ ERZAR S.P, JEZERSKA O 41, KRANJ
NATAKAR; ned. č.; do 09.10.02; MATJAŽ ERZAR S.P., JEZERSKA C 41, KRANJ
STROJNI TEHNIK
DELOVODJA V PREDELAVI MET-RIČNIH VERIG; ned. č.; 1 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; delo s preglednicami - osn., delo z bazami podatkov - osn.; kat. B; osn. znanja strojne obd. kovin: vrtanje, struženje, navijanje vzmeti, rezkanje, nastavitev strojev, varjenje; do 28.09.02; SCORPIO TRADE D.O.O., OLŠEVEK 31, PREDDVOR
REZILEC; ned. č.; 1 I. del. izk.; izpit za avtogeno rezanje, poskus, delo 1 mes.; do 17.09.02; DINOS KRANJ D.O.O., SAVSKA LOKA 24, KRANJ
TRGOVINSKI POSLOVODJA
VODJA KOMERCIALE; d. č. 9 mes.; 2 I. del. izk.; kat. B; do 16.09.02; GORENJSKA BIRO D.O.O., KOROŠKA C. 27, KRANJ
EKONOMSKI TEHNIK
DISPONENT NA LETALIŠČU; ned. č.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn.; kat. B; do 15.09.02; IGMA CAR D.O.O., MLAKARJEVA 13, KRANJ
ADMINISTRACIJA, KNJIGOVODSTVO; ned. č.; angl. j. - gov.; urej. besedil - osn., delo s preglednicami -osn.; do 13.09.02; BIS D.O.O., TRO-JARJEVA UL. 55, KRANJ
UPRAVNI TEHNIK
SODELAVEC I. V REF. ZA DAVČNO KNJIG. IN IZTERJAVO; ned. č.; 2 I. del. izk.; urej. besedil - osn., delo s preglednicami - osn.; do 13.09.02; MF DURS LJ. DAVČNI URAD KRANJ, IZPOSTAVA ŠK. LOKA, KAPUCINSKI TRG 4B, ŠK. LOKA
delna objava
lagi sklepa o poravnavanju dolžniško upniških razmerij s tolarskimi kovanci bo prejemnik plačila dolžen sprejeti največ petdeset kovancev. Banka Slovenije je sprejela tudi sklep o izročitvi priložnostnih kovancev, izdanih ob šahovski olimpiadi na Bledu, v prodajo in obtok. Gre za zlatnik z nominalno vrednostjo 20.000 tolarjev in srebrnik, vreden 2.500 tolarjev, za katera so na anonimnem natečaju izbrali idejni osnutek Miljenka Li-cula. Prodajna cena bo višja od njihove nominalne vrednosti, sicer pa bodo v višini nominalne vrednosti zakonito plačilno sredstvo. Kovance bodo izročili v prodajo in obtok 23. septembra, kupiti pa jih bo možno v Banki Slovenije in v izbranih poslovnih bankah.
Cveto Zaplotnik
Letošnja rast borznih tečajev je presenetila vsakogar. Še na začetku leta so veljali za optimiste tisti, ki so napovedovali, da se bo vrednost indeksa SBI 20 (gibanje indeksa odraža gibanje celotnega borznega trga) povzpela do 3.000 indeksnih točk. Dobri rezultati podjetij in predvsem informacije o napovedanih prevzemih, pa potiskajo cene delnic vse više in više. SBI 20 pa neprestano dosega nove rekordne vrednosti. Pred dnevi je dosegel vsega 3.335 indeksnih točk. Na borzni trg še vedno priteka veliko svežega kapitala, tudi kapitala investitorjev, ki do sedaj niso vlagali v vrednostne papirje in ob tem se postavlja vprašanje, kako visoko lahko tečaji še sežejo. Pri vlaganju je vsekakor primerno ohraniti trezno glavo in realna pričakovanja, saj možnosti za tolikšna rast, kot je bila prisotna v minulih mesecih, niso zelo visoke.
Še vedno so oči javnosti v veliki meri uprte v dogodke, ki se kakorkoli nanašajo na Lek in njegov prevzem. V preteklem tednu sta Kapitalska in Odškodninska družba, sklada v državni lasti, ki obvladujeta več kot 25-odstotni delež Leka sklicali konferenco, na kateri sta predstavili svoje stališče v zvezi s prevzemom. Oba sklada sta zagotovila, da bosta ceno, ki jo za
Lek ponuja Novartis dodobra proučila, tudi s pomočjo zunanjih strokovnjakov. V svojih izjavah nista izključila možnosti, da bosta iskala družbo, ki bi podala nasprotno ponudbo. Za male delničarje je ta novica vsekakor zelo ugodna, saj bo postavljena prevzemna cena v veliki meri odraz dogovora med Novartisom in obema skladoma, saj imata le-ta s tolikšnim lastniškim deležem v Leku veliko pogajalsko moč.
Nekoliko drugače pa poteka prodaja farmacevtskih družb v ZR Jugoslaviji, kjer teče proces privatizacije. Na razpise sta oz. se bosta prijavila tudi Lek in Krka. V ožjem interesu novomeške Krke je predvsem Zorka Pharma iz Šabca, v kateri je naprodaj 70-odstotni delež, kupec pa bo znan predvidoma proti koncu oktobra. Razpisno dokumentacijo za omenjeno družbo je poleg Krke dvignilo še eno domače in štiri tuja podjetja (britanska družba GlaxoSmithKline, poljska Polipharma, francoski Sanofi, bolgarska Balkan Pharma in domači Hemofarm iz Vršca). Glede na dolgoletno poslovno sodelovanja Krke in Zorke Pharme so se njeni vodilni glede Krke kot možnega potencialnega lastnika opredelili pozitivno. Nina Pulko Ilirika BPH d.d., Ljubljana
KBC in EBRD že plačali kupnino
Ljubljana - Z ministrstva za finance so sporočili, da sta belgijska skupina KBC in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) že nakazali slovenski državi skoraj 500 milijonov evrov kupnine za skupno 39-odstotni delež Nove Ljubljanske banke (NLB). KBC je za nakup 34 odstotkov delnic NLB plačala na račun Banke Slovenije pri Deutsche Bank 435 milijonov evrov, EBRD pa za pet odstotkov nekaj manj kot 64 milijonov evrov. Ministrstvo za finance je v sodelovanju z Banko Slovenije že pripravilo program porabe denarja, ki ga bo ta teden potrdila še vlada. Denar bodo namenili za zmanjšanje javnega dolga. Nadzorni svet NLB je v petek na ustanovni seji za predsednika sveta izvolil Antona Zuniča, sicer državnega sekretarja na ministrstvu za finance. CZ.
www.gorenjsakonline.com
CELOVŠKI JESENSKI SEJEM
„Cool" sejemska jesen na avstrijskem Koroškem
Z več kot 600 podjetji na 100.000 m2 razstavnih površin je letošnji CELOVŠKI JESENSKI SEJEM, od 14. do 22. septembra, največji shopping-city avstrijske Koroške. Sejemska ponudba je tako mednarodno obarvana, kot še nikoli doslej. Celo podjetja iz Poljske, Pakistana in Irana so izkoristile to gospodarsko prireditev za svoje prodajne aktivnosti.
Brez dvoma je to največja in sočasno najpomembnejša gospodarska prireditev avstrijske Koroške. Celovški jesenski sejem se predstavlja od 14. do 22. septembra 2002 z enkratno razstavno ponudbo in izbiro izdelkov. Časovna prestavitev sejma z avgusta na september je že lani pokazala zelo pozitivne rezultate. Predvsem pri panožnih segmentih, kot sta moda in notranja oprema, je opazna višja kakovost. Seveda pa nudijo veliko izbire tudi področja, kot so gradnja & sam svoj mojster, gospodinjstvo in kmetijstvo.
Vrhunci od A do Ž
Med posebne vrhunce za obiskovalce v letošnjem letu spadata poleg dvorane za doživetja in zabavne prireditve „Zimske sanje", popolnoma na novo koncipirani dvorani „Cyberworld" ter „Fashion & more". Za sprostitev in zabavo pa je poskrbljeno v največjem lunaparku avstrijske Koroške, ki je odprt do 2. ure zjutraj.
CENEJE NA „CELOVŠKI JESENSKI SEJEM 2002"
Akcija za bralce GORENJSKEGA GLASA
Oddajte ta kupon na blagajni sejma, kjer boste dobili vstopnico namesto za 5,50 EUR za samo 2,50 EUR
"i i
Prenova za naslednje desetletje
Gorenjska banka, d.d., bo temeljito prenovila poslovno stavbo in ekspozituro na Bleivveisovi 1. V prihodnje bo dostopnejša invalidom, poslovalnica na Bleivveisovi 4 pa
bo namenjena pravnim osebam in podjetnikom. Prenova bo končana konec januarja 2003.
Kranj - Pred dobrima dvema desetletjema je bil stolpič Gorenjske banke, gradili so ga v obdobju prepovedi izvajanja gospodarskih investicij, deležen velike pozornosti in tudi oprema je sledila tedanjim sodobnim oblikovalskim smerem. Hiter razvoj in napredek sta opravila svoje. Električna in strojna instalacija sta bili povsem dotrajani, računalniška oprema zastarela, delo uslužbencev za okenci pa pogosto počasnejše, kot bi moralo biti. Obnova, ki so jo načrtovali štiri leta, začeli pa v začetku julija, je bila nujna.
Nada Nastran
Poslovna enota na Bleivveisovi je med 29 poslovalnicami Gorenjske banke največja na Gorenjskem, glavni razlog za obnovo je bila obnova električne in strojne instalacije, banka pa bo odslej imela tudi svoj sistem ogrevanja in lastno kotlovnico. Obnova je velik in zahteven projekt, obnovili bodo 6500 kvadratnih metrov poslovnih površin, končana pa naj bi bila konec januarja prihodnje leto. Poleg tega gre tudi za velik finančni zalogaj, saj naj bi po prvih ocenah predvidoma stala 1,3 milijarde tolarjev. "Omenjeni napeljavi sta bili povsem dotrajani, računalniki preobremenjeni, zato je prihajalo tudi do izpadov električne energije. Poleg tega smo želeli posodobiti notranjo opremo in urediti svoj sistem ogrevanja. Pri načrtovanju obnove smo mislili tudi na invalide. Prenova naj bi bančnim uslužbencem omogočila lažje in hitrejše delo, naše osrednje vodilo pa je zadovoljstvo strank, naših komitentov," je dejala Nada Nastran, vodja sektorja splošnih poslov v Gorenjski banki, d.d. Projekte je pripravilo pod-
jetje ARHE, d.o.o., Ljubljana pod vodstvom arhitekta Jurija Kobeta, projektna dokumentacija je nastala v sodelovanju z Gorenjsko banko in svetovalnim inženiringom Lokainvest, d.o.o., ki med obnovo skrbi tudi za nadzor, gradbena dela bo opravilo Gradbeno podjetje Grosuplje, d.d., Ljubljana, za opremo pa bo poskrbela družba Lesnina inženiring, d.d.. Ljubljana. Obnova poteka v več fazah, da je delo čim manj moteno, le poslovanje ekspoziture so preselili v poslovalnico na Bleivveisovi 4
večje diskretnosti bodo deležni tudi komitenti, ki dvigajo večje
...........H
Obnova dotrajane napeljave je nujna.
(nasproti avtobusne postaje). Letošnje leto je po besedah Nastra-nove za Gorenjsko banko prelomno leto, temeljita obnova pa naj bi zadoščala vsaj za naslednje desetletje. Poskrbeli bodo za nov sistem prezračevanja hladilne postaje s komoro, najobsežnejša je prva faza obnove, v kateri so prenovili kletne prostore s trezorjem, končali naj bi jo prihodnji teden, sledila bo obnova ekspoziture, kjer bo 8 bančnih okenc in 3 svetovalna mesta (ograjene pisarne), novost pa bo tudi "pravična vrsta", stranke naj bi se v eni vrsti pomikale proti posameznim bančnim okencem, kar naj bi odpravilo možnost vrivanja.
"Poskrbeli bomo tudi za invalide, preuredili vhod in uredili klančino ter bankomat, ki bo dostopen tudi njim, razširili smo zunanje stopnice med našo stavbo in stavbo bližnje policije, ki so bile ozke in pozimi zelo nevarne,
Sveža riba odtehta veliko
Ribarnice so na Gorenjskem bolj redke. Glavni razlog verjetno tiči nekje med založenostjo manjših ribarnic in založenimi trgovinskimi centri.
V Kranju sta trenutno dve ribarnici, ki se lahko pohvalita z rednimi strankami. Ribarnica Atlantik je na Planini v Kranju, na križišču za Huje in Planino. Gašper Burger je odgovoren za celotno delovanje ribarnice. Pravi, da sveže ribe odtehtajo veliko, ogromno pa pomeni v današnjih časih odnos do stranke.
Ribarnica je obratovala že prej. Ko sta se začela zanjo zanimati Gašper in njegov oče, je že imela določen krog strank. Prostor ribarnice imata v najemu, inventar sta odkupila. V ribarnici prodaja Gašper, ob petkih in sobotah pa mu pri prodaji pomaga tudi njegova stara mama.
Ribarnica Atlantik ponuja sveži in zamrznjeni program rib - morske in sladkovodne ribe, školjke, rake, hobotnice. Gašper meni, da je kljub rastočim nakupovalnim centrom, ki so resnično zelo dobro založeni, še vedno cenovno primerljiv, pa tudi kvaliteta njegovega ribjega programa se lahko primerja s kvaliteto njihovega. Z zimo se cene rib tako ali tako zvišajo. Pri njem je dobava rib vsaj trikrat, po potrebi tudi večkrat tedensko. "Odvisno od povpraševanja," pravi Gašper, ki se je s stalnimi strankami že dodobra spoznal, opaža pa tudi nove kupce.
Največ Gašper proda sardel, od zamrznjenega programa pa osli-
ča. Precej dobro se prodajajo tudi gojene ribe, kot sta orada in brancin. Omenjeni ribi sta zelo okusni in povprečnemu kupcu tudi cenovno dosegljivi. Kar pa se tiče rib višjega cenovnega razreda, pa Gašper za njih sprejema le naročila. Sem spadajo kovač, škarpena, zobatec, morski pes, morska žel-
va, morski konj, raki in školjke. "To ne pomeni, da ribarnica ni dosti založena. Gre namreč za zahtevnejšo "robo", če temu lahko tako rečem, ki je hitro pokvarljiva. Zdrži največ dan, dva," poudari Gašper.
"Na začetku je bilo težje. Ne veš, kako in kaj. Potem počasi ugotoviš želje strank. Moja ponudba rib je resnično sveža. Vsako posebej vedno pregledam. Tudi pred stranko, če ta tako želi. Že po otipu in vonju, barvi kože lahko ugotoviš, če je z ribo vse
Golden drum z medijskimi nagradami
Ljubljana - V petek, 13. septembra, se bo v Portorožu začel deveti oglaševalski festival Nove Evrope. Letos bodo poleg stalnih nagrad prvič podelili tudi medijske nagrade (Media Avvard).
Oglaševalski festival Nove Evrope bo konec tedna v Slovenijo privabil priznane oglaševalce ter ugledne strokovnjake in predavatelje. Od letos se bo festival imenoval Golden drum (dosedaj Festival Nove Evrope Zlati boben), saj ga po besedah organizatorja večina tujih udeležencev in oglaševalcev pozna pod tem imenom. Vodilo festivala ostaja 'ostra tekma, nora žurka in hudičev izziv'. Letošnji festival, deveti po vrsti, bo trajal od 13. do 18. septembra, dela pa bodo razdelili v kategorije tiskani oglasi, radijski in televizijski oglasi, spletne strani, plakati in oglaševalske akcije. Oglaševalski festival redno spremljajo tudi novosti; letošnja novost so medijske nagrade za kreativno uporabo medijev, srečanje Media Meeting, ki bo v Kopru, pa bo uglašeno na temo razvoja medijev in oglaševanja v njih. Med uglednimi strokovnjaki se bo oglaševalskega festivala udeležil tudi velik strokovnjak oglaševanja Jacques Seguela, ki bo predstavil svoje videnje evolucije kreativnosti, festival pa bodo spremljale tudi okrogle mize. R. S.
v redu. Predvsem je tu večja pozornost namenjena morskim ribam. Te so občutljivejše," razlaga Gašper in doda: "Moje ribe so vedno očiščene. Pa ne, da bi želel stranko s tem razvajati, tako sem se odločil." Alenka Brun,
foto: Gorazd Kavčič
JARC
CEMENTNI IZDELKI
Medvode tel.: 01 361-7936
Betonski
TLAKOVCI
predvsem pa želimo s prenovo našim komitentom omogočiti, da bodo v najkrajšem času in na enem mestu uredili vse storitve,
Nič več poledenelih stopnic pozimi.
vsote denarja," je pojasnila Na-stranova. V poslovalnico na Bleivveisovi bodo preselili oddelek potrošniškega kreditiranja, plačilni promet za pravne osebe in samostojne podjetnike bo od 11. novembra v poslovalnici na Bleivveisovi 4, v Gorenjski banki pa je trenutno odprtih 5969 transakcijskih računov pravnih oseb in samostojnih podjetnikov. "Poleg fizičnih oseb želimo izboljšati storitev tudi pravnim osebam, trenutno pa se trudimo, da naši komitenti zaradi obnove ne bi bili prikrajšani. Prenove bo deležen tudi računalniški center, poskrbeli smo za novo programsko opremo SIGMA in za zmogljivejše računalnike ter za še večjo varnost podatkov."
Renata Skrjanc, foto: R. S., arhiv Gorenjske banke
Letošnji celjski MOS največji
Celje - Jutri se bo na celjskem sejmišču začel 35. Mednarodni obrtni sejem (MOS), ki bo letos krajši in bo trajal osem dni, največjo sejemsko prireditev v Sloveniji pa bo odprl predsednik vlade dr. Janez Drnovšek.
Na 60.000 kvadratnih metrih razstavnih površin se bo predstavilo 1700 razstavljavcev iz 32 držav, sejemsko dogajanje pa bo popestrilo več kot 50 strokovnih in poslovnih prireditev ter 80 ur zabavnega dogajanja na zunanjem prireditvenem odru. Obiskovalcem bo na voljo 5000 parkirnih mest, organizator pričakuje več kot 200.000 obiskovalcev. Skupinski nastop bo imela Italija, za skupno predstavitev pa so se odločile tudi Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Zvezna Republika Jugoslavija ter Bosna in Hercegovina. Madžarsko-slovenski gospodarski dan bo namenjen gospodarskemu sodelovanju med Slovenijo in Madžarsko, posebno srečanje bo pripravila tudi Italijanska trgovinska zbornica iz Trsta. Celjski sejem bo skupaj s soorganizatorji (Obrtno zbornico Slovenijo.
Gospodarsko zbornico Slovenije, Ministrstvom za gospodarstvo in Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo - PCMG) pripravil 50 strokovnih spremljajočih prireditev, okroglih miz, posvetov in predstavitev, med njimi Mednarodno srečanje podjetnic, Dan izobraževanja. Dan podjetništva. Dan spomin-karjev, PCMG pa bo pripravil tudi sestanek Pakta stabilnosti. Obrtna zbornica bo vse sejemske dni s projektom Učenje za življenje predstavljala dualni sistem izobraževanja, predstavila pa bo tudi novo davčno zakonodajo, vodenje poslovnih knjig v letu 2003 in delovnopravno ter socialno zakonodajo.
Na MOS-u se bo srečala tudi večina sekcij OZS, največji stanovski organizaciji je posvečen tudi poseben dan - Dan OZS. Mednarodni obrtni sejem, ki bo potekal pod geslom Ves svet bo tokrat na ogled od srede do srede, bo osem dni osrednji sejemski, gospodarski in medijski dogodek v Sloveniji, tradicionalni pokrovitelj pa bo tudi tokrat Merkur, d.d., Naklo. Renata Škrjanc
Vabljeni v prodajalno KALIA SEMENARNE Ljubljana na Šucevi 23, na Primskovem v Kranju, kjer vam za lepši vrt in dom nudimo:
ŠIROKO PONUDBO
* semena vrtnin in cvetlic, okrasne čebulice
* lončnice, semena okrasnih trat
* ozimna žita in ostale poljščine
* lonci in cvetlična korita, vrtno orodje, škropilnice, zalivalke, plasteniki, folije, agrokoprena
* sredstva za varstvo rastlin, organska in mineralna gnojila, substrati, šota
* hrana in oprema za male živali
r roda jat na
KALIA
SVETOVANJE
* vsak dan svetovanje
* vsak petek od 8. do 14. ure pa strokovno svetovanje o uporabi fitofarmacevtskih sredstev.
