Grmec Vojko:
Gospod Pavlek
(Nadaljevanjei
Čas je hitel.
Pred božičnim šolskim odmorom je Kladivec nepričakovano stopil v Pavlekovo gostilno. Za mizo je sedel Jurič. Spregovorila sta nekaj besed, nato pa je skozi sosednja vrata vsto-pil  Pavlek  ves spremenjen.
»Zdravo, tovariš Pavlek! Se živi-mo?« ga je pozdravil in nagovoril Kladivec.
»Vrag vzemi vse skupaj! Saj ne bo šlo tako dalje«, je obupaval Pavlek.
»Ne, ne! Tako hudo pa spet ni!t mu je odvrnii Kladivec.
>V kmečko-obdelovalno zadrugo nas mislijo vtakniti. To ni za naše ljudi«, je poostril Pavlek svoj glas.
»Res smešno, da nasedate parolara naših sovražnikov. Ali smatrate laž kot resnico?« ga je vprašal Kladi-vec.
>Seveda je resnica. Zadnjič sem či-tal Kardeljev članek, ki naravnost sovražno nastopa proti velikim kme-tom in vaškim bogatašem. Prečital sem nekaj vrst, nato pa sežgal to pro-kleto brošuro.«
>Sigurno ste se čutili prizadetega, ko ste čitali o vaških bogataših?« ga je Kladiyec hladno vprašal.
>Kako? Prizadetega? Vem, da vi mladi ne boste dosti opravili, ker de-late in ne veste, za koga delate. Ta-ko so se zaganjali Hitlerjevi fanati-ki, ki so si razbili glave«, je izzival-no dejal.
»S tem hočete reči, da se bo to tudi z nami zgodilo, kajne?« je tudi Kladivec poostril svoj glas.
»Tovariš Pavlek, vas je hitrost našega razvoja tako presenetila, da nimate časa niti zasledovati te do-godke pri velikem ustvarjanju naše-ga ljudstva, posebno pa inladine«, ga je zavrnil Kladivec.
»Rad bi le vedel, kaj bo napravila mladina ...«, so razburljivo zvenele Pavlekove besede. Nato je nenado-ma zapustil lokal in  odšel.
Jurič in Kladivec sta se spogleda-la in odšla.
Zakaj Pavlek zopet spreminja svoj obraz, saj je komaj čakal, da bi se dokopal do kakršnega koli položaja v ljudski oblasti. Volitve so minile, Pavlekova prizadevanja pa so osta-la brezuspešna.
Čas je hitel.
Nova zadružna politika je posta-vila nove naloge, pred vsem decen-tralizacijo zadrug, Tudi v tej vasi bi si morali zadružniki izvoliti uprav-ni in nadzorni odbor svoje zadruge, ki je do  sedaj bila le poslovalnica.
Predsednik poslovnega odbora je bil Sever, nekdanji Pavlekov tajnik v kmečki posojilnici. Sever kot eden izmed predstavnikov premožnih kmetov si je prizadeval, da bi bo-doči upravni in nad^orni c»dbor pred-stavljali  nekdanji  ugledni   vaščani.
Zadružniki še niso bili obveščeni o predvidenem občnem zboru, ker se je Sever bal, da bi vnaprej preraču-nana zmaga ne odplavala po vodi. Zadružniki so šele dva dni pred zborom dobili pismena povabila.
Kaj storiti, da ne pade zadruga v roke velikim kmetom?
Učitelj Kladivec in pismonoša Ju-rič sta zbrala najboljše frontovce in jih opozorila na pretečo nevarnost. Kratek razgovor so zaključili s skle-pom: na zboru razkrinkati Pavleka in njegove ljudi.
•
Nedeljsko jutro. Po končani zgodnji maši so se ljudje zbrali v šoli, kjer je bil predviden zbor. Ne-kaj ljudi je odšlo v Pavlekovo go-stilno, kamor so bili povabljeni na čaj.
Čez nekaj časa je prlšel zastopnik okrajne zveze. Sever je otvoril se<-stanek in referiral o dosedanjem delu poslovalnice in poslovnega od-bora. V referatu je opustil najvaž-nejšo stvar: ncva zadružna in trgo-vinska politika in njene naloge v izgradnji socializrna. Po referatu je govoril o tem zastopnik okrajne zveze.
Slcdila je točka z volitvami uprav-nega in nadzornega odbora. Jlijudje so postali nestrpni.
Sever, nekoliko razburjen, je de-jal:
»Tako. Sedaj pa iz svoje srede po-iščite človeka, ki bi prevzel predsed-ništvo upravnega odbora naše za-druge...«
Vsi so obmolknili. Tudi sain Se-ver ni mogel dalje. Izza mize pri stenski tabli se je dvignil poslovodja Poljanec, in s skoraj prestrašenim glasom začel:
»Prepričan sem, da ni treba dolgo izbirati. Predlagam gospoda Pavle-ka, ki je po mojem mnenju edini po-štenjak v  kraju ...«
Nekateri so  dvigali  roke   v znak
pristanka  na  predlog.   Sever  je bil
, vsled tega prisiljen ponovno sprego
voriti v imenu svojega zvestega pri-
jatelja Pavleka.
; »Zakaj ne dvigate rok? Delavnej-šega in uglednejšega moža bi ne mo-gli najti pri nas. Jaz sem prvi za njega«, je dejal.
|     Po  teh besedah je  nastalo   godr-' rnonje. Večina ljudi je nehote d\ag-nila roke. V ozadju se je slišalo:      ¦ (Nadaljevanje   sledi)             ¦