ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 4. junija 1992
Leto II, št. 11
Cena 10 forintov
IN
VENDAR
SE
SLEDNJIČ
PREMIKA
str. 2
STO JE
TAU
SKÜJO..
str. 8
Kratka kronika porabskih dnevov
Gornji Senik, 30. maja, ob 15. uri.
Vsepovsod otroški živžav. Okrog šole se govori več jezikov, slovenščina, madžarščina, nemščina. Srečanja obmejnih osnovnih šol so se udeležili otroci iz Kuzme in Prosenjakovec v Sloveniji, od Sv. Ane v Avstriji in gornjeseniški šolarji. "S prireditvijo hočemo pokazati našo bogato kulturno dediščino in naše ustvarjalno delo, ki je pripomoglo, da smo se Porabski Slovenci ohranili," je povedal na otvoritvi porabskih dnevov predsednik Zveze Slovencev. Temu sta sledila kulturni in športni program osnovnih šol. Ples prosenjakovskih otrok je simboliziral dvojezičnost in dvokulturnost okolja, iz katerega prihajajo. Gledalci so se prijetno nasmejali ob posnemanju simfoničnega orkestra v izvedbi osnovnošolcev iz Kuzme. Prijetno so presenetili seniški "športniki", veliko aplavza so si zaslužili s svojim lepim petjem tudi učenci od Sv. Ane.
Gornji Senik, 30. maja, ob 19.30.
Večer v gornjeseniškem kulturnem domu je bil res vesel, kot so to "napovedovali plakati. Ob domačih skupinah so program popestrili folkloristi in ansambel iz Beltincev. Program je povezoval Milan Zrinski, ki ga Porabci dobro poznamo z Murskega vala.
V gostilni Cifer so se veselo zavrteli stari in mladi. Za dobro razpoloženje je skrbel ansambel Paktregerji iz Beltinec.
Števanovci, 31. maja, ob 10.30.
Ženski pevski zbor iz Števanovec je 8. februarja gostoval v Medvodah. Takrat so se dogovorili, da bosta tamkajšnji moški in ženski pevski zbor vrnila obisk ob porabskih dnevih. Ob domačem ženskem pevskem zboru so nastopili tudi seniški lutkarji. Najbolj so navdušili folkloristi iz Šalovec, ki so nastopili s prekmurskimi in goričkimi plesi.
Verica-Ritkarovci,
31. maja, ob 15. uri.
V tej majhni vasici je vedno polna lepo urejena dvorana kulturnega doma in tudi zdaj ni bilo drugače ob nastopu domačih in slovenskih skupin. Veliko Ijudi so pritegnile ženske nogometne tekme. Igrala so dekleta iz Apač, Markovec in Verice.
Martinje, 31. maja, ob 13. uri.
Del programa se je selil čez mejo v Martinje na Goričkem. Nedeljsko popoldne je bilo namenjeno športu. Pomerili sta se ekipi Senika in Martinja v malem nogometu, kjer je bil izid neodločen (1 : 1). Ni pa bilo tako pri športu močnih Ijudi, vlečenju vrvi. V prvem kolu so zmagali Seničani, potem pa dvakrat Martinčarji. Upamo, da seniški župan ni držal obljube, namreč da bodo morali iti "močni fantje" peš do Senika, če zgubijo.
Marijana Sukič
Utrinki iz porabskih dnevov Foto: Sándor Rőth
2
Obisk zunanjega ministra dr. Géze Jeszenszkega v Sloveniji
IN VENDAR SE SLEDNJIČ PREMIKA
"Povedati želim, da imata v naših stikih pomembno vlogo manjšini, ki živita v obeh državah. Na Madžarskem so to porabski Slovenci, v Sloveniji pa Madžari. Manjšini je treba vključiti v sodelovanje, pa ne zaradi načelnih namenov, ampak moramo to praktično uresničiti. Prišel sem čez mejni prehod, ki povezuje območje, kjer živi manjšina. Pri drugem mejnem prehodu, ki bo ravno tako odprt, pa živijo Slovenci na Madžarskem, ki bodo tako imeli lažje stike s Slovenijo. Manjšini imata pri sodelovanju zelo pomembno vlogo, vlogo povezovalca in razlagalca," je po dvodnevnem obisku v Sloveniji na novinarski konferenci v Ljubljani dejal zunanji minister dr. Géza Jeszenszky.