Svetuje dipl. ing. agr.
iS
* "Ponudba meseca" - akcijske cene, vsak mesec od 5. do 20. v mesecu
* Kartica popustov
* Od 1. septembra 2002 možnost obročnega odplačevanja
UREJENO PARKIRIŠČE
* delovni čas: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
* informacije: 04/204-11-14
SOUSTVARJAJMO NARAVO - SEMENARNA Ljubljana!
Semenarna Ljubljana, d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana, www.semenarna.si
Na isti fronti: vlada in kmetje
Medtem ko so kmetje na protestnem shodu opozarjali, da jim bo brez uresničitve njihovih zahtev težko v Evropski uniji, jim je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek obljubil,
da se bo tudi vlada še naprej zavzemala za čim boljše rešitve doma in na bruseljskih pogajanjih.
Ljubljana - Več kot sest tisoč slovenskih kmetov in delavcev v kmetijstvu se je v četrtek zbralo v Ljubljani na že drugem letošnjem protestnem shodu, med katerim so pogajalsko skupino kmetijsko gozdarske zbornice in zadružne zveze sprejeli tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, predsednik državnega zbora Borut Pahor in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But.
Zbranim kmetom je pred parlamentom naprej spregovoril predsednik zbornice in zadružne zveze Peter Vrisk, ki je med drugim dejal, daje zdaj, ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, pravi čas opozoriti slovenske politike na zdravo kmečko pamet, ki že dolga stoletja ohranja slovenski narod in slovensko zemljo. Kmetje ne zahtevajo lagodnejšega življenja, ampak le pogoje, da bodo lahko tudi naprej obdelovali zemljo in jo predali svojim zanamcem. Z vstopom v Evropsko unijo se mora strinjati večina Slovencev, morebitno preglasovanje in oškodovanje enega dela državljanov pa bo imelo negativne posledice za razvoj celotnega prostora. Kmetje so zaradi slabih izkušenj iz preteklosti tudi tokrat precej previdni, nikakor pa se, kot je dejal Vrisk, ne morejo strinjati, da so že dvomi o evropskih obljubah označeni za balkanizem ali celo socializem, prav tako pa tudi ne z dialogom, v katerem dobijo na mizo bruseljske paragrafe in razlage, kar je v uniji dovoljeno in kaj ne. Že transparenti, ki so jih
kmetje nosili po ljubljanskih ulicah, so vsebinsko izražali marsikatero stisko v kmetijstvu, še več so jih nanizali govorci. Kmetje zahtevajo izenačitev socialnega položaja kmetov z delavci v drugih gospodarskih dejavnostih, zakonske, finančne in organizacijske pogoje za izboljšanje posestne sestave, višino kvot, ki bodo omogočile razvoj kmetijstva, enakopravno obravnavanje sedanjih in prihodnjih članic Evropske unije, izenačitev neposrednih plačil s plačili, kot jih imajo države unije, in sprejem zakona, ki bo zagotavljal izplačevanje nadomestil ne glede na kmetijsko politiko unije, več proračunskega denarja za kmetijstvo in podeželje, ukrepe, ki bodo zaustavili zaraščanje kmetijskih zemljišč in praznjenje podeželja, omilitev veterinarskih predpisov v dejavnostih, kjer so celo strožji kot v uniji, državno pomoč pri ustanovitvi vzajemne zavarovalnice, ki bi blažila posledice naravnih ujm v kmetijstvu, vrnitev zadružnega in ostalega podržavljenega premoženja... Če vlada ne bo izpolnila teh in še šte-
Priznanje Turkovi kmetiji
Kranj - Časopisno založniška družba Kmečki glas in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije sta sklenila akcijo S kmetije za Vas, s katero spodbujata izvirne in zanimive načine trženja kmetijskih pridelkov in izdelkov.
Za akcijo seje prijavilo štirinajst kmetij, vse. ki nimajo registrirane dejavnosti, so izločili, med šestimi pa je komisija prvo mesto prisodila kmetiji Rengeo iz Šalov-cev v Prekmurju, tretje kmetiji Iva Potočnika, Turkovega z Rovt pri Podnartu, na četrto do šesto mesto pa se je uvrstila kmetija Kosmačevih. po domače Urbaš-čeva domačija z Dovjega. Na Turkovi sadjarsko živinorejski kmetiji ponujajo suho sadje, ja-bolčnik, jabolčni kis. likerje z zeliščnimi dodatki, sveže sadje in les, izdelke pa prodajajo tudi na tržnici in občasno na prireditvah. Na Urbaščevi kmetiji, kjer je osnovna dejavnost sadjarstvo, sušijo sadje, kuhajo žganje, delajo likerje in pripravljajo marmelade, izdelke pa prodajajo doma, v tr-
govini Razvojne zadruge Dovje in kot darila za različne naročnike.
Po razglasitvi rezultatov na nedavnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni je bila predstavitev nove knjige Dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter pogovor o težavah pri razvoju teh dejavnosti. Milena Kulovec iz kmetijsko gozdarske zbornice je pri tem opozorila na veliko škodo, ki nastaja, ker še vedno ni možno pridobiti državnega certifikata o ustreznem znanju, ki je pogoj za registracijo dejavnosti. Marsikaterega lastnika turistične kmetije jezi tudi veterinarski predpis, da mora vsaka turistična kmetija imeti svoj obrat za predelavo mesa in da v njem ne more predelovati mesa sosednjih turističnih kmetij. C.Z.
LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA
Vabimo vas k vpisu v naslednje izobraževalne programe za odrasle za šolsko leto 2002/03:
SREDNJEŠOLSKO
POKLICNO
IZOBRAŽEVANJE:
- Trgovec
- Trgovec -prekvalifikacija
OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE ZA ODRASLE -
BREZPLAČNO
SREDNJEŠOLSKO
TEHNIŠKO
IZOBRAŽEVANJE:
- Ekonomski tehnik
- Ekonomsko-komercialni tehnik (samo 4. letnik)
- Turistični tehnik
Informativni vpis:
- Prometni tehnik
- Računalniški tehnik
VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE:
• Visoka upravna šola
VSEM NAŠIM UDELEŽENCEM NUDIMO BREZPLAČNO UČNO POMOČ
Informacije in vpis: Kranjska cesta 4, Radovljica Tel : 04/53 72 400 Elektronska pošta: info@lu-r.si
v i 1 n i h drugih zahtev, bo vstop Slovenije v Evropsko unijo pomenil po besedah Petra Vriska veliko katastrofo za kmete in tudi za slovensko družbo.
Drnovšek: stopimo skupaj
Predstavnike kmetov, ki so se po zborovanju pred parlamentom napotili še pred vladno palačo, je sprejel tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki je po pogovorih dejal, da vlada in kmetje pri pogajanjih za vključitev v Evropsko unijo niso na dveh različnih frontah, ampak se vsi prizadevajo za čim boljši položaj slovenskega kmetijstva doma v Sloveniji in v Evropski uniji. Zdaj, v odločilnem času pogajanj z EU, bi bilo "kon-traproduktivno", če bi se prepirali, ampak je treba stopiti skupaj in dobiti kar največ v bruseljskih pogajanjih. Vlada je po oceni dr. Drnovška že doslej ravnala odgovorno in v zadnjih letih precej povečala delež denarja za kmetijstvo, še vedno pa je veliko problemov, ki so rezultat preteklosti, prejšnjega sistema, strukture kmetijstva, malih kmetij, naravnih pogojev... Vlada je pripravljena sodelovati tudi pri reševanju teh težav. Zahteve kmetov bo proučil tudi parla-
OP VIL 3)0 VILIC
Zaradi namišljene norosti so morilci še vedno
na prostosti! T*^i Kravi Breda in Pika"
0* i*
mentarni odbor za kmetijstvo, predsednik državnega zbora Borut Pahor pa je ob tem poudaril pomen enotnosti kmetov in države pri pogajanjih v Bruslju. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano mag. Franc But je
kmetom ponudil dogovor o vzpostavitvi partnerskega odnosa, pogoj za to pa so vsaj minimalni skupni pogledi na reševanje razmer in tudi odgovornost za spreje-
te odločitve. Prepričan je tudi, da pri kvotah in neposrednih plačilih ni razhajanj in da zbornica in vlada zastopata enaka stališča.
Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič
Ličkali in robkali koruzo
Na kmečkem prazniku v Bašlju so prikazali, kako so nekdaj ličkali in robkali koruzo, trli orehe, pletli čajne in koše
ter strigli ovce.
Bašelj - Takrat, kadar je vrh Storžiča v oblakih ali kot pravijo domačini, ko ima kapo, z vremenom ne kaže najboljše. Tudi v nedeljo, ko so v turističnem društvu Bašelj že začeli etnografsko turistično prireditev Kmečki praznik pod Storžičem, so se "zle" slutnje uresničile. Iz Storžičeve kape se je ulila ploha, ki je namočila prizorišče in orosila klopi, na srečo pa ni odgnala veliko obiskovalcev.
Če je bil predsednik turističnega društva Jože Roblek v zgodnjem popoldnevu zaradi tega močno nejevoljen, je v poznih večernih urah zadovoljen ugotavljal, da so kljub "deževni popotnici" lahko izvedli ves program (le fantovskega krsta ni bilo) in da se je na prireditvi zvrstilo okrog dva tisoč obiskovalcev, ki so lahko uživali ob prikazu starih kmečkih opravil, pokušini domačih kmečkih jedi, igranju Fantov z vasi, nastopu folklorne skupine Cirles iz Preddvora in Rajskih gamsov, izboru najlepšega dekleta kmečkega praznika (to je postalo dekle iz
Babnega Vrta), kegljanju za jarca, srečelovu z vrednima dobitkoma, okrog 50 tisoč tolarjev vredno mizo in prašičkom...
Če so na lanskem prazniku dali poudarek spravilu lesa, se je letos vse vrtelo okrog koruze. Medtem ko zdaj na bašeljskih kmetijah prevladuje koruza za siliranje in za koruzno silažo, so se nekdaj ukvarjali le s koruzo za zrnje. Koruzo so trgali, jo ličkali, vezali v pare in jo obešali, da so se storži in zrnje dobro osušili, potlej so jo še robkali na stroju, ki so ga prikazali tudi v Bašlju. Na lickanju se je, kot je po ustnem izročilu
Med lickanjem'koruze.
Janez Roblek ročno striže ovco.
©
Srednja elektro in strojna šola Kranj
Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Za šolsko leto 2002/03 razpisujemo naslednje programe:
1 ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK PTI 2-letni program
2 ELEKTROTEHNIK ENERGETIK PTI 2-letni program
3. STROJNI TEHNIK PTI 2-letni program Pogoj za vpis je končana poklicna šola.
4. ELEKTRIKAR ELEKTRONIK 3-letni program 5 ELEKTRIKAR ENERGETIK 3-letni program
6. STRUGAR, FREZALEC, ORODJAR 3-letni program
7. RAČUNALNIŠKI TEHNIK 4-letni program
Pogoj za vpis je končana osnovna šola.
Informacije dobite po telefonu 04/280-40-27. Informativni dan bo v ponedeljek, 16. 9. 2002, ob 18. v predavalnici šole.
tiri
Otroci so pekli koruzo.
starejših pripovedoval Franci Lombar. po domače Anžetovčev, zgodilo marsikaj zanimivega, tudi kakšna ljubezen se je spletla. I/ koruznice so spletli "kite", ki so jih uporabljali za izdelavo predpražnikov; prijetno je bilo tudi. ko so zakurili ogenj, posedli ob njem in pekli koruzo. S koruzo pa tudi
s trenjem orehov so se na kmečkem prazniku največ ukvarjali Kati, Franci, Anica in Slavko Roblek, Milka, Korl in Ambrož Rakovec, pri tem pa sta jim pomagala tudi para folklorne skupine Cirles - Rok Ristič, Tina in Gašper Roblek in Anja Zupan. Poleg ličkanja in drugih opravil, povezanih s koruzo, so prikazali tudi striženje ovc in pletenje košar. Ročno je ovco strigel Janez Roblek, Urbanovčev, strojno pa Matija Roblek, po domače Vaškarjev. Koše, čajne in drugo pleteno posodo je že po tradiciji pletel Jane/ Ribnikar, Tomajnarjev.
Poleg čevapčičev. klobasie. odojka in drugega, kar sodi v kulinarično ponudbo vsake množic* ne prireditve, so obiskovalci lahko potešili lakoto ali kulinarično radovednost z masovnekom, žganci, kislim mlekom, krofi, čežano, za kar vse sta poskrbela Anica Anči-mer iz Predosclj, Bašljanka po rodu, in Joža Drempetič z Mlake, ki pa ima v Bašlju počitniško hišico. Ponujali so tudi kruh, ki so ga spekli na treh bašeljskih kmetijah.
Cveto Zaplotnik
Biomasa je še slabo izkoriščena
Gornja Radgona - Zveza društev /a biomaso Slovenije je na nedavnem kmetijski) živilskem sejmu v Gornji Radgoni pripravila pogovor z naslovom Polena, sekanei m peleti /a ogrevanje naših domov. Kot je poudarila predsednica /veze Martina Sumenjak, se država premalo zaveda pomembnosti lesne biomase kot energetskega vira in njeno uporabo tudi premalo finančno spodbuja. Svetovalec kmetijskega ministra Robert Režonja je ob tem povedal, da ministrst vo upošteva lesno biomaso kol strateško energetsko surovino in da z nekaterimi ukrepi tudi že spodbuja njeno izrabo. Tako vlada Subvencionira drugo gojitveno redčenje gozdov, s katerim je možno pridobiti precej odpadnega lesa. primernega /a kurjenje, agencija /a učinkovito rabo energije pa je objavila razpis /a sofinanciranje vgradnje sistemov za ogrevanje na lesno biomaso. C.Z.
Popotniški priročnik
Janinovi nasveti popotnikom
"Ljudje si radi predstavljajo, da z nahrbtnikom lahko potujejo samo zdravi in krepki avanturisti. Kaj pa tisti, ki so občutljivi in šibkega zdravja? Nobenega strahu! Vsak pozna sam sebe in svoje morebitne bolezni; do njih naj se obnaša enako kot doma. Pazi naj le, da se ne bo pretirano izčrpaval. Kadar je naspan in spočit,
se ga zlepa ne bo lotila nobena bolezen. Edino, česar se je na potovanju treba res varovati, so okužbe."
Kranj - Janin Klemenčič, znani popotnik in voditelj popotniške oddaje na TV3, v kateri običajno gosti zanimive popotnike, se je odločil, da bo svoje pestre popotniške izkušnje razdelil tudi z drugimi. Pred kratkim je namreč izdal zanimiv Popotniški priročnik, ki je, kot pravi Janin, namenjen vsem, ki potujejo, pa tudi tistim, ki fantazirajo o potovanjih. "Izkušeni in neizkušeni popotniki bodo v knjigi našli napotke za načrtovanje in pripravo potovanja ter številne ideje, skrivnosti in podatke o vsem, kar bodo na potovanjih potrebovali, kar morajo vedeti in česa se morajo varovati. Popotniki iz naslanjača pa bodo verjetno raje prebirali številne zabavne zgodbe in izkušnje in moje lastne zaloge," razlaga. Za po-kušino objavljamo nekaj odlomkov.
Iz poglavja: POTOVANJE
Turist je človek, ki na letališču sede v poseben avtobus, ki ga odpelje do vrat škatlastega hotela, pred katerim se bo sedem dni pražil na napihnjeni blazini. Prvi dan dopusta preživi na plaži, si ogleduje postavne mladenke in si predstavlja, kaj vse bi počel z njimi, če bi bil dvajset let mlajši. Preostalih šest dni podnevi leži v hotelski sobi in si zdravi sončne opekline, zvečer pa v baru opazuje postavne mladenke in razlaga prijatelju, kaj vse bi počel z njimi, če ne bi bilo zraven njegove zoprne žene.
Turist je tisti, ki se prevaža od ene znamenitosti do druge in tam kot ovca sledi zdolgočasenemu vodiču, ki mu z zastavico v roki sedemkrat pripoveduje isto šalo v sedmih različnih jezikih. V karirastih kratkih hlačah, v rožasti srajci s kratkimi rokavi, v kapi s ščitnikom in v sandalah s "trotelj" aparatom fotografira tisto, kar vidi, da fotografirajo tudi vsi drugi, in zamišljeno ugotavlja, da če je petek, potem so verjetno v Španiji.
Turist ne opazi zanimive pokrajine, ker med vožnjo piše razglednice. V cerkvi in v muzeju z "raj-zefirerjem" v roki dirja od enega kipa do drugega in si v beležko zapisuje vseh petdeset letnic, ki mu jih je odrecitiral njegov vodič in kijih nikoli več ne bo pogledal. Pred vsako znamenitostjo se zaleti v stojnico s spominki in domov privleče trideset kosov kičaste šare, za katero že čez en teden ne bo vedel, ali je z zadnjega potovanja po Dalmaciji ali s predprejš-njega po Tuniziji. To pa ga ne bo oviralo, da ne bi vsakega svojega gosta zadavil s štiriurnim predavanjem ob presvetljenih, motnih diapozitivih, na katerih ni ničesar, razen njega, žene in otrok.
Iz poglavja:
TAKSI IN SORODNIKI
Taksibus: V večini držav Tretjega sveta se boš pogosto prevažal tudi v manjših vozilih, ki funkcionirajo kot avtobusi. Največkrat bodo to kombiji, večji avtomobili in predelani kamioneti. So bistveno cenejši od taksijev, malo dražji od avtobusov in vozijo na krajše razdalje. Pogosto nadomeščajo tudi mestni potniški promet. Največkrat imajo spredaj na šipi napisano, na kateri poti vozijo - kot npr: Moste - Žale - Center - Vič, ponekod (npr. v Iranu) pa moraš stati ob cesti in vsakemu vpiti, kam bi rad. Če gre tja, se bo ustavil. Podobno kot avtobusi ta vozila odpeljejo šele, ko so polna; v večini primerov dobesedno "polna". Na raznih koncih sveta imajo taka vozila različna imena: v Turčiji se imenujejo "dolmuš", v Keniji "matatu", v latinski Ameriki "publico", na Jamajki "robot", v Dominikanski republiki se manjši imenujejo "carro", večji pa "gua gua", na Haitiju "tap tap", v Tanzaniji "dalla dalla", na Filipinih "jeepnev", marsikje pa kar "taxi" ali "bus".
Čarter: Marsikje lahko take tak-sibuse najameš kar z voznikom vred - tudi za nekaj dni. Če vas bo dovolj, bo tak prevoz celo cenejši od avtobusa. V Indoneziji se taka storitev imenuje "čarter".
Iz poglavja: PREVARE IN TRIKI
"Bi kupili necarinjeno videoka-mero? Zelo poceni!" sta nas ustavila dva mlajša možaka na tržnici v starem delu mesta.
"Za koliko?"
"Najprej poglejte, potem se bomo pogovarjali o ceni!"
Tajski taksi, ki mu pravijo tuk-tuk, lahko ga najameš kar s šoferjem vred, ki se hitro prelevi v turističnega vodiča.
Eno od pravil pri prehranjevanju se glasi: redko drži, saj preveč zapletejo življenje, breskev in pri tem ostati čist!
jej samo sadje, ki si ga sam olupil. A Janin se teh pravil le Poskusi v poskakujočem avtobusu olupiti ananas ali sočno
si jo sam olupil (sadje, zelenjava)! Ne jej sumljivega sladoleda, svežega sira in hrane z umazanih stojnic!
V teoriji vse lepo in prav, a, kot že rečeno, sam se teh pravil le redko držim, saj preveč zapletejo življenje. Poskusi v poskakujočem avtobusu olupiti ananas ali sočno breskev in pri tem ostati čist!
Poznam ljudi, ki prvi teden potovanja preživijo ob konzervah, ki so jih prinesli s seboj, preostanek pa ob ameriški hitri prehrani. S pretiranim varovanjem zdravja boš zamudili velik del zabave in užitkov na potovanju.
Ljudje z občutljivim želodcem imajo na daljših potovanjih vedno težave s prebavo, pa če se še tako držijo vseh pravil.
Posebno v tropskih krajih moraš biti bolj pazljivi kot domačini, ki so si po naravni poti pridobili imunost proti mikroorganizmom, ki so ti še nevarni. Po začetnih sitnostih se bo želodec sčasoma tudi tebi utrdil.
Urša Peternel
Iz poglavja: JANINOV ZAKON
PRTLJAGA
* Tisto, kar med potjo iščeš v prtljagi, bo vedno:
a) na dnu nahrbtnika.
b) v zadnjem od vseh žepov, ki jih preiskuješ, ne glede na to, kje boš začel iskati.
c) doma.
* Pozabil boš s seboj vzeti ravno predmet, ki ga boš na potovanju najbolj potreboval. Če ga boš prihodnjič vzel s sabo, ga niti enkrat ne boš uporabil.
* Da si nekaj pozabil, se spomniš, ko je prepozno.
Ker smo bili štirje, nam ni bilo preveč nelagodno, ko sta nas odpeljala v stransko ulico. Iz parkiranega avtomobila sta privlekla kartonsko škatlo, jo odprla in nam temeljito razkazala kamero z vsem dodatnim priborom, vprašala, ali nas še kaj zanima, potem pa vse skupaj spet zapakirala in nam ponudila škatlo. Zdaj šele sta se bila pripravljena pogovarjati o ceni: milijon lir. Po krajšem posvetu, med katerim sta uvidevno gledala stran, smo sklenili, da cena sicer ni pretirano nizka, da pa se jo bo dalo verjetno še precej zbiti.
"Sto tisoč lir?" je skoraj kap zadela enega od prodajalcev, ko je slišal našo ponudbo. "Z vami se pa res ne mislim pogovarjati!" Pograbil je škatlo in izginil za vogalom.
"Daj no, kaj pa mislite!" nas je prepričeval drugi. "Saj bo spustil ceno, ampak pretiravati pa le ni treba."
Prvi je bil res kmalu nazaj, užaljen. Kmalu smo se pogodili za tristo petdeset tisoč, čeprav se je prodajalcema to še vedno zdelo
Znak kakovosti blejskega turizma
Bled - Na Bledu so se odločili v dejavnostih, povezanih s turizmom, uvesti Znak kakovosti blejskega turizma. Glavni cilj naj bi bil predvsem dvig turistične ponudbe na višjo kakovostno raven. Pobudnika projekta sta Občina Bled in LTO Turizem Bled.
Kot je pojasnila Romana Šlibar Pačnik, ki na blejski občini skrbi /a stike z javnostmi, se projekt Znak kakovosti blejskega turizma od ostalih projektov, v katerih ocenjujejo predvsem tehnične kriterije, razlikuje po tem, da bodo na Bledu pozornost namenili predvsem človeškemu dejavniku oziroma tako imenovanemu "mehkemu delu storitve". Upošteval naj bi subjektivni vtis gosta, kriteriji pa bodo urejenost, zanesljivost, odzivnost, strokovnost, ustrežljivost, verodostojnost, varnost, dostopnost, komunikacija, razumevanje strank. Tako imenovano funkcionalno
kakovost bodo ocenjevali predstavniki turističnega gospodarstva in strokovnih ustanov iz drugih krajev Slovenije. Razpis za prijavo k projektu je bil objavljen prejšnji teden, v prvi fazi se vanj lahko vključijo pravne osebe, ki se ukvarjajo z gostinsko-prehrambeno in namestitveno-gostinsko dejavnostjo (ponudniki hrane in pijač, hoteli, penzioni, kmečki turizmi...). Kasneje pa bodo postopoma vključevali še ostale dejavnosti, od turističnih agencij, trgovin, ponudnikov športno-rekreativnih, finančnih, kulturnih storitev do bencinskih servisov. Razpis bo vsako leto objavljen dvakrat, predvidoma maja in septembra, ocenjevanja pa bodo potekala dvakrat letno. Znak bo veljal dve leti, ob neizpolnjevanju pogojev pa ga bodo lahko tudi odvzeli. Slavnostna podelitev znakov pa bo vsako leto ob občinskem prazniku 10. aprila. U. P.
sramotno malo. Nikakor pa nista pristala na to, da bi še enkrat pogledali kamero. Med našim barantanjem sta namreč samo kartonska škatla in njena teža ostali isti.
Iz poglavja:
ZDRAVJE NA POTOVANJU
Ljudje si radi predstavljajo, da z nahrbtnikom lahko potujejo samo zdravi in krepki avanturisti. Kaj pa tisti, ki so občutljivi in šibkega zdravja? Nobenega strahu! Vsak pozna sam sebe in svoje morebitne bolezni; do njih naj se obnaša enako kot doma. Pazi naj le, da se ne bo pretirano izčrpaval. Kadar je naspan in spočit, se ga zlepa ne bo lotila nobena bolezen. Edino, česar se je na potovanju treba res varovati, so okužbe.
Osnovna pravila varovanja pred okužbami pa so:
** Redno si umivaj roke, še posebno, če si se dotikal umazanije, denarja in podobnega. Kadar to ni mogoče, pazi, da umazanija s tvojih rok ne pride v stik s tem, kar boš pojedel.
** Izogibaj se stikom z bolniki, okuženimi z nalezljivimi boleznimi! Če se pogovarjaš z njimi, jim ne prihajaj preblizu!
** Ne pij neprekuhane ali neraz-kužene vode, mleka in drugih pijač! Kadar ne dobiš ustekleničenih pijač (zadnje čase jih dobiš praktično povsod) in kadar nimaš možnosti za kuhanje, vodo kloriraj ali jodiraj!
** Jej samo hrano, ki je pravkar kuhana/pečena in še topla, ali ki
Prenovljena Slonova delikatesa
Ljubljana - Prejšnji teden so v Ljubljani v hotelu Slon odprli prenovljeno Slonovo delikateso, ki deluje že več kot pol stoletja. Po besedah direktorja Gorana Križnarja je bila vedno dobro obiskana, vendar pa se navade kupcev nenehno spreminjajo, zato so se jo za posodobitev. Tako kupcem danes ponujajo več kot 120 domačih, Slonovih izdelkov, seveda poleg množice kakovostnih tujih.
Prodajni program je razdeljen v tri dele, prvi je klasični, drugi vegetarijanski, tretji pa je "zdravilen", saj vsebuje jedi, ki imajo manj maščobe in ne redijo ter povečujejo holesterola v krvi. V prvem programu delajo jedi "iz babičine kuhinje" po starih receptih, najbolj znani izdelki so pehtranova in orehova potica ter štajerski zavitek. Vegetarijanci segajo po zelenjavnih pitah, pečeni papriki, polnjeni s sirom... V tretji program pa sodijo solate z zelenjavo in testeninami in belim mesom, morske solate, zajček v vinski omaki, domača pašteta. Kmalu bodo na voljo tudi krvavice, ki jih v Slonovi kuhinji delajo po svojih receptih že desetletja. Naprodaj so tudi francoski siri in italijanske ter francoske delikatese. Za kupce skrbi osemčlanska ekipa, ki pripravi tudi okrašene pladnje z delikatesami za zaključene družbe do petdeset oseb. U. P., foto: Gorazd Kavčič
Svet je poln majhnih sreč. Im
elujte v vseslovenski BR0DELNI AKCIJI
pomoč otrokom sveta
ali
tmo le oči zanje.
Mm
:: jI^t-u:.: i i Tip::
3 S-
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.	
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87	Trst 12.9.; Madžarske toplice 14.9. do17.9.2002; Gardaland 28.9; Lenti 14.9.; Peljašac - morje od 23.9. do 30.9; Energetske točke Dobrovnik 15.9; Zdravilne točke ob Bukovniškem jezeru - izvir Sv. Vida 15.9.; Prevoz: možnost plačila na čeke.
METEOR, CERKLJE Stara cesta 1 4207 Cerklje	Nakupovalni izlet v Lenti 14.9. in 5.10.; tel.: 04/25 28 300, 041/660 658
pq Prešernovo VsJ s,cdal,&e„i Glavni trg 6, Kranj tel.: 202 26 81	ABONMAJSKA PONUDBA SEZONE 2002/2003 Na sporedu bodo tri predstave Prešernovega gledališča: Jorge Ac-came: BENETKE, komedija, režija Omar Viale, Harold Pinter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN, kriminalka, režija Vito Taufer, Rokgre: BLOK, komedija, režija Matjaž Latin in dve predstavi gostujočih gledališč, Zoran Hočevar: 'M TE UBU, (PDG Nova Gorica), črna komedija, režija Matjaž Latin, Martin McDonagh: SAMOTNI ZAHOD (Gledališče Koper), črna komedija, režija Boris Cavazza OTROŠKA PREDSTAVA
Janez Vencelj: ZGODBA O JANKU IN METKI, otroška predstava, režija Lojze Domajnko. Vpis za stare abonente od četrtka, 5. do srede, 11. septembra. Zamenjava abonmaja v četrtek, 12. septembra. Vpis za nove abonente od sobote, 14. do četrtka, 19. septembra. Vpisovanje abonmaja bo potekalo v gledališki avli vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure (ob sobotah samo dopoldan). Tel.: 04/2022681
Komorni pevski Komorni pevski zbor LOKA iz Škofje Loke vabi nove pevce in pevke k
zbor LOKA sodelovanju. Za vse informacije pokličite na tel. št. 041 330 017,
ŠKOFJA LOKA Darka Poljanec ali 041 802 424, Janez Jocif. *
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve na Bledu
Bled - V soboto, 14., in nedeljo, 15. septembra, ob 10. ure dalje bo v Zdraviliškem parku sejem domače in umetnostne obrti. V nedeljo, 15. septembra, ob 19.30 uri bo na Blejskem gradu revija plesnih prvakov Blejskega plesnega studia.
Prireditve v Tržiču
Tržič - V četrtek, 12. septembra, ob 17. uri bo na otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja ura pravljic. Ob 18. uri pa bo odprtje razstave slikarke Darje Zupan z naslovom Jelendolsko - Dolinski šopek, v Galeriji atrija Občine Tržič.
Zgodbe muzejskih predmetov
Tržič - Danes, v torek, 10. septembra, v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja začenjajo z jesenskim delom prireditev. Ob 19. uri bodo odstrli tančico in odpihnili prah z materialne dediščine izbrane slovenskih muzejev. Pri tovrstnem ozaveščanju bo sodelovala kustosinja etnologinja Tržiškega muzeja - Tita Porenta, ki vam bo v pogovoru z avtorico knjige Zgodbe mu-
zejskih predmetov, zgodovinarko in publicistko Teo Čeme, predstavila njeno vsebino.
Srečanje planincev na Jelencih
Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas prireja srečanje planincev, ki bo v nedeljo, 15. septembra, pred zavetiščem gorske straže na Jelencih, z začetkom ob 11. uri.
Učenje drsanja z Igro
Jesenice - Hokejsko društvo Mladi Jesenice vabi dečke in deklice letnik 1993 in mlajše, da se udeležijo učenja in vadbe drsanja ter osnov hokejskih veščin v dvorani Podmežakli. Vadba bo predvidoma potekala med 16. in 17. uro ter med vikendom med 8.30 in 9.30 uro pod vodstvom prof. Bojana Bruna. Starši, ponudite svojim otrokom možnost učenja z igro z zavedanjem: Česar se otrok nauči, ne pozabi celo življenje. Začetek vadbe bo v četrtek, 12. septembra, ob 16. uri v hali Podmežakli.
Od Speče lepotice do Gorjancev
Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na avtobusni izlet po dolenjskem
OSMRTNICA
gričevju "Od Speče lepotice do Gorjancev". To je bogata zgodovina srednjeveških gradov in žlahtnih cvičkovih goric. Odhod posebnega avtobsa bo v torek, 24. septembra, ob 6.30 uri izpred Globusa. Dodatne informacije in prijave v društveni pisarni.
Družinski pohod
Kranj - TD Kokrica vabi v nedeljo, 15. septembra, na družinski pohod na Sv. Petra nad Begunjami. Zbirno mesto bo ob 13.30 uri na parkirišču pri trgovini Živina na Kokrici in se z avtomobili odpeljali do parkirišča v Krpinu, od koder boste odšli do Sv. Petra. Hoje bo za uro in pol v eno smer. Primerna obutev in pohodne palice so zaželjene. V primeru slabega vremena pohod odpade.
Bala - Zavetišče pod Špikom - Trenta
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 14. septembra, na planinski izlet Bala - Zavetišče pod Špikom - Trenta. Odhod posebnega avtobusa bo ob 5. uri izpred hotela Creina. Izlet je srednje zahteven, hoje bo za 9 ur. Potrebna je oprema za samovarovanje, čelada in plezalni pas. Zaradi prehoda državne meje je potreben veljaven dokument. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj do jutri, srede, 11. septembra.
Pohod do Staničevega doma
Javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik - Koroška
Bela organizira pohod do Staničevega doma pod Triglavom. Odhod bo v petek, 13. septembra, ob 6.30 uri iz Lengarjevega Rovta v Kotu. Ob 12. uri bo otvoritev ve-ternice za pridobivanje električne energije. Dodatne informacije po tel.: 040/730-000, Brane.
Na planino Korošico in Košutico
Šenčur - Pohodniška sekcija pri DU Šenčur vabi člane jutri, v sredo, 11. septembra, na pohod na planino Korošico in Košutico (Ljubeljsko Babo). Prevoz je z osebnimi vozili. Zbor udeležencev bo ob 6.30 uri v Šenčurju na parkirišču za gasilskim domom. Pohod bo le v primernem vremenu. Skupne hoje bo za 4 do 6 ur.
Na Kriške pode in na Stenar
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi na planinski izlet na Kriške pode in na Stenar. Izlet bo v soboto, 14. in v nedeljo, 15. septembra. Tura je primerna za planince z dobro kondicijo, hoje v obeh dneh bo približno 14 ur. Vabijo pa vas tudi na srečanje slovenskih planincev, ki bo na Lisci v soboto, 14. septembra. Odhod avtobusa bo ob 6. uri. Prijave v sredo in četrtek, od 18. do 19.30 ure po tel.: 531-55-44.
Na Bavški Grintovec
Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi člane na planinsko turo na Bavški Grintovec, ki bo v soboto, 14. septembra. Tura je zelo zahtevna, hoje bo do 9. ur in je primerna za izkušene planince. Odhod iz Preddvora bo ob 5. uri, prevoz je oseben. Prijave in informacije: Janez Planine, tel.: 255-15-65, do četrtka, 12. septembra.
Planine Cankarjeve mladosti
Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira in vodi nam manj znano turo na Špico in Ulovko -planine Cankarjeve mladosti. Izlet bo v četrtek, 19. septembra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni društva.
Rekreativni pohod
Preddvor - DU Preddvor vabi svoje člane in druge na rekreativni pohod, ki bo v četrtek, 12. septembra, z odhodom ob 9. uri pod "češnjami" v Tupaličah ali ob 9.30 uri na križišču na Možjanci, od tam naprej pa peš na Štefanjo goro.
Srečanje slovenskih planincev
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice in Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela vabita na srečanje slovenskih planincev, ki bo vsobuiw, 14. septembra, na Lisci. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z avtobusne postaje na Hrušici. Izlet je primeren za udeležence vseh starosti. Lahke hoje bo za približno 2 uri, lahko pa se boste tudi pripeljali do prireditevnega prostora, kjer se bo ob 11. uri začela prireditev ob dnevu planincev. Člani PD Jesenice se lahko prijavijo na upravi PD Jesenice, C. železarjev 1, člani PD Javornik - Koroška Bela pa pri Francu Svetina, tel.: 580-65-90. Prijave bodo zbirali do četrtka, 12. septembra, oziroma do zasedbe avtobusa. Izlet bo organiziran ob vsakem vremenu. Dovje - Mojstrana - Planinsko društvo Dovje - Mojstrana vabi v soboto, 14. septembra, na srečanje slovenskih planincev na Lisco. Odhod bo ob 6. uri izpred avtobusne postaje v Mojstrani. Informacije in prijave z vplačili sprejema pisarna društva, tel.: 5895-100, do četrtka, 12. septembra. Kranj - PD Kranj vabi v soboto, 14. septembra, na planinski izlet na Lisco, kjer bo srečanje slovenskih planincev. Odhod rednega vlaka za Ljubljano in dalje je ob 6. uri. Ob 5.30 uri pa se zberete na železniški postaji v Kranju.
Planinski izlet na Lisco
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja 14. septembra izlet
na Lisco, kjer bo srečanje slovenskih planincev. Odhod z vlakom bo ob 5.50 uri iz železniške postaje v Kranju. Priporočajo lahko planinsko opremo, vremenu primerno ter pohodne palice. Informativne prijave in dodatne informacije: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 207-67-03 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva.
50 let bivaka Iskra
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi po starih stezah in prehodih na bivak v Kočni - 50 let bivaka Iskra, ki bo v nedeljo, 15. septembra, ob 6. uri izpred hotela Creina. (Druga skupina ob 10. uri izpred hotela Creina.) Odhod bo z osebnimi avtomobili. (Druga skupina dopoldne z avtobusne postaje Kokra.) Dodatne informacije in prijave: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 207-67-03, Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Rok za prijavo je do 11. septembra.
Obvestila +
Krvodajalska akcija
Bled - Območno združenje Rdečega križa Radovljica vabi na izredno krvodajalsko akcijo, ki bo na Bledu, jutri, v sredo, 11. septembra, od 8. do 14. ure. Naslednja krvodajalska akcija bo 7. in 8. novembra na Bledu.
Slike Ranila Ranasingheja
Škofja Loka - Galerija Fara vas v petek, 13. septembra, ob 19. uri vabi na odprtje razstave slik Ranila Ranasingheja. Otvoritev bodo popestrili s krajšim kulturnim programom. Razstavo pa si lahko ogledate do 3. oktobra.
Anton Dolenc razstavlja
Ljubljana - V Galeriji Krka Ljubljana, Dunajska 65, bo v četrtek, 12. septembra, ob 19. uri odprtje razstave Antona Dolenca. Razstava bo na ogled do 8. oktobra.
Moj mikro in makro svet
Ljubljana - Zavod sv. Stanislava iz Ljubljane vas vabi na odprtje razstave fotografij Matjaža Maležiča, ki bo danes, v torek, 10. septem-
ALPETOUR
m fx>tovalna Jtgaoci/f m*^MmMfm
bra, ob 19. uri v atriju Zavoda sv. Stanislava. V krajšem kulturnem programu bo nastopila vokalna skupina Trenutek iz Ribnice na Dolenjskem. Razstava bo odprta do 30. septembra, ogled pa je možen vsak dan od 8. do 18. ure.
Razstava del Ljuba Kozica
Škofja Loka - Loški muzej Škofja Loka vas vabi v četrtek, 12. septembra, ob 19. uri na odprtje razstave del Ljuba Kozica. Prireditev bo popestril krajši kulturni program.
Vzporedni svetovi
Podsreda - Na gradu Podsreda bo v petek, 13. septembra, ob 19.30 uri otvoritev razstave Majde Skrinar "Vzporedni svetovi".
Čudovite energije bivanja
Kranjska Gora - Občina Kranjska Gora in Gornjesavski muzej Jesenice - enota Kranjska Gora vabita v galerijskih prostorih Liznjekove domačije na Borovški cesti 63 v Kranjski Gori na ogled razstave slik diplomirane slikarke Mojce Vi-lar - Čudovite energije bivanja. Razstava bo na ogled do 15. septembra.
Predavanja t>
Poglejmo z ultrazvokom v srce
Kranj - Društvo za zdravje srca in ožilja vabi na predavanje, ki bo danes, v torek, 10. septembra, ob 18. uri v Mestni občini Kranj, sejna soba 15. Predaval bo Robert Marčun, dr. med., na temo Po-glejno z ultrazvokom v srce.
Družina in delovna zakonodaja
Kranj - Dekanijski odbor za zakon in družino vabi na predavanje g. Marka Štrousa, z naslovom Družina in delovna zakonodaja, ki bo v petek,. 13. septembra, ob 20. uri, v dvorani župnišča na Tavčarjevi 43.
Predstave +
®S)I^1IM©IMGLAS'
V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je v 76. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena,
mama, stara mama, sestra, teta in tašča
FANIRAZDRH
roj. Medvešek, s Primskovega, Kovačičeva ul. 12
Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, v sredo, dne 11. septembra 2002, ob 14. uri na pokopališču v Kranju v družinskem krogu. Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na
tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči: mož Tone, sinova Bogdan in Marjan z družino, hčerka Lidija z družino in ostalo sorodstvo Kranj, Toronto, dne 8. septembra 2002
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 91. letu starosti zapustila naša draga mama
MIRA VREČEK
iz Kranja, Vajjavčeva 10
Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 11. septembra 2002, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Žara bo na dan pogreba v mrliški veži na kranjskem pokopališču od 10. ure dalje.