S PODOBNIM POUDARKOM se mu je pridružil tudi gostitelj, vodja slovenske diplomacije dr. Dimitrij Rupel: "Pomembna tema naših pogovorov so bili prehodi. Kako jih bomo v naslednjih tednih odpirali še več in kakšen bo režim na njih. Mi smo se pred obiskom gospoda ministra pogovarjali s predstavniki slovenske manjšine na Madžarskem in madžarske manjšine pri nas. Oboji so nas opozorili, da so prehodi zelo pomembni za vsakdanje življenje Ijudi. Madžarska stran se s tem strinja in dogovorili smo se, da bomo skupno odprli šest novih mejnih prehodov."
SPORAZUM O NOVIH MEJNIH PREHODIH, za porabske Slovence sta pomembna Gornji Senik-Martinje in Verica-Čepinci, sta ministra podpisala v dvorani lepo urejenega ptujskega gradu. Skupaj s sodelavci sta imela tam tudi daljše pogovore o sodelovanju med Slovenijo in Madžarsko, pa tudi o vprašanjih, ki se tičejo razmer v nekdanji Jugoslaviji. Pogovor je tekel tudi o vključevanju v evropske politične in gospodarske tokove.
Sicer pa je prišel madžarski zunanji minister dr. Geza Jeszenszky na dvodnevni obisk v Slovenijo na povabilo svojega kolega dr. Dimitrija Rupla. Na bodočem mejnem prehodu Tornyiszentmiklos—Pince (odprt bo hkrati s prehodom na Gornjem Seniku) so gosta pričakali pripadniki madžarske manjšine in namestnik slovenskega zunanjega ministra Zoran Thaler.
NA ENOURNEM POGOVORU V LENDAVI
pa so ministra seznanili s položajem madžarske manjšine v Prekmurju. O tem je
govorila predsednica prekmurskih Madžarov Maria Pozsonec, ki je povedala, da je položaj manjšine v marsičem odvisen od sodelovanja z matičnim narodom. Rekla je, da Madžarska, zlasti v svojih mejnih Zalski in Železni županiji, zna prisluhniti potrebam manjšine. Da bo tudi v prihodnje tako, je na pogovoru zagotovil ugledni gost iz Madžarske, ki je povezal skrb za obe manjšini, torej tudi za porabske Slovence.
Nadvse pomembno vlogo in mesto so imeli na vseh pogovorih tudi gospodarski odnosi med državama, še zlasti gradnja cest in železnice in tudi ustanavljanje cone za svobodno trgovino. O konkretnem sodelovanju na vseh področjih je bil govor tudi na sprejemih pri predsedniku predsedstva Slovenije Milanu Kučanu in pri predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku. Po tem kar sta povedala ministra na novinarski konferenci, sprejema nista bila zgolj vljudnostna, marveč obogatena s številnimi konkretnimi vprašanji, kako spodbuditi sodelovanje med državama in kako nastopati skupaj, ko gre za povezave bodisi v ožjem bodisi v širšem evropskem političnem in gospodarskem okolju.
NA NOVINARSKI KONFERENCI V LJUBLJANI je dr. Jeszenszky izrazil tudi veliko zaskrbljenost zavoljo nasilja nad Madžari v Vojvodini. Kaj vse se lahko zgodi tamkajšnjim Madžarom, pove ministrova informacija, da so si nekateri Srbi že ogledali in izbrali hiše, v katere se bodo preselili, ko izženejo Madžare.
PO OBISKU STA BILA MINISTRA ZELO ZADOVOLJNA z obis-
kom in pogovori. Zatrdila sta, da bo obisk zagotovo okrepil prizadevanja za boljše sodelovanje. Kmalu bo, denimo, v Budimpešti podpisan sporazum o gospodarskem sodelovanju med državama in ob tej priložnosti naj bi Madžarsko obiskal premier dr. Janez Drnovšek. V Radencih je bil pogovor o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in regionalno gospodarsko zbornico severnega Prekodonavja, na madžarski strani so bili pogovori med prometnima ministroma. Ministra sta podpisala sporazum o zračnem prometu med Madžarsko in Slovenijo, po besedah slovenskega ministra Marjana Kranjca pa naj bi konec leta začeli graditi železnico med Mursko Soboto in Monoštrom in našli bi še kaj, s čimer bi lahko ilustrirali, da se nekaj slednjič le premika. Seveda pa išče in tudi najde partnerja za sodelovanje tudi vedno več menjših podjetij iz vseh koncev Slovenije, ne samo iz obmejnih krajev. Žal pa se ni našel še nihče, ki bi bil pripravljen kaj konkretnega storiti za hitrejši gospodarski razvoj najmanj razvitih porabskih krajev.