Žalujoči: Zvone, Jaka, Majda z družinami in vsi njeni V Kranju, 8. septembra 2002
PODALJŠAJTE SI DOPUST TUDI V JESEN.
GOSTILNA
RESTAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje i
TAT PPHA Avsenik Gregor s.p.
UALkKiJA      Glasbeni program:
(glasbeni večer z "GAŠPERJI"
|f3ffl!^BTnffI?ffliW!S^ glasi ier n večer s hišnim
ansamblom "JOŽOVC"
Sreda. 11. septembra
F4:ffl!H?!WiLB-f:l'\^liil-!i?=fciil;isl)i!ni večer s hišnim ansamblom "JOŽOVC Začetek glasbenih prireditev ob 19. uri.
Informacije in rezervacije na tel.: 04/5333*402
Razstava Jožeta Eržena
Kranj - V razstavnem prostoru podjetja Iskrateling, Ljubljanska 24/a, bo v petek, 13. septembra, ob 12. uri otvoritev razstave likovnih del akademskega kiparja Jožeta Eržena.
Jožef in Marija
Stražišče - MO SDS Kranj vabi na prireditev veseloigre Vinka Moderndorferja "Jožef in Marija", ki bo v petek, 13. septembra, ob 20. uri v dvorani KS Stražišče. Vstop je prost.
DOBER IZLET - DOBER IZLET - DOBER IZLET
GARDALAND		21.09.	5.300	sit
PO NAKUPIH V TRST		19.09.	2.500	sit
OKTOBERFEST		28.09.	7.100	sit
TRGATEV NA BIZEUSKEM		05.10.	3.500	sit
TRGATEV MANDARIN NAJ. JADRANU	03	-06.10.	35.300	sit
SICILIJA IN POMPEJI	08	-13.10.	88.400	sit
ČUDOVITA AVSTRIJSKA JEZERA		12.10.	7.100	sit
BENETKE Z OTOKI		19.10.	5.200	sit
Naročnikom Gorenjskega glasa priznamo	5 % popust.			
Alpetour, d.d., in Gorenjski glas Vas vabita, da se oglasite v turističnih poslovalnicah po Gorenjski. Kranj - 04 201 3 220, Škofja Loka - 04 51 70 305, Tržič - 04 59 71 350, Radovljica - 04 53 20 445, Bled - 57 80 420.
Slovenski avtomobilski trg po osmih mesecih
Polo je prvič prehitel Clia
Tisto, česar so se najbolj bali prodajalci avtomobilov, se je zgodilo avgusta. Prodaja je bila namreč zelo sušna, čeprav del krivde nosijo počitnice, vendar skoraj nihče, ki se ukvarja z avtomobilskim poslom, ni več optimističen.
skem avgustu, drugi je Volksvva-gen, tretji Peugeot, četrti Fiat, peti Opel, šesti Citroen (prav tako z rahlim plusom) sedmi Seat, osmi Hvundai deveti Ford in na repu deseterice Škoda.
Pač pa je bil prejšnji mesec zanimiv zaradi menjave na vrhu med najbolj priljubljenimi modeli. Tradicionalno prvega renaulta clia je z najvišje avgustovske stopničke "snel" volkswagen polo. Rezultat je bil precej tesen, polo je zmagal z 258 enotami proti 244 cliom, vendar Francozov primat še zdaleč ni ogrožen in zaradi velikanske prednosti na letni ravni (4452:1896) bo skoraj zanesljivo tudi letos najbolj priljubljeni slovenski avtomobil. Sicer pa statistika dokazuje, da večina kupcev sega po manjših in nižje srednjerazrednih avtomobilih, saj si od vrha navzdol za cliom in p*olom sledijo peugeot 206, fiat punto, volkswagen golf, peugeot 307, renault megane, opel corsa, renault laguna, audi A4, renault thalia in citroen C3.
M.G.
MALI OGLASI
Na upravnih enotah so namreč v avgustu zabeležili samo 3.459 registracij novih avtomobilov, kar je letošnja najslabša mesečna številka, prav tako pa je bila prodaja za 12,8 odstotkov slabša kot v primerljivem lanskem mesecu. Avgustovski šok je bil toliko večji, ker je bila prodaja novih avtomobilov v juliju dokaj spodbudna in je tudi zmanjšala zaostanek na letni ravni, ki se je avgusta spet
dvignil na 7,9 odstotka. Avgustovski padec je spet spremenil del napovedi o dogajanju na slovenskem avtomobilskem trgu do konca leta, saj le še največji optimisti napovedujejo, da bomo presegli številko 50.000.
Med avtomobilskimi znamkami tudi po osmih mesecih ni večjih menjav v razvrstitvi. Na prvem mestu ostaja Renault, ki je uspel prodati celo nekaj več kot v lan-
NA KRATKO
* Slovenjegraški Preverit nadaljuje z nakupi oziroma prevzemi v Bosni in Hercegovini. Konec avgusta so podpisali pogodbo o nakupu tekstilnega podjetja Kimo, d.o.o., Zenica, za katero so odšteli eno konvertibilno marko in prevzeli do 1,3 milijona konvertibilnih mark obveznosti do bank in drugih upnikov. Prevent bo v prostorih podjetja izdeloval sedežne prevleke, v naslednjih treh letih bodo obnovili proizvodne obrate in usposobili kadre, vložek bo znašal 3,985 milijona konvertibilnih mark.
* Podjetje Avto Triglav, ki pri nas zastopa avtomobilske znamke Fiat, Lancia in Alfa Romeo, je že peto zaporedno leto pokrovitelj Kajakaške zveze Slovenije. Kaja-
kašem so sredi avgusta predali v uporabo dve kombinirani vozili fiat ducato in osebni avto fiat ma-rea weekend.
* Ljubljansko podjetje AC Cos-mos je prenehalo s prodajo in servisiranjem vozil znamke Tovota. Novi Tovotin partner v prestolnici v prvih septembrskih dneh postaja podjetje Avtovizija, ki bo svoj prodajno servisni center odprlo na Celovški cesti v prenovljenem objektu nekdanjega salona in servisa Tehnounion as. Pri AC Cosmosu pa bodo odslej imeli največji center za prodajo in servisiranje vozil znamke Mazda.
* Nemški Porsche, ki mu gre dobro kot še nikoli, beleži uspehe tudi na ameriški strani Atlantika. Ameriški trg je za tovarno najpo-
membnejši in je že drugi mesec v vzponu. Julija je Porsche v Združenih državah Amerike in v Kanadi prodal 2.465 primerkov svojih modelov 911 in boxster, kar je 11-odstotni porast v primerjavi z istim lanskim mesecem.
* Oddelek gospodarskih vozil pri Mercedes-Benzu je po 51 letih proizvodnjo univerzalnih komunalnih vozil Unimog prenesel iz Gaggenaua v Worth, kjer sicer nastajajo tovornjaki s trikrako zvezdo. Preselitev v tovarni pojasnjujejo s krepitvijo dobičkonosnosti in nadaljevanjem procesa optimizacije. V novih proizvodnih obratih bodo lahko letno izdelali do 3.500 unimogov, lanska proizvodnja se je ustavila pri številki 2.700.
M.G.
			RENAULT RABLJENA VOZILA
			
TEDEN UGODNOSTI rabljenih vozil
od 12. do 19. septembra
Za vozila z garancijo vam
jamčimo:
• brezplačen preizkus
• 82 točk kontrole na vozilu
• tehnično kontrolo po 2000 prevoženih kilometrih
• pomoč na cesti, vleko ali popravilo
• do 12 mesečno tehnično garancijo
ODPRTO: 7°° - 19°° SOBOTA: 8°° http://www.alpetour-remont.si
Alpetour Remont d.d. KRANJ, Ljubljanska c. 22, 4000 Kranj TELEFON (04) 201 52 40 13°°
VSE ZA VAŠ AVTO NA ENEM MESTU
- Prodaja novih vozil - Odkup in prodaja rabljenih vozil - Servis in nadomestni deli - Zavarovalniške storitve in kleparstvo -Najem in vleka vozil - Tehnieni pregledi
^6 MHl
Tel.: 07/332-33-00 SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/332-40-24 Radio Sraka, d.o.o.
Valatitičevo 17 SOOO Novo Mesto
(B)
RADIODMEV
90.9, 97.2. 99.5, 103.7 MHZ UKV. STF.RFO. RDS
KOMPAS MEJNI TURISTIČNI SERVIS, D.D. LJUBLJANA, PRAŽAKOVA 4
ZAPOSLI
VODJO PODRUŽNICE KARAVANKE
(DELO S POSEBNIMI POOBLASTILI) Pogoji:
-visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri
- pet let ustreznih delovnih izkušenj na področju vodenja in organizacije
- znanje dveh tujih jezikov, od tega aktivno nemški jezik
- nekaznovanost za kazniva dejanja (4. točka 246. člena ZGD)
- pogoji za izdajo dovoljenja za gibanje in muditev na MP (zanj zaprosi podjetje)
- vozniško dovoljenje B kategorije
Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, 5-letnim mandatom in s 6-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne prijave z življenjepisom in potrdili o izpolnjevanju pogojev (tudi kopijo vozniškega dovoljenja) pošljejo na gornji naslov v roku 8 dni od objave, o izbiri pa bodo obveščeni v roku 30 dni po končani objavi.
«201-42-47_
«201-42-48_
«201-42-49__
fax:201-42-13_
APARATI STROJI
Prodam ITPP KUPPERSBUSCH na drva in premog, B 5314-918 11829
Prodam OBRAČALNIK PAJEK SIP na dva vretena. B 5197-077 11839
OLJNI GORILEC Benton, malo uporabljen, ugodno prodam. B 515-74-40 ns48
Prodam, vse brezhibno, malo rabljeno SKRINJO 210 I, BOJLER 50 lin 5 I. B 59-62-304, po 20. uri_11866
MLIN in PREŠO za sadje, prodam, B 041/874-157 11673
Ugodno prodam 80 I in 10 ITIKI BOJLER-JA. B 20-11-268 11889
Prodam GORILEC za centralno kurjavo ter REDUTKOR. B 040-558-248_11890
MIZARSKE SPONE - razne, prodam. B 514-10-41 1189-1
Pralni stroj GORENJE prodam. 041/878-
494 11897
VORVVERK TERMOMIX 21 nov, še v garanciji, prodam za 160.000 SIT. B 031-222-995 11905
Prodam UNIMOG 411, 1.64, cena 600.000 SIT ali po dogovoru. "B 041/699-846 11910
Prodam obnovljen, baterijski VILIČAR IN-DOS 1,5 t. B 031 /716-629 11919
Prodam več trifaznih ELEKTROMOTORJEV in kable različnih prerezov. B 070/220-
701 11925
Prodam PEČ za CK olje, plin, elektrika, moč 20 KW. B 23-40-340 11926
Prodam MLIN za sadje z motorjem in PREŠO za jabolčnik. B 5141-015 H969
GARAŽE
Zagotovite si svojo garažo še pred zimo -prodamo jo v Bistrici pri Tržiču. Inf na B 041/845-792 9939
KRANJ - PLANINA kupimo več garaž za znane stranke! Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
GLASBILA
Ugodno prodam SALONSKI KLAVIR Hoff-man. B 031/372-012 »83?
Prodam KITARO Melodija Mengeš. Inf. zvečer na B 596-43-09 n898
GR. MATERIAL
MARMORNE ELEKTRIČNE RADIATORJE ugodno prodajamo in montiramo. EL-TERM, Sarajevska ul. 5 a, Maribor, 02/480-11-17, 041/639-146 ušes
Prodam zračno suhe bukove DESKE, deb. 28,32 in 40 mm ter orehove, lipove, hruškove in javorjeve DESKE, deb. 28 in 53 mm. B 512-17-77 11637
Prodam suhe smrekove DESKE cca 3 m3 in 400 DILC 8 širine za fabjon. B 25-222-98
Ugodno prodam rabljen STREŠNIK Novoteks rdeč, 890 kosov. B 232-68-45
Prodam rabljena GARAŽNA VRATA (215x200). B 031/740-534 H850
Prodam več vezanih oken z žaluzijami, balkonska in vhodna vrata ter strešno OPEKO Bramac, staro 7 let. B 041/541-
995 11855
Ugodno prodam OPEKO Porolit 450 kosov. B 040/838-580 11861
Prodam suhe smrekove PLOHE in DESKE 3 m3. B 533-80-40_mro
Prodam suhe borove PLOHE. B 041/608-779_nsss
Prodam litoželezno KAD za tuš. B 041/358-007 , 11887
STIROPOR 4 cm. 100 m2 v kosih 50x28 cm prodam, zelo ugodno. B 51-50-540
Poceni prodam 2 kom STREŠNO OKNO TERMOPAN 800 x 1200. B 040/399-752
Prodam 2,5 m3 mecesnovih PLOHOV in 3 m3 smrekovih DESK. B 041/209-729
HIŠE KUPIMO
HIŠE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10124
V okolici Škofje Loke in Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
HIŠE PRODAMO
HIŠE PRODAMO: KRANJ Mlaka samosto-jno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, 63 mio SIT, SEBENJE manjšo, samostojno hišo na parceli 495 m2, 6,5x7,4 m, K+P+M, 32 mio SIT, RADOVLJICA atrijsko hišo v mirnem okolju na parceli 520 m2, 325 m2 uporabne površine, lahko dvostanovanjska, 53 mio SIT, vredno ogleda, ŠKOFJA LOKA okolica (1 km) na robu naselja, v idiličnem okolju ob robu gozda novejšo, poslovno stan. hišo na parceli 2150 m2, uporabne površine 390 m2, 130 m2 v etaži x 3, cena 66 mio SIT oz. dogovor, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE. 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10122
HIŠE PRODAMO: TRŽIČ okolica pod Do-brčo starejšo, delno obnovljeno, enonad-stropno hišo, cca 11x6 v etaži, neizdelana mansarda, parcela 1500 m2, cena 17 mio SIT, vseljiva takoj, TRŽIČ prodamo obnovljeno mansardo hiše, 68 m2 uporabne površine, 465 m2 vrta, lasten vhod, 15,5 mio SIT, PODUUBEU zgornjo etažo hiše in neizdelano mansardo, cca 130 m2+mansar-da, 2 garaži, vrt 506 m2, CK olje, cena 15,8 mio SIT oz. dogovor. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10123
Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel.:04/506-13-00 fax: 04/512-08-88
u
LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
VISOKA S0LA ZA MANAGEMENT V KOPRU
bo na svoji enoti v Škofji Loki organizirala visokošolski strokovni študijski program
MANAGEMENT
(visoka strokovna izobrazba. VII. stopnja, dipl oec.)
Pogoj za vpis v 1. letnik:
končana štiriletna srednja šola
Pogoj za vpis v 3. letnik:
končana višja šola (po programu, sprejetem pred 1.1.1994 - v 3. letnik se torej ne morejo vpisati kandidati, ki so zaključili višje šole "po novem")
Prijave za vpis sprejemamo do 25.9. na Ljudski univerzi Škofja Loka - pokličite nas po telefonu 04/ 506-13-70 in poslali vam bomo zloženko ter vpisni obrazec
Informativni dan:
12. september ob 16.00 v prostorih Ljudske univerze v bivši vojašnici, Partizanska 1, Škofja Loka
Vpis:
12. september ob 18.00 (na isti lokaciji) za tiste, ki so se že odločili za vpis; za tiste, ki bodo prišli na informativni dan, bo organiziran naknadni vpis
www.lu-skofjaloka.si
HISE PRODAMO KRANJ Kokrica samostojno, starejšo, vis. prtilično hišo na parceli 726 m2, 190 m2 uporabne površine, CK trda goriva, cena 24 mio SIT, KRANJ Čirče prodamo gospodarsko poslopje in del vrta ob hiši, na parceli cca 350 m2, cena 11,3 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 10542
Prodamo dvostanovanjsko HIŠO v Spodnji Luši, podaljšana III. faza, mirna lokacija, parcela 1029 m2. B 040/607-015 11849
KRANJ - BRITOF, poslovno stanovanjsko hišo v III. gradbeni fazi na manjši parceli, ugodno prodam. B 041/320-740 11938
BELA pri Preddvoru, 5 km od Kranja, nadomestna gradnja, možnost gradnje dvojčka (vsi priključki in hišna št.), parcela 900 m2, lahko po delih, asfaltni dostop,zelo mirna lokacija! Cena in pogoji po dogovoru, možnost menjave! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
KRANJ, predmestje, mirna in zelo urejena soseska, ca 25 let stara kvalitetno vzdrževana montažna hiša, 125 m2 uporabnih površin + 2x garaža, ravna in sončna parcela 670 m2. Cena dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/347 323.
ndomplan ; družba za inženiring, ! nepremičnine, urbanizem mg in energetiko, d.d.
kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20*68-701 GSM: 041/647-433
Rečica pri BLEDU, stara ca 10 let, še nevseljena, atraktivna, zelo kvalitetna gradnja, ca 350 m2 uporabnih prostorov + garaža, lahko dvostanovanjska, parcela ravna 870 m2. sončna lega. Cena dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.. Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
DRULOVKA, dvojček, stara 9 let, 180 m2 + klet, takoj vseljiva, manjša parcela, zelo ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
CERKLJE: prodamo novo hišo 12x 9m, urejena okolica, 43 mio FRAST-nepremič-nine 04/234 40 80,041/ 734 198
Kranj-smer Preddvor: prodamo hišo v 3.grad. fazi, parcela 487 m2, cena 23 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041 / 626 581
Kranj-prodamo sodobno hišo, parcela 600m2, cena 56 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198_
KRANJ- - RUPA, prodamo lepo visoko-pritlično dvodružinsko stanovanjsko hišo. cca 350 m2 bivalne površine skupaj s kletjo, 995 m2 lepega ravnega zemljišča, hiša stara 3 leta, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža, prevzem možen po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ŠKOFJA LOKA, prodamo enonadstropno stanovanjsko hišo, cca 160 m2 stanovanjske površine, 250 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža, neizkoriščeno podstrešje, prevzem možen takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
Zgornji otok pri Radovljici prodamo staro hišo in cca. 2000m2 zemljišča cena 10 mil sit. prodamo udi novejšo hišo z gosp. poslopjem cena 27,5 mil sit. Lahko tudi vse skupaj. NEPREMIČNINE: TRG BLED, Tel.:(04) 5745 4 44.
KAMNA GORICA prodamo ali menjamo dvodružinsko hišo za stanovanje ali dva v Lescah ali Radovljici. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Bled center prodamo starejšo hišo z gospodarskim poslopjem, vseljiva, cena 9.9 mil sit.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Bled Ribno prodamo enodružinsko hišo in 1580m2 zemljišča, lepa mirna lokacija, cena 35 mil sit. Bled Jermanka enodružinska hiša 120m2 500m2 zemljišča cena 26 mil sit.NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
Bled prodamo enodružinsko hišo v izmeri 120m2, in 500m2 zemljišča, Možnost tudi menjave za dvodružinsko hišo Od Jesenic do Radovljice.NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
BLED Zasip, prodamo tristanovanjski objekt z tremi garažami in 100m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Lesce prodamo novo dvostanovanjsko hišo v izmeri 250m2 na lepi lokaciji nad campin-gom Šobcem., NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Mojstrana nova hiša, lepo urejena 400m2 površine in 500m2 zemljišča. CENA 60 mil sit, NEPREMIČ NINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
PRISTAVA pri Tržiču prodamo lepo vrstno hišo. Hiša v izmeri 300m2 je prva v vrsti in je na sončni lokaciji Z LEPIM RAZGLEDOM. PLAČILO PO DOGOVORU, ; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
LESCE prodamo hišo in 1200m2 zemljišča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta. Lokacija je ob glavni cesti ob robu nove poslovne cone v gradnji. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444.
Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš, različne velikosti in cenovnega razreda. Za vse informacije smo vam na voljo na tel: 04/23 66 670, 04/ 23 81 120 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
NAKLO - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 15 m, parcela 1.646 m2, cena ■ 58,8 mio SIT, možen nakup tudi parcele 1.000 m2 s hišo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
CERKLJE, okolica - 3 leta stara stan. hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena = 46,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ. Stražišče - prodamo stanovanje v 1. nadstropju hiše cca 80 m2, CK v hiši, parcela 1/2 od 480 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo ob glaVni cesti, parcela 650 m2, primerno za neživilsko dejavnost, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
V bližini BREZU: nova hiša vel. 10x11 m, klet, pritličje in mansarda. parcela 500 m2, prodamo K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ: kmečka hiša z gospodarskim poslopjem prodamo za 22,4 mio SIT, poleg tega še 4 ha travnikov in njiv in 18 ha gozda, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Pri DUPLJAH - v bližini obnovljeno hišo, delno podkleteno, pritličje in mansarda, parcela 1.200 m2, že bila gostinska dejavnost, cena = 43,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Visoko - parcela 2.300 m2 za nadomestna gradnja hiše, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
HIŠE NAJAMEMO
NA RELACIJI KRANJ - LJUBLJANA v mirni okolici, najamemo neopremljeno enodružinsko hišo z najmanj tremi spalnicami, garažo, tel. linijo in enostavnim dostopom do avtoceste, za poslovneža iz tujine. Najem s 1. oktobrom ali 1. novembrom letos, za obdobje najmanj 3 let. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
IZOBRAŽEVANJE
NEMŠČINA - KAKOVOSTNI TEČAJI ZA VSE STOPNJE (TUDI ZA FIRME), INDIVIDUALNE URE, INSTRUKCIJE, PREVAJANJE, LEKTORIRANJE, KONVERZACIJA Z NA-TIVE SPEAKERJEM. ŠVICARSKA ŠOLA KRANJ, Pot v Bitnje 16, B 23-12-520 nsss
TEČAJI, INSTRUKCIJE in PREVODI-itali-janščina, angleščina. B 2021-013, Classe, Šorlijeva 18, Kranj W87
Prodam KNJIGE za Ekonomsko šolo od 1-4 letnika. B 031/705-275 11940
KOLESA
Prodam dekliško gorsko KOLO 24 col. B 5725-319 ali 041/893-682 .1971
Renault postavlja na cesto popolnoma novo generacijo modela Espace
Četrta generacija enoprostorskega prvaka
Avtomobilska zgodovina bo Renaultov enoprostorski model espace zabeležila z velikimi črkami: z več kot 870.000 izdelanimi primerki v osemnajstih letih si je francoska znamka priborila primat v avtomobilski kategoriji, kjer ima espace že celo vrsto posnemovalcev in vse hujših tekmecev. In letošnjo jesen imajo pri Renaultu pripravljeno
že četrto generacijo tega uspešneža.
Espace je bil tudi lani, ko je bilo že znano, da bo konec letošnjega leta dobil naslednika, absolutni zmagovalec med sebi podobnimi avtomobili, saj je na evropskih trgih pobral kar 18,5 odstotka tržne pogače. Zato ima Renault tudi z novincem v prihodnjih šestih letih ambiciozne načrte, do leta 2009 želijo najti kar 450.000 kupcev.
Espace IV bo prepoznaven po bolj mišičastih karoserijskih potezah v novem Renaultovem slogu, ki so ga nakazali že s kupejev-skim enoprostorcem avantime. Renault bo hkrati z običajno dolžino ponudil še 20 centimetrov daljšo različico grand espace s 456 litri prtljažnega prostora pri sedmih sedežih in z možnostjo povečanja na več kot 3000 litrov.
Novi Renaultov enoprostorec se bo ponašal z visoko stopnjo potniškega udobja. Sedeži v drugi in tretji vrsti so vpeti v tirnice, ki omogočajo vzdolžne premike naprej in nazaj, v skladu z enopro-storsko filozofijo pa je potniško kabino mogoče ustrezno prilaga-
jati potrebam in se lahko z nekaj potezami spremeni v mobilno pisarno, dnevno sobo in podobno. Za prijetno ozračje skrbi klimat-
puščajo veliko svetlobe. In nenazadnje bo v notranjosti tudi veliko odlagalnih predalov in polic za odlaganje drobnarij. Za varnost
ska naprava, ki jo je mogoče ločeno uravnavati v sprednjem delu in za vsako vrsto sedežev posebej, za nameček pa ima espace še velika strešna okna, ki v kabino pre-
potnikov bo skrbelo kar osem varnostnih vreč, na zadnjih sedežih pa bodo nameščeni tritočkovni varnostni pasovi s posebnim vložkom proti tako imenovanemu
S polletno zamudo prihaja k nam nova Fordova Fiesta
Odločen prihod na modno stezo
Z dobrega pol leta zamude in z ambicioznimi načrti prihaja na slovensko avtomobilsko sceno nova fiesta, najnovejši Fordov izdelek v spodnjem razredu, kjer mrgoli tekmecev, hkrati pa je v te velikostni kategoriji tudi največ kupcev. Novinka prihaja sprva v petvratni, spomladi tudi v trivratni različici, ter s po štirimi različnimi motorji in paketi opreme.
Sicer pa ima novinka za seboj že uspešne prednice, ki so vse od leta 1976 uspele privabiti nič manj kot okroglih deset milijonov kupcev. Nova fiesta, ki so jo enako težko pričakovali trgovci in kupci,
je oblikovana v Fordovem nevv edge stilu, ki so ga najbolj odločno pokazali z modelom focus. To pomeni kompaktno karoserijo, ki se skoraj 3,92 metra dolžine uvršča v razredno povprečje, dobro
Citroenovi HDi motorji - Vaš štirikratni prihranek
Zmanjšana emisija izpušnih plinov Dodatni prihranek pri nakupu Precej manjša poraba goriva Cenejše gorivo
PICASSO
XSARA 2.0 HDi:
Prihranek do 630.000 tolarjev
C5 2.0 HDi:
Prihranek do 230.000 tolarjev
PICASSO 2.0 HDi: Prihranek do 400.000 tolarjev
BERLINGO 2.0 HDi: Prihranek do 410.000 tolarjev
Avtohiša Kranj
Pot za Krajem 38, 4000,
Kranj - tabore, tel.: 04/201 59 50
A1, d.d., Vodovodna 93, Ljubljana, p.e Krani
Tudi za vas imamo rešitev
izkoriščeno notranjost in 284-litrski prtljažnik, ki je največji med tekmeci.
Zunanjost bo verjetno zadovoljila večino okusov, saj so napete karoserijske linije elegantne krivulje in agresivni vložki kombinacija, ki hkrati zagotavlja prepoznavnost in dinamičen videz.
TUdi s potniško kabino, ki se ponaša predvsem s prostornostjo, fiesta dokazuje, da je zrel avtomobil. Fordovi snovalci so tudi potnikom na zadnji klopi hoteli zagotoviti enakovredno udobje, kot ga imata voznik in sopotnik spredaj. Vozniku je namenjeno delovno mesto s preglednimi merilniki in logično razporejenimi stikali, oblikovne poteze pa so seveda posnetek iz drugih novejših Fordovih avtomobilov.
Fiesto poganjajo trije bencinski in turbodizelski motor. Posodobljeni 1,3-litrski (51 kW/70 KM), 16-ventilski 1,4 litrski (58 kW/80) KM in najmočnejši 1,6-litrski 16-ventilski (74 kW/100) KM. 1,4-litrski turbodizel (50 kW/68 KM) nosi oznako TDCi, ki pomeni drugo generacijo vbrizga goriva po skupnem vodu in temu primerne dobre zmogljivosti ob skromni porabi goriva. Na voljo so štirje paketi opreme z oznakami ambi-ente, comfort, trend in ghia, v osnovni opremi pa ima fiesta med drugim voznikovo varnostno vrečo pogrezljiv pedalni sistem v primeru trka, volanski servoojače-valnik in še nekaj drugih manjših dodatkov. Osnovni nivo opreme je na voljo samo z najšibkejšim bencinskim motorjem.
Cene nove fieste so prilagojene najbližjim tekmecem, tako da je za najbolj osnovno različico potrebno odšteti 2,09 milijona, medtem ko se pri najdražji cena dvigne na 2,95 milijona tolarjev. Letos bodo pri zastopniku Summit Mo-torsu verjetno uspeli dobaviti samo 300 avtomobilov, zato, se utegne zgoditi, da bo kupcev več kot avtomobilov.
Matjaž Gregorič, foto: Ford
"podmorniškemu" efektu. Tudi pri aktivnih varnostnih elementih espace ne bo zaostajal del serijske opreme bo inteligentni sistem stabilnosti, ki bo samodejno zaznaval morebitno podkrmarjenost v ovinkih.
Pogonu novega enoprostorca pri Renaultu namenjajo šest različnih motorjev, med njimi tudi dva šest-
valjnika 3,5-litrski bencinski razvije 245 in 3,0-litrski turbodizelski dCi 180 konjskih moči. Prenos moči bosta opravljala šeststopenj-ski ročni ali petstopenjski samodejni menjalnik z aktivnim prilagajanjem načinu vožnje in možnostjo elektronskega nadzora ročnega pretikanja. Novi espace bo v proizvodni izvedbi na ogled na
bližnjem avtomobilskem salonu v Parizu, medtem ko je bila prototipna verzija prikazana že spomladi v Ženevi. Konec leta bo avtomobil že zapeljal na ceste, na slovenskih ga bomo lahko videli spomladi.
Matjaž Gregorič, foto: Renault
Uspešni Peugeot 206 zdaj tudi v kombijevski različici SVV
Levček si je oprtal nahrbtnik
Po uspehih, ki jih je Peugeot zabeležil z mačkom 206 in nato še s '"kameleonskim" kupe-kabrioletom 206 CC, se zdi logično, da Francozi kujejo vroče železo in ga zdaj ponujajo še v obliki pet-vratnega kombija. Ta ima nalogo privabiti tiste, ki se ji zdi "običajni" tri- ali petvratni 206 premajhen, podobno veliki avtomobili pa premalo vznemirljiv.
Francoski levček si je torej oprtal nahrbtnik, vendar s tem ni izgubil privlačnosti, saj so oblikovalci poskrbeli za atraktiven videz na novo všitega zadka. Zaradi dolžine dodatka za zadnjimi kole-
vdelani kljuki zadnjih vrat in velika prtljažna vrata, ki so v strešna stebrička potisnila tudi pokončne zadnje luči. Sprednji del je seveda povsem nespremenjen, kot celota pa je 206 SW videti precej druga-
si je 206 SW za 19 centimetrov daljši od ostalih različic ob nezmanjšani medosni razdalji pa ponuja predvsem večji prtljažni prostor. Sicer pa se tudi stilsko razlikuje od svojih sorodnikov, ima na primer v strešna stebrička
če kot tri- ali petvratna kombili-muzinska karoserijska izvedba.
Poleg dinamičnega videza je ena glavnih pridobitev karoserij-skega podaljška večji prtljažnik, ki je narasel na 313 litrov. To sicer ni največja prostornina v tem ve-
likostnem razredu, vseeno pa gre v prtljažnik kar precej kosov družinske prtljage. Pri prtljažnih vratih je zanimivo, da se lahko ločeno odpirata pločevinasti ali samo stekleni del, za slednjega je dovolj le pritisk na gumb daljinskega uprav ljalca.
Pogonu služijo trije bencinski in dva turbodizelska motorja. Med bencinskimi je najšibkejši 1,1-litrski štirivaljnik s 44 kW/60 KM, sledi 1,4-litrski 55 kW/75 KM in na vrhu je 1,6-litrski s 16 ventili in 81 kW/110 KM. Oba turbodizelska motorja sta najnovejša izdela iz hiše PSA, oba imata vbrizg goriva urejen z visokotlačnim skupnim vodom, šibkejši pri 1,4 litra gibne prostornine razvije 50 kW/68 KM, večji 2,0-litr-ski pa 66 kW/90 KM. Oprema je razdeljena v dva osnovna paketa X-line in XS, pri tem pa velja, da gredo močnejši motorji v kombinacijo z boljšim paketom opreme.
Pri Peugeotu Slovenija, kjer jim gre posel z modelom 206 dobro od rok tudi letos, so poskrbeli, da 206 SW s cenami ne bo odbijal kupcev. Osnovna različica je naprodaj za 2,16 milijona, medtem koje za najdražjo potrebno odšteti 2,81 milijona tolarjev. Do konca leta naj bi bilo na slovenskih cestah 200, v prihodnjem polnem prodajnem letu pa vsaj 600 teh avtomobilov.
Matjaž Gregorič, foto: Peugeot
Španski Seat po Ibizi še z novo limuzinsko Cordobo
Športni duh v limuzinskem zadku
Španski Seat bo na avtomobilskem salonu v Parizu postavil na ogled novo limuzino cordobo, ki je logično nadaljevanje lani nove generacije njihovega najpomembnejšega model ibiza. Obe "sestri" se ponašata z značilnim mediteranskim temperamentom, nova cordoba pa tudi z večjo prostornostjo kot predhodnica.
Športni duh v štirivratni limuzini ni naključje, saj je koncem Voksvvagen ob zadnjem razvrščanju znamk, Seat uvrstil med tiste ki morajo zastopati športne barve. Nova cordoba ima za 1,7 centimetra daljšo medosno razdaljo in je 5,8 centimetra širša od predhodnic. Povečane zunanje mere vplivajo tudi na prostornost potniške
kabine in prtljažni prostor, ki je pridobil dodatnih 30 litrov. Cordoba še naprej ostaja štirivratna limuzina, vendar izžareva precej športnosti.
Sprednji del je do potankosti enak kot pri ibizi, visoke bočne linije pa se končajo v privzdignjenem prtljažnem pokrovu. Z ozkimi zadnjimi lučmi zadek precej
spominja na alfo 156, kar pa za poznavalce ni presenečenje, saj je sedanji Seatov oblikovalski šef prej služboval pri milanskem Alfa Romeu.
Cordoba bo imela enako motorno paleto kot ibiza, kar pomeni tri bencinske in tri dizelske pogonske stroje. Posebnost je 1,9-litrski turbodizel TDI, ki razvije kar 130 konjskih moči in je najmočnejši tem razredu, njegova moč se na kolesa prenašajo s pomočjo šeststopenjskega ročnega menjalnika. Temu motorju se pridružujeta še šibkejša različica s 100-konjskimi močmi in atmosferski 1,9-litrski dizel SDI, ki iz sebe iztisne 64 konjskih moči. Bencinski motorji so 1,2-litrski trivaljnik s 65 in dva 1,4 litrska štirivaljnika, ki zmoreta 75 oziroma 100 konjskih moči. Pri šibkejšem je kot možnost na voljo tudi samodejni menjalnik.
Seat bo svojo novo limuzino na nekatere najmočnejše trge poslal že proti koncu leta, pri nas pa bo najbrž na voljo spomladi. A zdaj še ni znano ali se bodo v španskem delu koncema Volkswagen lotili tudi kombijevske različice'.
Matjaž Gregorič, foto: Seat
KUPIM
OBLAČILA
Kupim HISO v okolici radovljice (do 20 mio SIT). B 041/419-888 zvečer_ma
Kupim ČEŠPUE - SUVE za namakanje po 40 SIT, B 041/827-132_11904
Kupim PUHALNIK COLO 33 ali Grič brez motorja, prevzamem tudi posek lesa. B 031/440-847 ngao
LOKAL ODDAM
BLED v najem ODDAMO GOSTINSKI LOKAL. Najemnina ugodna. B 041 /737-146
V okolici Kranja oddam gospodarsko poslopje za skladišče oz. obrt. B 041/448-
823 11853
ŽIRI oddam v najem 60 m2 prostor za skladišče ali poslovno dejavnost. B 51-91-503
Primskovo - oddamo 2 poslovna prostora. 04/ 2340 461 zvečer_
KRANJ - poslovni prostor 300 m2 v objektu poleg glavni cesti s parkirnimi prostori, za različne dejavnosti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
LOKAL PRODAM
Kranj - ob glavni upadnici ugodno prodam TRGOVSKI LOKAL 350 m2 s teraso, primeren tudi za gostinstvo ali fitnes center. g 041 /320-740_ 11917
KRANJSKA GORA, v pritličju, poslovne stavbe ŠPC, prodamo poslovni prostor, v podaljšani III. gradbeni fazi, 35,82 m2, možnost prevzema takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
KRANJ - TOMŠIČEVA v pritličju meščanske hiše, prodamo poslovni prostor, 55 m2, z opremo in vpeljano prakso ali brez, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
V Goricah prodamo gostilno in novo tris-tanovanjsko hišo. cena zelo ugodna možen nakup gostilne in hiše posebej. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Žirovnica prodamo stanovanjsko poslovni objekt 4X 200m2, delno dokončan 400m2 uporabno dovoljenje 900m2 zemljišča cena samo 40 mil sit, Moste Žirovnica prodamo gostinski objekt v celoti opremljen cena 40 mil sit. Ob gotovinskem plačilu 10%popust . NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444._
Prodamo gostilno s tradicijo v Goricah pri Kranju, možno kupiti tudi novo hišo s tremi stanovanji, vse skupaj stoji na zemljišču 1500m2. Gostilna obratuje, cena za vse skupaj izredno ugodna. NEPREMIČNINE; TRG BLED. Tel.:(04) 5745 444._
KRANJ - 330 m2 v novem objektu v industrijski coni za trgovske namene, parking zagotovljen, oddamo ali prodamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - prodamo gostinski objekt z dovoljenjem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ - na parceli 2.480 m2 prodamo poslovno-trgovski objekt, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
MOTORNA KOLESA
Prodam SCOOTER Tajfun, modre barve, reg. do aprila, I, 95, 130.000 SIT. B 041/459-143 11828
Po ugodni ceni kupim bluzo, nogavice in spodnje krilo za narodno nošo. B 20 72 271 dopoldan ima
Prodam DELAVNI KOMPLET ZA KUHARJA št. 46. B 040/502-769 11978
OTR. OPREMA
Prodam otroški VOZIČEK - marela, 10.000 SIT in KOŠEK za dojenčka 20.000 SIT. B 5803-201 11859
_Prodam nov, kombiniran OTROŠKI VOZIČEK Hauch, temno moder z rumeno črto med ročaji, nastavljiv v obe smeri, priložena košara za novorojenčka. Cena 40.000 SIT. 3031/334-732 11943
OTROŠKI NAHRBTNIK, stolček za hranjenje in vozek Inglesina, ohranjeno, prodam, B 041 /499-218 11976
OSTALO
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-076 sm
Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir ali JABOLKA. B 5331-549, 031/560-048
Prodam kvalitetna OMELA za pometanje krušnih peči. Žnidar, 01 /8323-107 n84i
Prodam večjo količino 120 I PLASTIČNIH SODOV za sadje. B 01 /3627-383 »843
SKODLE prodam in pokrijem z njimi. B 531-83-40 11852
Pletem po naročilu iz vaše ali svoje volne. B 531-39-67 11871
Prodam PESJAK s kočo, v izmeri 2,5 mx2,5 mx2 m ugodno prodam. B 041/928-728 11881
Prodam 300 I HRASTOV SOD za sadni kis in nahrbtno ŠKROPILNICO. B 2042-397
Prodam drobni KROMPIR in hrastove sodove. B 587-41-02 11962
PRIDELKI
Prodam drobni KROMPIR. B 533-12-50
Ugodno prodam ROŽE TRAJNICE in JAGODE VZPENJALKE. B 25-03-127
Prodam jedilni BELI KROMPIR. Zg. Brnik 76, B 2521-499 11869
Prodam JEDILNI ter KRMILNI KROMPIR. B 5315-749_ n878
Prodam HRUŠKE tepke. B 533-81-06
Prodam 1ha KORUZE za silažo. 01/36-27-321
Prodam 30 a SILAZNE KORUZE in 30 kg KROMPIRJA za krmo. B 25-21-538 11941
Prodam beli KROMPIR kenebek cvetnik, ročno nabran. B 25-22-692 11951
Prodam KROMPIR za krmo. B 252-16-39
Prodam 0.5 ha SILAŽNE KORUZE v okolici Cerklej. B 041/55 66 37_11974
Prodam domač MED, dostava na dom. B 040/80-13-20 . . 11981
Večjo količino JABOLK za predelavo, obiranje in obrana, prodam. B 031/487-521 ''
PODARIM
Dobrim ljudem ljubiteljem živali PODARIM 2 ljubki PSIČKI, manjše rasti, ena črna, ena rjava. B 031/375-267 nsoo
NEPREMIČNINE REAL ESTATE
SVET NEPREMIČNINE d.o.o., LjublJANA Enota Kranj
Na/orjlva ulicA 12, Kkanj
TeLs 04/28MOOO Fax.: 04/202-6459 I MAlt: i«tfo@SVEl'ltE.Si
hTTp://wWW.SVFI'RF.Si
DVOSOBNA STANOVANJA
PLANINA; 57 m2, dvosobno, nadstropje 2/4. PS00786JN
PLANINA; 55 m2, 2,5-sobno, dobra prostorska razporeditev. PS00834JN
PLANINA II; 82 m2, 2,5 sobno, nadstropje 2/7, dva balkona. PS00842MA
PLANINA III; B2 m2, dvosobno, nadstropje 7/7, velik balkon, razgled. PS00668MA
KRANJ, 52 m2, dvosobno, 2. nadstropje, CK na olje. PS00882JN
VODOVODNI STOLP; 55 m2, dvosobno, nadstropje 4/4, CK. PS00839JN
TRŽIČ - Detel|ica; 61 m2, dvosobno, obnovljeno, delno opremljeno, nadstropje 1/4. PS00820MA
TRI IN VEC SOBNA STANOVANJA
PLANINA I; 89 m2, 2+2 sobno, nadstropje 4/7, dvigalo, lep razgled, adaptirana kopalnica. PS00870JN
VODOVODNI STOLP; 63 m2, trisobno, potrebno obnove, nadstropje 4/4, plin do vrat. PS00792MA
VODOVODNI STOLP; 74 m2, trisobno, nadstropje 3/4, adaptirano, CK-plin. PS00782JN
KRANJ - center; 135 m2, obnovljeno trisobno, pritličje obnovljene meščanske hiše, CK. PS00865MA
KRANJ - Labore; 155 m2, petsobno v dveh etažah, 1n+m, terasa, CK, parketi. PS00883MA
NAKLO; 67,25 m2, obnovljeno, trisobno ♦ bivalna kuhinja, p/1, CK, primerno za invalide, možna meniva za manjše stanovanje. PS00715MA
TRŽIČ - Deteljica; 75 m2, trisobno, nadstropje 1/5, CK. PS00871JN
KRANJ; 600 m2, luksuzna, poslovno-stanovanjska, dvojna garaža, klet in pritličje primerna za posl. dejavnost, parcela 515 m2. PH00844MA
KRANJ - Klanec; 112 m2 stanovanjske površine, dvojček, parcela 414 m2, odlična lokacija PH00801TJ
OREHEK, 180 m2. nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele. PH00702MA
STRUŽEVO; 220 m2, 3 leta, atnjska tlorisa 15 x 6m + 6 x 7m, 600 m2 parcele, CK-olje. PH0O705MA
ŠKOFJA LOKA - okolica; 170 m2, enodružinska, primerna za 4-člansko družino, parcela 522 m2. PH00746JN
ŽIRI; 180 m2, dvojček, tri etaže, potreben temeljite obnove, možnost ureditve treh stanovanj. PH00793MA
GOLNIK; 465 m2, tri stanovanja v hiši, parcela 800 m2, možen dokup poslovnih prostorov za turistično - gostinsko dejavnost. PH00851MA
ZG. BELA; 160 m2, enodružinska, na parceli 800 m2, ob zelenem pasu PH00857JN
BAŠELJ; 150 m2, idilična vikend lokacija, lahko dvostanovanjska, 2000 m2 parcele, opremljena po dogovoru, vseljiva takoj, oddamo. OH00797MA
BAŠELJ; 180 m2, 26 let, visokoprrtlična, vikend lokacija, razgled, sončna parcela 545 m2. PH00873MA
HOTEMAŽE, 300 m2, novejša, enodružinska, luksuzno opremljena. 685 m2 parcele PH00856JN
BLED; 340 m2, prestižna novejša vila, sodobna arhitektura, parcela 2.500 m2, čudovita lega. PH00841MA
BLED - Koritno; 326 m2, dvostanovanjska, čudovito urejena zunanjost in notranjost, razgled, 877 m2 parcele. PH00872MA
POČITNIŠKI OBJEKTI
KRVAVEC - Kriška planina; 31 m2, apartma v depandansi,   lasten   parkirni   prostor. PV00822MA
ZAZIDLJIVE PARCELE
ŠENČUR - ind. cona; 1900 m2, parcela, namenjena za posl. objekt tlorisa 16 x 40m, gr. dovoljenje, možna takojšnja gradnja. PZ00881MA
BRITOF; 486 m2, zazidljiva, ravna, pravokotne oblike, sončna PZ00770MA
MOŽJANCA: 484 m2, sončna, naselje vikendov, rahlo v hribu, razgled. PZ00823MA
LJUBNO - Praproše; 2984 m2. stavbno zemljišče,   mirna  lokacija  v  vasi. PZ00674JN
POSLOVNI PROSTORI
STRUŽEVO; pisarne in proizvodno skladiščno dvorano, skupaj 170 m2, ugodno oddamo. OP00879TJ
NA PLANINI kupimo urejeno enosobno stanovanje v nižjem nadstropju, z balkonom in CK. Cena: 10 mio
SIT.
Podarim 4 mlade MUCKE. B 59-55-061
Podarim več KUŽKOV, manjše rasti, starih 5 tednov. B 031/519-969 neeo
Zbiratelju koles podarim zelo staro žensko KOLO. B 531-51-18 neao
Podarimo lepo, mlado, belo MUCKO s črnorumenimi lisami. B 5743-295 11842
Oddam mlade MUCKE, stare 3 mesece. B 041/367-074 po 15 uri 11902
Podarimo lepo TIGRASTO MUCKO, vajeno pasje družbe. B 040/591-688, 533-33-
298 11963
Dobrim ljudem podarim 3 MLADE MUCKE. B 2521-828 11975
Podarimo 2 meseca staro, prijazno ČRNO MUCKO, vajena je čistoče. B 041/530-470 11979
POSESTI
PARCELE PRODAMO KRANJ Drulovka: lepo, ravno, zaz. parcelo na robu naselja, cca 1200 m2, Breg ob Savi ravno, sončno, zaz.parcelo ob cesti, primerno tudi za poslovno dejavnost, cca 2000 ali manj, BREZJE lepo, zaz. parcelo z lepim razgledom ob zelenem pasu, cca 600 m2, voda na parceli, elektrika zraven. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 ione
PARCELE PRODAMO: RETNJE pri Tržiču zaz.parcelo, delno v hribu, dostop urejen, el. in voda zraven, 769 m2, BRITOF Voge zaz.parcelo na robu naselja, 486 m2, 10 mio SIT, POD DOBRĆO zaz.parcelo z lepim razgledom, 500 m2 ali več, 6300 SIT/m2, CERKLJE okolica manjšo, zaz. parcelo ob cesti, 477 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222,2369-333 10117
PARCELE KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, CERKLJE - kupimo zazidljive parcele za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 ione
ŠENČUR - INDUSTRIJSKA CONA prodamo cca. 1900 m2 komunalno urejenega zemljišča, z izdanim gradbenim dovoljenjem za izgradnjo poslovnega objekta, cena 200.000,00 EUR. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJSKA GORA cca. 670m2 namenjena za gradnjo hiše ali dvojčka. Spodnje gorje prodamo parcelo na robu naselje, cca.700m2, izreden razgled. V Žirovnici, Jesenice center 1000m2 prodamo parcelo z gradbenim dovoljenjem, Blejska Dobrava prodamo več zazidljivih parcel,TRG Bled Tel.:(04) 5 745 444
BLED SPODNJE GORJE prodamo 1310 m2 veliko zazidljivo parcelo v celoti ali polovico prodamo tudi 600m2. Hlebce prodamo 950m2 veliko gradbeno parcelo urejuje se lok. dokumentacija. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
Lesce. Radovljica, Bled v manjšem bloku kupimo trisobno stanovanje do 17 mil. sit. plačilo takoj v gotovini. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Prodam ravno, zazidljivo parcelo 1767 m2, v Zg. Bitnjah ob glavni cesti, voda, elektrika naparceii, izredna lokacija. B 041/404-960,2572-092 11112
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Sp. gor-jah. B 031/561-707 n867
Prodam PARCELO na Štajerskem v Koprivnici 15000 m2, ugodno. B 5743-899 11964 BITNJE pri Kranju, ravna parcela 1800 m2, ob cesti Kranj - Škofja Loka, primerna za poslovno stanovanjsko gradnjo, cena po dogovoru! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
MEDVODE, Preska, 555 m2, rob naselja, ob gozdu, mirna lokacija, urejen dostop! Cena: 12 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
BREG ob Savi, ravna parcela ob cesti ca 2000 m2, možnost razparceliranja na manjše enote. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
Spodnja Besnica pri Kranju, Zabukovje, 700 m2 parcela, z vloženo lokacijsko dokumentacijo, možnost izgradnje stanovanjske hiše ali bivalnega vikenda.Cena ugodna! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
Kranj - zazidljiva parcela 6.900 m2 za poslovno dejavnost, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - zazidljiva parcela 4.400 m2 za stanovanjsko gradnjo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Tupaliče: zazidljivo parcelo 2.000 m2 ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Medno: zazidljiva parcela 878 m2 z lokacijsko dokumentacijo za poslovni objekt ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Gozd Martuljek - parcelo 2000 m2 ob glavni cesti prodamo po ugodni ceni, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - parcelo 780 m2 prodamo na mirni lokaciji, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kupim PARCELO do 1000 m2 na območju Poljanske doline - Lučine, Javorje, 041/598-358 nges
POSLOVNI STIKI
POSOJILNICA GORFIN d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica - HITRA POSOJILA do 150 000 SIT. B 040/633-903, 04/531-56-64 int. 284 ii356
POZNANSTVA
Upokojenka želi spoznati resnega gospoda ze lepo jesen. B 518-50-60 n885
RAZNO PRODAM
Prodam bukova in hrastova DRVA z dostavo. B 041/705-177 11838
Prodam BOROVE PLOHE in BREJE ZA-JKUE. B 2525-560_ii844
Prodam SUHA BUKOVA DRVA. B 041/705-796 11864
Prodam suha hrastova DRVA, cena 5.500 SIT/m3. B 51-82-366_vi89i_
Prodam mešana DRVA. B 041 /963-443
Ugodno prodam več STOLOV in MIZ ter peć za pice. B 25-03-632, 031/574-692
Prodam JABOLKA in HRUŠKE za sladki mošt po 30 SIT in DRVA po 4.000 SIT. B 27-52-209 po 20 uri 11914
Prodam okovane GAJBICE za jabolka, krompir. Višelnica 13, 5725-251 Gorje 11970
RAČUNALNIŠTVO
Prodam TISKALNIK Z 11, odlično ohranjen, cena 12000 SIT. B 041/229-161
STANOVANJA ODDAMO
STANOVANJA ODDAMO KRANJ Planina 1, obnovljeno 2 ss+k, 66 m2/lll., delno opremljeno, 68000 SIT/mes+varščina, KRANJ Planina III, opremljeno 1 ss, 45 m2/lll., 57000 SIT/mes+varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 11032
ODDAMO: Planina 3 - enosobno in ŠTIRISOBNO STANOVANJE; Kokrica -DVOSOBNO, Stražišče - TRISOBNO, Kranj-1/2 meščanske vile, Škofja Loka -2ss. FRAST-d.o.o. 04/234 40 80, 041/ 734 198
Begunje: 1SS, II.nad,delno opremljeno, vsi priključki, prevzem možen takoj, 3mes. predplačila ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Kranj, Planina - 1 SS 40 m2, 2,5 SS z vso opremo, 2 SS + K 80 m2 brez opreme, 4 SS 87 m2 z delno opremo, Stražišče -mansardno stanovanje z vso opremo, Preddvor - hišo v dveh etažah s parcelo 2.000 m2, Golnik - 3 SS v hiši, v 1. nad., z opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25
ODDAM 1 ss 45 m2 na Planini III v nizkem bloku. Delno opremljeno, 2 mesečno predplačilo. B 041/419-405 11828
ODDAM 1 sobno STANOVANJE na Posavcu. B 041/816-603 11939
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo več manjših stanovanj za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222,2369-333 10121
Kupim STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. B 041/681-510 noss
ŠKOFJA LOKA - PODLUBNIK za znano stranko kupim 2 sobno stanovanje s kabinetom, do 6.nads. Loka nepremičnine, B 50-
60-300 11933
KRANJ, Planina III ali Šorlijevo naselje, 2,5 -sobno ali 3- sobno stanovanje, nizek blok, za znanega kupca! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323_
KRANJ, Planina III, nizki bloki, za znano stranko nujno kupimo GARSONJERO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
Kranj z okolico: kupimo ENOSOBNO STANOVANJE , takoj. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
Kranj- na Likozarjevi ulici kupimo DVOSOBNO ali TRISOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80,041/ 734 198
Šorlijevo naselje, Vodovodni stolp: kupimo 3ss do 2. nad. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
KRANJ, kupimo večjo garsonjero ali enosobno stanovanje do 10 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA III nujno kupimo enosobno stanovanje s kabinetom. Zaželen nizek blok. Plačilo v enem mesecu. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
TRŽIČ - DETELJICA, kupimo enosobno stanovanje do 10 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360
Bled, Lesce in Radovljica kupimo več stanovanj NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
STANOVANJA NAJAMEMO
Mlajša uslužbenka najamem ENOSOBNO STANOVANJE ali GARSONJERO v bloku v Radovljici. Možnost predplačila. B 041 /947-665 11385
Nujno rabim v najem 1 sobno STANOVANJE neopremljeno v pritličju ali 1. nads., na Planini ali v Kranju. B 595-87-39 11908
Najamem GARSONJERO v Kranju ali bližnji okolici. B 041/643-014 11918
KRANJ STRAŽIŠČE - enosobna, dvosobna stanovanja za znane najemnike, najamem. B 23-15-600 , 041/774-101 Pianova nepremičnine 11932
ŠENČUR, BLIŽNJA OKOLICA, NUJNO najamemo stanovanje za tričlansko družino, obvezno vsi priključki, lahko tudi polovica hiše ali manjša samostojna hiša. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel.:04/506-13-00 fax: 04/512-08-88
SPORT
Prodam varovalni PLEZALNI PAS Petzl. B 041/413-778 11868
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter,s.p.,Senično 7, Križe, B 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE. KO-MARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KAR-NISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5% popust! 4228
u
LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
Vpisujemo v visokošolska programa
VISOKA ŠOLA ZA MANAGEMENT VISOKA UPRAVNA ŠOLA
srednješolske programe
PREDŠOLSKA VZGOJA EKONOMSKI TEHNIK EKONOMSKO - KOMERCIALNI TEHNIK (PTI) BOLNIČAR - NEGOVALEC TRGOVEC
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
Informacije: 04/506-13-70,506-13-60 www.lu-skofjaloka.si
Izvajamo klasični Termopuz fasade, klasična barvna Teranova, z našim ali vašim materialom, z odrom. B 041/414-038, 031/655-389, Radovan Andeličinoski s.p., Pot na Lisice 6, Bled 10222
STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov- hitro in po ugodni ceni. B 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, Za-kal 15, Stahovica 10449
PREVZAMEMO VSA GRADBENA DELA Z MATERIALOM ALI BREZ. Kolgeci Nuhas.p., Struževo 3 a, Kranj B 031/442-779, 031/830-416 10468
Izvajamo vsa GRADBENA DELA. od temelja do strehe, notranje omete, adaptacije, omete fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje. B 041/561-838, Bytyqi Bene in ostali, Struževo 3 a, Kranj 11352
Izdelava podstrešnih STANOVANJ - ugodno! Planinšek Vilma s.p., Hotemaže 21, Preddvor B 253-16-73 ali 040/645-855
RAČUNOVODSKE STORITVE OPRAVLJAMO STROKOVNO IN AŽURNO. IMAMO DOLGOLETNE IZKUŠNJE. KOB d.o.o., Kranj, Mlaška c. 14, Kranj, 204-53-66 11547
STROJNI OMETI
HITRO-KVALITEINO-UGODNO
d.o.o.
Britof 152, Kranj Tel.; 040/633 702
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Izdelava betonskih in kmanitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. ADROVIČ & CO d.o.o., Jelovška 10. Kamnik »041/680-751, 01/839-46-14
SLO-DOM ZAKLJUČNA DELA stropi in stene Knauf, Rigips, Armstrong, izdelava celotnih podstreh ter adaptacije stanovanj, laminati, okna, vrata in strešna okna Velux. Markotič Slavko, s.p., Suška c. 28, Šk. Loka, B 513-40-83, 041/806-751 11621
ŠKORC vodovodne instalacije in ogrevanje - izdelava in montaža vodovodnih in centralnih instalacij, adaptiranje kopalnic, vključno s keramiko. Zajamčena kvaliteta in ugodne cene. B 041/941-067, 595-83-60, Aleš Škerjanc, s.p., Žiganja vas 70, Križe 11632
Lamelne in plise zavese, žaluzije, roloje in sereen senčila - izdelamo in montiramo. Na zalogi avtomatika za senčila. RONO SENČILA, Mavsrjeva 46, Not. gorice, 01/365-12-47, 041/334-247_11673
NAČRTOVANJE, ZASADITVE IN VZDRŽEVANJE VRTOV, GROBOV IN OSTALIH ZELENIH POVRSIH, SVETOVANJE. B 231-27-22, 031/729-003, Larix, Mata-jčeva ul. 1, Kranj 11942
Prevzamem ZIDARSKO DELO od temeljev do strehe, tudi fasade in zunanje ureditve, tlakovanje dvorišč, hitro in poceni. B 041/593-492, Bytyqi oče in sin,d.n.o. Cegelnica 48 B, Naklo 11961
STANOVANJA PRODAMO
BISTRICA PRI TRŽIČU: DETELJICA - pro-damo 2 sobno STANOVANJE, 64m2, 8.nadstropje, lep razgled, cena 12,5 mio SIT. Inf. C 041/845-792_9988
Prodam GARSONJERO v starejši hiši v centru Tržiča, prenovljena, lepa, 3. nadstr., cca 22 m2, souporaba sanitarij. B 031/782-386
BISTRICA PRI TRŽIČU - 1 sobno STANOVANJE s kabinetom, 2. nadstr. nizkega bloka na Kovorski c, 39 m2, prodam. Cena 9,5 mio SIT B 040/831-251
KRANJ-Planina I: Garsonjera, 27,8m2,Vll.nad,vsi priključki, takoj vseljiva. Medvode: Prodamo zelo lepo garsonjero, renovirano, 21 m2, IV.nad, kuhinjska niša ločena, takoj vseljiv. Lesce: Prodamo zelo lepo garsonjero 21 m2, kuhinjska niša ločena, II.nad., balkon, vsi priključki, takoj vseljiva, cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120 . 041/755-296,040/204-661
KRANJ-Žagarjeva: 3SS,98m2, VP, popolnoma renovirano, vsi priključki, primerno tudi za poslovno dejavnost,vredno ogleda, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
KRANJ - Kebetova: 2.5 SS 57 m2 v 3. nad., obnovljeno; 2 SS + K 63 m2 v4.nad., CK ni, 2 SS 54,6 m2 v 4. nad. pri nebotičniku, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - 2 SS 41,60 m2 v 4. nad. na Zlatem polju, 2 SS 61 m2 v l.nad., CK in garaža, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, center - 94 m2 + terasa 40 m2 v l.nad., obnovljeni prostori, primerno za stanovanje ali poslovne prostore, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ -1 G 29,8 m2 v 5,nad., 2 SS 68 m2 v 2.nad./3.nad., plačilo po obrokih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ - 2 SS 62 m2 v 7. nad.. 2 SS 62,5 m2 v 6.nad., takoj vseljivo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ -1 G 29,6 m2 v 3.nad., takoj vseljivo, 2 SS + K 69,5 m2 v 5.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ: 1 SS 17 m2 v 1. nad., cena = 3,9 mio SIT, 1 SS 33 m2 v 1. nad., prazno. 1 SS 36 m2 v l.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina, Ul. Janeza Puharja, garsonjera 28 m2, velik balkon, 7. nad., krasen razgled, vseljiva takoj! Cena ca 8,6 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890,
STRAŽIŠČE pri Kranju, novo adaptirano enosobno stanovanje ca 35 m2, terasa, pritličje večstanovanjske hiše, vseljivo takoj!Cena 8,5 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890,
KRANJ, Planina lil, 2 sobno 63 m2, sončno, takoj vseljivo, cena ca 16 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041 / 347 323
KRANJ, Zoisova ulica, 2 sobno, 55 m2,
1. nadstropje nizkega bloka, CK plin, v celoti adaptirano, vredno ogleda cena dogovor. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041 / 347 323
Škofja Loka, Frankovo naselje, 2 sobno s kabinetom, 70 m2, VI. nad., funkcionalno in sončno, prodamo za ca 16,5 MIO ali menjamo za 1 sobno na isti lokaciji ali V Kranju. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
Škofja Loka, Podlubnik, 3 sobno, 75 m2, XII nad., cena dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska lil. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
ŠKOFJA LOKA - prodamo urejeno 2ss, 62 m2, 1.4,2 mio. FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041 /734 198
PLANINA 3: prodamo 2ss, 60m2, nizek blok, cena 16 mio.FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/734 198
PLANINA 2: prodamo 3ss, 89 m2, cena 17,5 mio FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/734 198
ŠKOFJA LOKA: prodamo 1ss, 4.5 m2,
2. nad. FRAST nepremičninska hiša 04/ 23 44 080 041/734 198
PLANINA 3: prodamo 2,5ss, 75m2, l.nad, 18 mio FRAST nepremičninska hiša 04/ 23 44 080  041/734 198
Šorlijevo naselje: prodamo 3ss, 74 m2, sodobno. FRAST, d.o.o. 041/ 626 581 04/ 23 44 080
GLASBENIKI MESECA SEPTEMBRA 2002
SEPTEMBER 2002 Pripravlja Andrej Žalar
Ansambel Karavanke
glasbo. Matjaž je najprej nasTopal z ansamblom Gorenjci, potem pa ga je pot zanesla v tujino, kjer se je profesionalno ukvarjal z glasbo celih deset let. Tudi Jani je po nekaj glasbenih kilometrih doma odšel igrat v tujino, po vrnitvi pa je bil nekaj let pevec in solo kitarist pri ansambiu Obzorje. Mojca se z glasbo srečuje od rane mladosti, dolga leta pa je bila pevka pri ansamblu Obzorje. Martin pa obiskuje glasbeno gimnazijo v Ljubljani. Imel pa je tudi že tudi svoj orkester.
Člani ansambla se poznajo že vrsto let in so občasno že tudi skupaj nastopali. Zelja po druženju in dobri glasbi je botrovala ustanovitvi ansambla Karavanke. Z nastopi so začeli v začetku leta 2002. Igrajo na različnih prireditvah; od ohceti do veselic. Imajo že svoje prve posnetke, katerih avtorji so zaenkrat sami (Jani in Matjaž) in seveda želijo čimprej izdati svoj prvi CD.
Člani ansambla so Matjaž Slivnik, harmonika, klaviature in vokal, Martin Pustinek, bariton, pozavna, bas in vokal, Jani Potočnik, kitara in vokal ter pevka Mojca Dolenc. Vsi člani ansambla se že nekaj let resno ukvarjajo z
GLASBENIKI MESECA - SEPTEMBRA 2002
Kdaj ste prvič slišali za ansambel Karavanke?
Ime in priimek .....................................
Naslov .................... ....................
Pošta...........................................
Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p 124, 4001 Kranj.
LI KOZAR
mm© »cM
SrtflSiŠGOOK § "o7© turo® 7(MS)(K§0<JX§)
Benedikova 7,4000 Kranj tel.: 04 23 11 047, gsm.: 031 604 880
NAGRADNA IGRA
>>u4X   Založba Dallas Records DALLAS MUSIC SHOP
Nagradno vprašanje:
Kateri po vrsti je nov Severinin CD?
Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj (do 16.9. 2002).
Podelili bomo 2 CD-ja Založbe Dallas Records. Nagrajenca iz prejšnje nagradne igre:
AniTreven, Pod gozdom 1, 4201 Zg. Besnica Tjaša Zaletel, Nasovče 16, 1218 Komenda
ODDAJA P RIJATELJI
	P-	ADIA |
	0	CNJIŠČEf
		
HALA TIVOLI		LJUBLJANA
NEDELJA	22	SEPTEMBER
OB 18. URI		
PREDPRODAJA VSTOPNIC
pon-pet: 7.00 -14.00 © OI/5I2 II 26
ansambel Svetlin ansambel Modrijani ansambel Storžić
Alfi Niplc in njegovi muzikantje ter Avsenikov tercet
Vitezi celjski Slovenski muzikantje
ansambel špik ansambel Fantje z vasi
ansambel Nagelj duet Brigita tn Boštjan ter ansambel Vrhovec ansambel Braneta Klavžarja Mladi Dolenjci ansambel Vrisk Fantje s Praprotna ansambel Marela
Franci Trstenjak Erna Urbane Matjaž Merljak Ida Bas Jože Bartolj Danica Godec Martin Krpan in njegova cesarost
VAŠA PESEM: PREDLOG TEGA TEDNA     Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna:   Radio Ognjišče, Štula 23, Popevke: 1. Kličem te - Rebeka OremeljA     p.p. 4863,1210 Ljubljana Šentvid
1. Še ptiči - 7. oktober 2 Zavriskaj in zapoj - ans Nagelj Glasujete lahko tudi na internet naslovu: 2 Milje dolga pot - Elektra http /radio ognjišče si
3. Dan je lep ■ Nataša & Zibelnik
NZ-viže: lme 'n priirnek...................................................
1 Kdor je dobre volje • Beneški fantje
2. Mi smo gorenjski fantje • Fantje ........................................................
g Praproti
3. Ljubezen je čarobna stvar - ................................................. ......
Slovenski muzikantje
KRANJ - ČIRČE, v 6-stanovanjski hiši prodamo popolnoma obnovljena stanovanja različnih kvadratur, z vsemi priključki, lastnim parkirnim prostorom, vseljivo oktobra 2002. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Na voljo je še trisobno stanovanje, 89,70 m2, v I. etaži. Pri nakupu obnovljenih stanovanj ni provizije. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - MLAKA - v novem poslovnos-tanovanjskem objektu je na voljo še enosobno stanovanje z garderobo, 64,60 m2, v pritličju. Stanovanje je vseljivo takoj in opremljeno z vsemi priključki. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ-CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši je ostalo prosto samo še enosobno stanovanje, 55,60 m2 v mansar-di, prevzem možen takoj, UGODNO PRODAMO, Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ, CENTER - TOMŠIČEVA ULICA, v prenovljeni večstanovanjski hiši, prodamo prenovljeno garsonjero 30,20 m2, v mansardi, z balkonom, kompletno opremljeno, vseljivo novembra 2002. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ, CENTER - GLAVNI TRG, v straomeščanski hiši prodamo prenovljeno enosobno stanovanje 39,58 m2, 1.nadstropje, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ŠORLIJEVA ULICA, prodamo enosobno stanovanje 38,50 m2, z obnovljeno kopalnico, pritličje nizkega bloka, balkon, takoj vseljivo. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - UL. TUGA VIDMARJA, prodamo enosobno stanovanje, 39,20 m2, 5. nadstropje, vsi priključki, vseljivo takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje 60,70 m2, 2.nadstropje nizkega bloka, zastekljen balkon, vsi priključki. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje, 56,80 m2, 2. nadstropje nizkega bloka, zastekljen balkon, vsi priključki. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - UL. JANKA PUCLJA, prodamo dvosobno stanovanje 62m2, JV lega, balkon, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - SAVSKA CESTA, prodamo dvosobno stanovanje 61,60 m2, 4.nadstropje, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo kompletno adaptirano trisobno stanovanje, v mansardi večstanovanjske hiše, cca. 75 m2 stanovanjske površine, lastniško parkirišče v izmeri 20 m2, prevzem možen po končani adaptaciji, cena 15 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
GORICE, v tristanovanjski hiši prodamo komfortno urejeno štirisobno stanovanje 130 m2, staro 11 let, visoko pritličje, dva večja balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - J. PLATIŠE, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 96 m2, pritličje, dva balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - UL. JANEZA PUHARJA, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 91 m2, 6. nadstropje, balkon, vsi priključki. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Hrušica prodamo dvosobno stanovanje 58m2. cena ugodna, na Jesenicah plavž prodamo dvoinpolsobno stanovanje. Stanovanje je renovirano in takoj vseljivo. cena 9.8 mil sit.NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
KAMNA GORICA, prodamo veliko trisobno stanovanje 75m2, nad vrtcem. Cena samo
10 mil sit. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
LESCE naselje prodamo manjše stanovanje v izmeri 28m2, balkon, pokrita nadstrešnica za avto. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
BOHINJ STARA FUŽINA prodamo lepo dvosobno stanovanje. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
STANOVANJA PRODAMO: Tržič Bistrica 1 ss, 48 m2/l., klasično ogrevanje, 8 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 1 ss, 41,67 m2/IV, vsi priključki, 9 mio SIT, KRANJ Zlato polje 1 ss+k, 41,40 m2/lll, delno obnovljeno, plin do vrat, 11,1 mio SIT, KRANJ Center 2 ss, 55m2/PR, vsi priklj., ni balkona, 12,4 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas, 2 ss, 54,13 m2/IV, vsi priklj., 15 mio SIT, KRANJ Planina
11 2 ss, 68,30 m2, vsi priklj. nizek blok, 16,7 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222,2369-333 tono
STANOVANJA PRODAMO; KRANJ Planina I 2 ss+k, 54,80 m27IX, vsi priklj., 12,88 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp 3 ss, 90 m2/l, etažna CK olje, obnovljeno, 15,6 mio SI, KRANJ Vodovodni stolp, lepo, obnovljeno 3 ss, 73,80 m2/lll, vsi priklj., 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222,2369-333 10120
LESCE GARSONJERO, 28,4 m2/IV., vsi priključki, balkon, nadstrešek za avto, 8 mio SIT oz. po dogovoru, GOLNIK 2 ss, 56,10 m2/lll, vsi priključki, 11 mio SIT, KRANJ Planina I 3 ss, 77,70 m2/VIII, vsi priklj. lega S,V,J, 16 mio SIT, TRŽIČ Center garsonjero, 22 m2, klasično ogrevanje, 2,3 mio SIT, TRŽIČ Deteljica obnovljeno 1ss+k, 41 m2/ll, vsi prikl., 9,5 mio SIT, TRŽIČ Deteljica obnovljeno 2 ss+k, 64 m2/VIII., 12,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje 2 ss, 50 M2/IV., lastno parkirišče, 13,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-
222 10543
Prodam STANOVANJE 75 m2 v pritličju, z 200 m2 vrta, Križe pri Tržiču. B 5951-556
PLANINA - več garsonjer, eno in dvo sobnih stanovanj, priključki, balkon, ugodno prodamo. B 23-15-600, 041/774-101 Pi-anova nepremičnine 11927
LESCE - garsonjera (28 m.2), 4. nad. balkon, priključki, opremljena, nadstrešek za avto, ugodno prodam. B 23-15-600, 041/774-101 Pianova nepremičnine 11928
GOLNIK - dvoinpolsobno STANOVANJE (56 m2), 3.nad., priključki, balkon, cena 11 mio SIT, ugodno prodamo. "S 23-15-600, 041/774-101 Pianova nepremičnine 11929
KRANJ v hiši. dvosobno stanovanje, 2.nad. CK, ugodno prodam. B 23-15-600, 041/774-101 Pianova nepremičnine 11930
PLANINA I dvosobno z dvema kabinetoma, l.nad., priključki, balkona, ugodno prodam . B 23-15-600 , 041/774-101, Pianova nepremičnine 11931
KRANJ Planina I, garsonjero, 28,70 m2/VII, zaprt balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, 8,7 mio SIT, KRANJ Planina III, 2 ss, 62,50 m2/VI, vsi priključki, 15 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 11956
KRANJ prodam 4 sobno STANOVANJE in pri Drulovki prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. B 041 /647-257 11933
VIKEND PRODAMO
PŠEVO pod Joštom, posestvo ca 8500 m2, z enostanovanjsko hišo na sončni in idilični lokacijilCena DOGOVOR. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
Prodam BRUNARICO, brez zemljišča. 041 / 626 581.
VARSTVO
Iščem VARUŠKO v popoldanskem času za 2x na teden. B 041/855-484 11349
VOZILO KUPIM
KARAMBOLIRANO VOZILO ODKUPIM. Plačam takoj. Uredim prepis in odvoz. B 031/770-833 nooe
Kupim osebni avto CLIO, SAXO ali PUNTO od I. 96 dalje, najraje od prvega lastnika. B 041/347-944 11657
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), B 5134-148, 041 /632-577 9005
ODKUP-PRODAJA, PREPIS VOZIL-go-tovinsko plačilo. MEPAX,d.o.o., 2323-298, 041/773-772_11508
Prodam AUDI A 4 TDi AVANT, I. 98. B 041/287-780 11333
Prodam FORD ESCORD KARAVAN, I. 92, veliko dodatne opreme. B 041 /347-943
Prodam CHRYSLER VOYAGER 2.5 TDi, I. 93, 920.000 SIT in KOMBI C 25 I. 89, 85000 SIT, g 041/713-110 Andrej 11335
Prodam SUZUKI SVVIFT 1.3, I. 91, siv. B 041/365-023 11343
FORD MONDEO CLX, I. 93, veliko dodatne opreme, lepo ohranjen, prodam. B 041/436-323 rtfrff
RENAULT 19 CHAMADE 1,4, LETNIK 1991, 157.000km, GRAFITNE BARVE, RADIO, EL. POMIK STEKEL, DCZ, MEGLENKE. CENA: 320.000,00. KREDIT DO 5 LET AVTO MLAKAR PODBORŠEK. LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL.: 04/20 19 308
RENAULT MEGANE 1,4 RXE 5V, 38.000km, METALIK RDEČ, KLIMA, ABS, 4XAIR BAG, RADIO, DCZ, CENA; 2.080.000,00. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL; 04/20 19 308
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d.o.o
PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
LJUDSKA UNIVERZA KRANJ
JEZIKOVNA ŠOLA
Šola s tradicijo in uspehi
vabi k vpisu od 9.9. do 27.9. v tečaje
AN - NE - IT - FR - ŠP - SLO - RU
Jamstvo, ki zavezuje:
* 500 kandidatov letno
* 90 % slušateljev opravi izpit prvič
* vsak drugi slušatelj ostane zvest vsaj 3 semestre
>■ Izpit Državnega izpitnega centra:
* osnovna raven
* višja raven
> Izpiti Univerze Cambridge (UCLES) >• Izpiti Goethe institut
Udeležencem nudimo:
* brezplačno uporabo učilnice za samostojno učenje z uporabo interneta in gradiv
* organiziran strokovni izlet v tujino
* popuste na zvestobo in termine
INFORMACIJE: tel.: 04 280 48 00 ali 04 280 48 16 Splet: www.lu-krani.si
AUDI A4 1,9 TDI KARAVAN, 110KM, LET-NIK1997, RDEČE BARVE, AVT KUMA.EL. PAKET, ABS. CENA: 2.950.000,00. KREDIT DO 5 LET. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ. TEL: 04/20 19 308
RENAULT MEGANE 1,9 DTI KARAVAN, LETNIK 2000, 60.000KM, METALIK GRAFITNA BARVA, KLIMA, SERVO VOLAN. ES, DCZ, CENA: 2.290.000,00 SIT UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL.: 04/20 19 308
■b-JTel./fax: 04/25-76O52
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH _ SISTEMOV TER j-cpS? AVTOMOBILSKIH
BLAŽ.LCEV¥MOMROE¥
FIAT DOBLO 1,9 JTD, LETNIK 2002, 9.000KM, SREBRNE BARVE, KLIMA, DVIŽNA ZADNJA VRATA, 2XD RS NA VRATA, POT. RAČUNALNIK, DCZ, ES. CENA: 2.990.000,00. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE! AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308
VOYAGER 3.3 SE AVTO MATI K, LET 97, MET TEMNO ZELEN, KLIMA, 7 SEDEŽEV, SERVISNA, KOT NOV, 2.290.000 SIT.AVTO LESCE D.O.O.JEL; 04-5319-118
MAREA 2.0 HLX,LET 99, MET SIVA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, ALU, 1.860.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL; 04-5319-118
NISSAN, PRIMERA 1.8,LET 2001, MET SREBRNA, 46.000 KM, AVTOMATSKA KLIMA, EL OPREMA, ABS, KOT NOVA, 2.750.000 SIT AVTO LESCE D.O.O. TEL; 04-5319-118
XANTIA 2.0 HDI BREAK.LET 99, MET SREBRNA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, OHRANJENA, 2.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL;04-5319-118
HONDA, CRX 1.6 ESI TARGA.LET 95, MET TEMNO ZELENA, 112.000 KM, ALU, OHRANJENA, 1.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL 04-5319-118
LAGUNA 2.0,LET 95, BELA, ALU, EL OPREMA,AIR BAG, OHRANJENA, 1.280.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL 04-5319-118
ESCORT 1.6 I CLX,LET 93, MET MODER. 5V, SERVO, CZ, 540.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
MEGANE 1.6 16VCOUPE,LET 2001, SREBRN, 30.000 KM, SERVISNA, KLIMA, 4X AIR BAG, ABS, 2.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
NISSAN, PRIMERA 1.8,LET 2001, MET MODRA, 33.000 KM, AVT KLIMA, ABS, RADIO, EL OPREMA, KOT NOVA, 2.750.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O.. TEL. 04-5319-118
FORD,GALAXY 2.3 LET 98, SREBRN, AVT KLIMA, 2X AIR BAG, AR, EL OPREMA, 7 SEDEŽEV.ZELO OHRANJEN, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
VOLVO S40 1.9 TD,LET 99, SREBRN,KLIMA, 3X AIR BAG,LES,AR, EL OPREMA, 2,660.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
OPEL, VECTRA 1.6 16V KARAVAN,LET 99, MODRA, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, LES, OHRANJENA, 2.250.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
LAGUNA 1.8 RT,LET 94, MET SREBRNA, EL OPREMA, OHRANJENA, 1.090.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118_
OPEL, ASTRA 2.0 DT KARAVAN,LET 99, 4X AIR BAG, KLIMA, ABS, EL OPREMA, UGODNO, AVTO LESCE D.O.O., TEL.. 04-5319-118
PASSAT 1.9 TDI 4 MOTION.LET 99, AVT KLIMA, SERVISNA, EL OPREMA, 3.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
A4.1.8 TURBO AVANT 180 KM,LET 98, MET MODER, 87,000 KM, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, ALU, LES, KOT NOV, EL OPREMA, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
JEEP, CHEROKEE 4.0 LIMITED,LET 91, MET SIV, KLIMA, USNJE, ALU, 790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
MEGANE 1.6 RT,LET 96, MET RDEČ. AIR BAG, SERVO, EL OPREMA, 1.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
OGLEJTE SI VSO NAŠO PONUDBO VOZIL NA INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI
NAKUP NA POLOŽNICE, Z MINIMALNIM POLOGOM ,SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO TER DAVČNO ŠTEVILKO, POKLIČITE AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118
PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, ODKUP VOZIL, MENJAVA, CENITVE VOZIL VSAK DAN 8-18, SOBOTA 8-12, AVTO LESCE D.O.O.JEL.: 04-5319-118
Prodam GOLF IV 1.4, I. 98/6, 104.000 km, elek. paket, servisna knjiga, 1.790.000 SIT. B 041/548-362, 5182-239 nese
ŠKODA FAVORIT BLACK LINE, I. 93, lepo ohranjena. B 041/614-048 n874
BMW 523 metalna zelena, letnik 2000, vsa oprema razen usnja, servisna knjiga. B 041/614-048 11875
MITSUBISHI PAJERO 3.5, kratki model, srebrna barva, I. 97. B 041/614-048 n876
Prodam MERCEDES BENZ C 200 kompresor, I. 2000. B 031/840-203 11377
Prodam OPEL VECTRA 1.6 i, 1.91, drugi lastnik, realni kilometri, cena po dogovoru. B 031/325-651 11393
Prodam GOLF III D, 1.92, rddeč, pet vrat, servo volan. B 040/265-220 11907
Pordam POLO clasik, 1.97, prevoženih 65.000 km , vreden ogleda. B 041/292-
323 11920
R 4 GTL, I. 91, 80.000 km, 1. lastnik, izredno ohranjena, prodam. B 041/787-
050 11949
Prodam CITROEN AX, I. 92 in CITROEN AX, I. 89. B 031/265-242 11950
Prodam HYUNDAI ACCENT 1.5 GLS, I. 95, 71000 km. B 5874-200 11959
Prodam SUZUKI SWIFT 1.3, I. 93, bele barve, vzdrževan, reg. do 6/03, za 550.000 SIT in RENAULT SHAMADE, I. 90, metalne barve, vzdrževan, strešno okno, reg. celo leto za 250.000 SIT. B 031/416-422 11930
Zelo ugodno prodam R 5 CAMPUS, I. 91. B 2047-870 11968
ZAPOSLIM
Redno zaposlimo 3 ZASTOPNIKE za prodajo tehničnih artiklov. Poskrbimo za uvajanje, redna izplačila in možnost napredovanja. B 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa,d.o.o., Žirovnica 87 11034
l živila)
V Ljubljani zaposlimo
prodajalca specialista
(izobrazba: kmetijski tehnik).
Prijave v roku 8 dni pošljite na naslov: ŽIVILA KRANJ, d.d., Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo. Informacije na tel. št.: 04/25-71-122.
Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja). B 041/604-413 ali 04/59 57 995, SK, Slovenska c. 29, Ljubljana ni
Za direktno prodajo redno ali honorarno zaposlimo nekaj ZASTOPNIKOV. Za uvajanje in prevoz poskrbljeno. Pridružite se dobro organizirani skupini, ki ve kaj hoče. Jan-comm.d.o.o., Retnje 54, Križe, 041/617-132,041/513-664 11296
Iščemo lastnike oziroma najemnike TRGOVSKIH PROSTOROV, ki bi bili zainteresirani za franšizno prodajo zelo uspešnega programa me-tražnega blaga.
Informacije ob delavnikih po tel.: 041/281-959
BEMATRADE, d.o.o., Knezov štradon 80, Ljubljana
r
Z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE
24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA
Ves dan VIDEOSTRANI in vsak večer GORENJSKA TV POROČILA
Sedem dni v tednu oddajamo zanimiv.domač, pester, pozitiven in nenasilen TV program
Snemamo v TV sUitiiu, v Vaši občini, v Vaši KS ali celo pri Vas doma
telefon uredništvo: telefon komerciala: telefon TV STUDIO: fax marketing: fax poročila DESK:
e-mail: :, INTERNET:
04 / 23311 59 04 / 233 11 55 04 / 233 11 56 04 / 232 4S SO 04 / 233 12 31
Zato nas pokličite in naročite I
TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIDEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETU, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM"
NašB nas boste v srcu Gorenjske -GTV gorenjska televizija, Nikole Tesle 2. p.p. 181.4001 KRANJ
Iščemo dekle za pomoč v strežbi. B 031/325-442, Okrečevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2 _
Iščemo MESARJA-PRODAJALCA. B 51-51-100, Štajnbirt, Mesarija,d.o.o., Kidričeva 22/a, Šk. Loka ns64
S področja Jesenic in Radovljice vabimo k sodelovanju sposobne ZASTOPNIKE za terensko prodajo. Nudimo možnost za-poslitve za nedoločen čas, B 040/299-776
Zaposlim ELEKTROINSTALATERJA. B 041/767-309, Bohinc Brane.s.p., Podbrez-je 32, Naklo_11023
Dekle za delo v dnevnem lokalu zaposlim. B 041/570-937, Okrepčevalnica Klane, Klanec 38, Komenda _11631
Iščemo fanta ali dekle,.lahko starejša, z veseljem do dela v gostinstvu, zaželjene izkušnje s peko v krušni peči. Gost.in picerija Zeleni šum, Krakovska ul. 30, Šenčur, B 259-55-20, 031/574-709_11679
Zaposlimo simpatično NATAKARICO z izkušnjami v dnevnem baru. B 041/652-653, Kamazi.d.o.o, Retnje 49, Križe ure?
Samostojni KUHAR-ica dobi redno zaposlitev. Gostilna pri Bizjaku, Zg. Bela 20, Preddvor, B 2555-600 11820
Zaposlimo DELAVCA za delo v skladišču z železnino pri Medvodah. Starost do 30 let, zaželjen izpit za viličarja. B 01/361-76-46, G. Ogrinc, d.o.o., Sp. Senica 18, Medvode
Zaposlimo KV ali priučenega SLIKO-PLESKARJA in ZIDARJA z 10-letnimi delovnimi izkušnjami. B 041/624-523, Grad. in posredovanje, Orehovlje 2 a, Kranj 11883
Delavca KOVINARSKE SMERI za delo na stružnih avtomatih, zaposlim. Brenkuš Mat-Jaž.s.p.Zasavska c. 31 B, Kranj, 041/719-
097 11884
Pizzerija Orli pogodbeno zaposli simpatično dekle z izkušnjami za delo v strežbi. B 041/682-159, Orli d.o.o., Tenetiše 80, Golnik 11923
Gostinski lokal v Kranju takoj zaposli prijetno dekle za strežbo pijače. B 041/787-059, MBM d.o.o., Prešernova 16, Kranj
k sodelovanju vabimo več operaterjev za delo v telefonskem studiu. Delo je honorarno z možnostjo redne zaposlitve. Učila International, C.Kokrškega odreda 18, 4294 Križe, B 598-00-00 11937
Ste dinamična in kreativna oseba, ki išče poleg službe še dodaten izziv v prostem času? Za vas imamo lep in pošteno plačan honorarni posel. Gantar Minka, s.p., Vir-maše 170, Šk. Loka, 041/768-939, 040/834-873 11953
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem ZIDARSKA DELA. Delam hitro, kvalitetno in po zmerni ceni. B 041/589-597
Iščem delo-igranje na porokah,obletnicah, duo ali trio, ugodno. B 5331-015 11716
Iščem delo EKONOMSKI TEHNIK, 11 mesecev izkušenj (administracija in računovodstvo). B 2591-429, 070/202-
973 11862
Iščem delo igranje na porokah, obletnicah in drugih prireditvah DUO BON BON. B 041/582-367, 041/596-277_nses
Iščem popoldansko delo. B 041/496-
904 11882
Iščem delo čiščenje, pospravljanje stanovanj, hiš, poslovnih prostorov. B 595-82-57, popoldan 11899
Elektrotehnik telekomunikacij išče delo primerno izobrazbi, prevajanje, instrukcije angleščine. B 20-45-275 Igor 11901
Iščem delo varujem vašega malčka v popoldanskih in večernih urah, čistim in likam v Tržiču in bljižni okolici. B 031/786-540
Iščem delo pomoč ostarelim, lahko tudi prevoz z avtom. B 041/931-207 11911
Iščem honorarno delo trikrat tedensko v dopoldanskem času (čiščenje,likanje..). B 041/204-194 11977
ŽIVALI
RJAVE JARKICE prodam. Stanonik, Log 9, Šk. Loka, 5185-546 11788
Mlade PUJSKE od 30 kg dalje, za nadaljno rejo ali zakol, ugodno prodam. Škofjeloška c. 92, Stražišče 11797
Prodam 8 mesecev brejo TELICO si-mentalko. B 512-03-65 11825
Prodam BIKCA simentalca, težkega 150 kg. B 5725-133 11836
Prodam srednje veliko PAPIGO sivi žako. B 2311-943 11851
Prodam KRAVO po izbiri, drva in krompir rdeči in beli. B 513-32-15 11857
Prodam okoli 350 kg težkega BIKCA sim. (9 mes.). B 5740-038 H858
Prodam 60 kg težke PRAŠIČE in ODOJKE za zakol. Šimenc, Olševek 7. Preddvor
Prodam BIKCA starega 20 dni. B 041/490-196 ali 041/490-197 11372
PIŠČANCE BELE, KILOGRAMSKE za nadaljno rejo in RJAVE MLADE KOKOŠI prodajamo. Vsak delovnik od 8-17. ure, sobota do 13. ure. Perutninarstvo Gašperlin Moste 99 pri Komendi, B 01/83-43-586
Prodam 10 dni stareaga BIKCA simentalca. B 57-44-618, 041/607-401 11903
Prodam KRAVO simentalko, drugič brejo v sedmem mesecu. B 25-26-912 11915
Prodam ČB BIKCA, starega 10 dni. B 231-19-62_;_11924
Prodam ČB BIKCA, starega 1 teden. B 25-61-047 11936
PRAŠIČE od 25-150 kg prodam in pripeljem na dom. B 041 /730-990 11944
Prodam 9 mesecev brejo KRAVO simentalko in HRUŠKE TEPKE. B 031/271-151
Prodam BIKCA mesne pasme, starega 10 dni. B 041/692-722 11946
Prodam DOMAČE OČIŠČENE PIŠČANCE za dostavo na dom. B 041 /741-516 11943
Prodam BIKCA čb starega en teden. B 587-43-39 11952
Prodamo 12 mesecev staro TELICO simentalko, A kontrola. B 5141-254 11972
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO mlado, pitano govedo, teleta, krave, ovce, jagnjeta. B 041/650-975
Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni. B 5195-088 11973
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi mož, oče, ded, praded in tast
IVAN MAVEC
iz Stražišča, Kocjanova ul. 18
Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 10. septembra 2002, ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči: žena Angelca, sinova Branko z družino in Miran Stražišče, 6. septembra 2002
OSMRTNICA
P km i ne ve veselje moje, srce nuj slavo vam zapoje, v zahvalo, za vse lepe dni!
Zapustila nas je naša draga sestra, svakinja in teta
MATILDA - TILKA OBLAK
iz Škofje Loke, Partizanska 42
Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 10. septembra 2002, ob 16.45 na mestnem pokopališču v Škofji Loki. Na dan pogreba bo žara od 11. ure naprej v tamkajšnji mrliški vežici ob 16. uri pa bo pogrebna maša v župnijski cerkvi sv. Jakoba.
Žalujoči vsi njeni
Škofja Loka, Medvode, Ljubljana, Litija, Radeče, Sežana, 7. septembra 2002
SPOROČILO O SMRTI
V 70. letu starosti je umrl
FRANC JENSTERLE
iz Šenturške gore 27
Pogreb dragega pokojnika je bil včeraj, dne 9. septembra 2002, na pokopališču v Radovljici.
Žalujoči: hčerki Metka in Alenka z družinama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti našega ata
VLADIMIRA PEČNIKA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste spremili našega dragega ata na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem, g. župniku Cirilu za lepe besede ter dr. Trčonu in sestri Metki za dolgoletno zdravljenje.
Žena Mira s hčerkama in vnuki
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mamice, hčere in sestre
MILENE ŠOLAR
se vsi njeni iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem kolektiva Gozdnega gospodarstva Bled in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, vso pomoč in moralno podporo ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Romanu Kušarju za lepo opravljen pogrebni obred, sodelavki Alenki za ganljive besede ob slovesu, pevcem okteta Lip Bled za zapete pesmi in pogrebni službi Novak. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI
ZAHVALA
V 68. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, sestra, teta in tašča
MARIJA ŽONTAR
roj. Bertoncelj iz Virmaš
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi dr. Jelencu in osebju abdominalne kirurgije KC iz Ljubljane, pevcem zbora LTH in g. župniku Simonu Fortuni za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči vsi njeni Virmaše, 27. avgusta 2002
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč gre!
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 57. letu zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat, stric, zet in svak
JOŽE KRZISNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, prinesli cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku in pevcem za lepo opravljen obred, Gorenjevaškemu oktetu, Petru za zaigrano Tišino, gasilcem ter so-vaščanki Ani za ganljive poslovilne besede. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
Žena Francka, hčerka Joži, sin Andraž, mama Lojzka, sestra Minka in brat Lojze z družinama Hotavlje, Suša
ZAHVALA
V 67. letu nas je po hudi bolezni zapustila žena, mami, sestra in teta
IVANA JERMAN
roj. Kalan
Iskreno se zahvaljujemo vsem, posebej pa sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in z nami delili bolečino. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala tudi župnikoma g. Godcu in g. Kokotcu za lepo opravljen obred in pevcem za lepo petje. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI
•••••••
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
V N6D6MO je 8't
^ Si P*6BKi*. KAKŠNO Kl*Jfco?
TOREK	SREDA	ČETRTEK
		
*		
od 13 °C	od 13 °C	od 11 °C
do 21 °C	do 17 °C	do 16 °C
Danes, v torek, bo oblačnost naraščala, pojavljati se bodo začele krajevne padavine, predvsem plohe in nevihte. Jutri, v sredo, bo sprva oblačno z občasnimi padavinami, ki bodo popoldne povsod ponehale. V četrtek bo pretežno jasno, pihal bo severovzhodni veter. Hladno bo.
Bled še slovi po veslanju in "kremšnitah"
'Kaj se pa tukaj dogaja?!" so se v soboto popoldne spraševali tuji turisti, ki so na jezeru občudovali čolne, ob jezeru pa veliko šahovnico in še večjo kremno rezino, ki so jo za obiskovalce pripravili v slaščičarni hotela Park - Gongi popularnosti in ustvarjalnosti za najvidnejše medijske dosežke.
Bled - Vikendova veslaška regata s podelitvijo gongov popularnosti in ustvarjalnosti je bila letos še posebej slovesna, saj Delova priloga Vikend letos praznuje deseto obletnico izhajanja. Tako tudi ni čudno, da je bila velika gneča na jezeru, kot tudi ob njem, kjer so se poleg popularnih Slovencev zbrali tudi še vedno številni blejski turisti, ki jih je privabila glas-
ba in živahen utrip v Veliki Zaki. Po zaključenih popoldanskih veslaških bojih na jezeru, kjer se je merilo več kot osemdeset čolnov, je sledil še slovesen del prireditve s podelitvijo tradicionalnih nagrad gonga popularnosti in ustvarjalnosti za najvidnejše medijske dosežke na radiu in televiziji. Gong ustvarjalnosti je dobil dokumentarec o slovenskem iz-
Kuharji in direktor hotela Park so razrezali kremno rezino - velikanko. V hotelu Park jih bodo kmalu spekli osem milijonov.
Vida Petrovčič si je zaslužila gong popularnosti v TV informativno - kulturno - izobraževalnem programu.
umitelju fotografije Janezu Puhar-ju režiserja Pavla Grzinčiča po scenariju Petra Povha. Posebna priznanja so dobile oddaje Polnočni klub urednice Rosvite Pesek, lutkovna nanizanka Bisergori ustvarjalke Eke Vogelnik in oddaja o povojnih ubojih Dosje Jožeta
Bogi Pretnar, glavna pobudnica in organizatorica prijetnega druženja na Bledu.
Možine. Posebno priznanje je prejela programska direktorica TV Slovenija Mojca Menart.
Še večji aplavz zbranih obiskovalcev Zake so poželi dobitniki gonga popularnosti. Med radijskimi osebnostmi je najvišje priznanje dobil Jure Sesek iz Radia
Za 2. SAM prijavljenih že več kot 100 tekačev
"Za našo prireditev, alpski maraton, ki je ena najtežjih tovrstnih preizkušenj, se je teden dni pred prireditvijo prijavila že vrsta odličnih tekačev, med njimi tudi nekdanji evropski prvak v maratonu in udeleženec treh olimpiad Britanec Rin Hill," pred sobotnim slovenskim alpskim maratonom pravi vodja organizacijskega odbora Iztok Boltez.
Kranj - Do ponovitve slovenskega alpskega maratona, svojevrstne tekaške prireditve, ki so se je lani prvič lotili člani Kluba Trmastih i/. Preddvora, je le še štiri dni. Čeprav organizatorji prijave za tekmovanje še prejemajo, saj se udeleženci daljše, 50-kilo-metrske preizkušnje za tek lahko prijavijo še do petka, udeleženci krajše. l()-kilometrske preizkušnje, pa celo še v soboto pred startom, pa je že jasno, da bo konkurenca na 2. slovenskem alpskem maratonu (SAM) letos še močnejša kot lani.
Tako je bila lista prijavljenih za 50-kilometrsko preizkušnjo konec prejšnjega tedna dolga že do devetdesetega mesta, med tekmovalci pa so tekači iz kar dvanajstih držav: Švice, Hrvaške, Anglije, Amerike, Nemčije, Finske, Madžarske, Jugoslavije, Kanade, Italije, Hrvaške in seveda Slovenije. Start 50-kilometrskega maratona bo v soboto, 14. septembra, ob 8. uri v Preddvoru, pot pa bo nato tekače vodila skozi vasice na obronkih Storžiča do Tržiča. Ta del proge je večino ravninski, nato pa bo sledil vzpon na planino Kofce, kjer se bo začel najlepši del poti po planinah pod grebenom Košute. Po planinah Sija, Pungart, Te-goška planina in Dolga njiva se bo pot maratoncev nadaljevala pod Plešivcem in prek Pečovnika, ko se bo spustila na Zgornje Jezersko, od tam, pa po krajši ravnici do cilja pri Planšarskem jezeru.
Manj tekmovalcev je do sedaj
prijavljenih tekmovalcev za krajšo, desetkilometrsko preizkušnjo, kjer pa organizatorji več prijav pričakujejo zadnje dni, saj se je moč za udeležbo na prireditvi, katere start bo ob 10. uri na športnem igrišču na Jezerskem (cilj pa pri Planšarskem jezeru), odločiti še vse do sobote do 9.30 ure.
"Prvi slovenski alpski maraton, ki smo ga organizirali lani, je na prireditev privabil 86 tekačev in tekačic iz osmih držav. Res je nekoliko neobičajen, saj je njegova razdalja večja od klasičnega maratona, konfiguracija terena pa je zelo razgibana. Vendar pa so tekači očitno prireditev vzeli za svojo, saj je lista prijavljenih letos še daljša, poskrbeli pa smo tudi za novost, deset-
Iztok Boltez
Novorojenčki
V tednu, ki je za nami, smo Gorenjci dobili 26 malih Gorenjčkov, in sicer v Kranju 21 in na Jesenicah 5.
V kranjski porodnišnici je prvič zajokalo 21 dojenčkov, od tega 11 deklic in 10 dečkov. Na prvem tehtanju je bil najlažji deček, ki je tehtal 2.100 gramov, najtežji pa je bil prav tako deček s 4.110 grami.
V jeseniški porodnišnici je 5 mamic povilo svoje otročičke. 2.540 gramov je kazalec na tehtnici pokazal najlažji deklici in 3.650 gramov najtežji deklici.
Na 1. slovenskem alpskem maratonu lani je zmagal Stojan Melinc. Stojan se letos za tek še ni prijavil.
kilometrski tek, ki se ga bodo lahko udeležili slabše pripravljeni tekači in spremljevalci maratoncev. Tako je do sedaj skupaj za obe prireditvi prijavljenih že prek sto udeležencev, v posebno čast pa nam je, da se bo krajšega teka udeležil tudi nekdanji evropski prvak v maratonu in udeleženec treh olimpiad Britanec Ron Hill," pred prireditvijo pravi vodja organizacijskega odbora Iztok Boltez.
Sicer pa bodo v soboto poleg tekmovalcev na daljši in krajši preizkušnji na Jezerskem na svoj račun prišli tudi navijači (organizatorji jih vabijo tudi ob progo), saj bo športni program na cilju oh Planšarskem jezeru povezoval Kondi Pižorn, pod nadzorom ekstremnoga smučarja in alpinista Dava Karničarja pa se boste obiskovalci med 10. in 16. uro lahko preizkusili tudi na plezalni steni. Dodatne informacije 0 prireditvi lahko dobite na spletni strani www.boltez.si/maraton/ ali po telefonu 041 647 509.
Naša šahovska reprezentantka Jana Krivec je poskrbela, da so bile partije šaha zanimive celo za ugledne goste, kot je odgovorni urednik Dela Mitja Meršol.
Ognjišče, med televizijskimi osebnostmi pa je bila z gongom popularnosti na področju informativno - kulturno - izobraževalnega programa nagrajena Vida Petrovčič. "Gong je zame lepo priznanje posebno zato, ker sem ga dobila po zaslugi glasovanja naših gledalcev. Ker oddaje pač delamo za gledalce, je to zame toliko več vredno," je povedala nasmejana Vida Petrovčič. Žal pa občudovalci na Bledu v soboto niso mogli pozdraviti Jonasa Žni-deršiča, ki je bil izbran za najbolj popularno televizijsko osebnost v razvedrilnem programu. Ko se je
dan že prevešal v noč, pa so obiskovalci Bleda lahko doživeli še en veličasten trenutek. Kuharji iz hotela Park so namreč na glavno prizorišče pod oder v Veliko Zako pripeljali ogromno kremno rezino, ki je zagotovo ena najbolj sladkih značilnosti gorenjskega turističnega središča. Številka na njej 7. 961.808 priča, da so v hotelu Park spekli že skoraj osem milijonov "priljubljenih "kremšnit". Tokratno so jih razrezali in (brezplačno) razdelili šeststo.
Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Šinik
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
KRANJČANKA
Danes izšla Kranjčanka
Brezplačno za občane in občanke Mestne I občine Kranj
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE 36. KROGA, z dne 8. 9. 2002
1, 11, 14, 16, 26, 35, 37 in dodatna 32
Izžrebana LOTKO številka: 606693
V 37. krogu je predvideni sklad za SEDMICO: 60 milijonov SIT
za dobitek LOTKO: 20 milijonov SIT