"Ministri smo za to, da nekako delamo pot za sodelovanje," je malo za šalo malo za res dejal slovenski zunanji minister. In če se bodo uresničile še napovedi madžarskega ministra, da morata biti manjšini aktivni sooblikovalki sodelovanja med državama, tedaj smo lahko z obiskom zadovoljni.
Dr. Geza Jeszenszky je v Ljubljani novinarjem predstavil tudi prvega madžarskega veleposlanika v Sloveniji. To bo Istvan Balogh, dober poznavalec Slovenije, je dejal vodja madžarske diplomacije.
eR
Zunanji minister sprejel delegacijo porabskih Slovencev
Pred dvodnevnim obiskom v R Sloveniji je Géza Jeszenszky sprejel delegacijo porabskih Slovencev. Madžarski zunanji minister jih je seznanil s tem, da se bosta odprla dva nova mejna prehoda na slovensko-madžarski meji. Mejni prehod Martinje-Gornji Senik zaenkrat le začasno. Do 20. avgusta bo odprt le ob sobotah, nedeljah in praznikih, takrat pa naj bi ga za stalno odprli.
Porabska delegacija je gospoda ministra seznanila z delovanjem Zveze Slovencev oziroma s tistimi perečimi problemi, s katerimi se srečujemo vsakodnevno.
To je predvsem gospodarski razvoj Porabja, kajti brezposelnost bi lahko povzročila ponovno odseljevanje (kot smo ga doživeli v petdesetih-šestdesetih letih) porabskih Ijudi.
I.P.
Že več kot 20 let deluje hranilnica Őrseg, ki ima izpostavo tudi v Monoštru. Ta oblika banke se razlikuje od drugih v tem, da ima članstvo. Voditelji hranilnice so dolžni vsako leto poročati delegatom članstva o gospodarjenju. Ta "zadružna banka" ponuja storitve pri varčevanju, posojilih, menjavi deviz itd.
Nedavno so imeli letošnji zbor, kjer so izvolili novo predsedstvo in kontrolno komisijo.
ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE PRIDITE PO ZDRAVJE!
Pridite na skrajni severovzhod Slovenije, v panonsko ravnico, med zeleno goričko gričevje, v pokrajino dobrih Ijudi, kjer narava poklanja tudi zdravje.
Radodarno in nesebično vsem, ki vam živIjenske radosti grenijo revmatske bolezni, degenerativni in nesklepni revmatizem, kronična obolenja dihalnih poti, kožne bolezni in poškodbe. Veseli bomo tudi zdravih gostov, saj sodobno opremljeno zdravilišče, številne terapije in programi, prilagojeni tegobam našega časa, vračajo voljo in moč vseh, ki niso kos stresom in izzivom življenja.
Pričakujemo vas!
ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 12, 69221 Martjanci Telefon: (069) 48-210, 48-106 Telefaks: (069) 48-607
Porabje, 4. junija 1992
3
KA LEN DAR (19)
... SRCA JEZUŠOVOGA
"Posebno za slovensko krajino spisan" kalendar so 40 lejt vodavali (1904 -1944) v Somboteli. Pred tem je našo lustvo v svojom maternom jeziki leko štelo samo molitvene knige i katekizmus. S toga kalendara so se mlajši leko včili šteti, starejši pa so zanimivo i hasnovito štenjé najšli v kalendari.
V KALENDARI so pisali po domanje pa knjižno, ka so tak brodili, ka "potreben je most od našega jezika do pismenoga — i té most mi zidamo v tom Kalendari na té način, da objavlamo pesmi v pismenoj slovenščini.
Lepoga jezika se nemremo iz novin navčiti, liki iz tepih spisov pesnikov i pisatelov. Pesmi, štere so v tom Kalendari, naj nas navadijo, da bomo tüdi to lepoto cenili. Čtimo je pazlivo i Večkrat, neznáne reči so po naše povedane i čütili bomo, da žari tüdi v takših pesmaj, ki se ne spevlo, skrivnostna lepota, ki je potrebna hrana dühi tak kak krüh teli. Izbranim pesnikom je dano, da v reči položijo lepoto — nam pa je dano, da pesmi vživlemo, kak vživlemo lepo muziko, lepo sliko, pogled na lepo cerkev ali pokrajino. To je višiše živlenje düha, ki ga tüdi prosti človek lejko dosegne.
kalendar je büu prva lejpa bole verska kniga s
članki iz cerkvene zgodovino i o verskom žitki. Sledkar so že več pisali o zgodovini našega naroda i naše krajine. Objavlali so pesmi i parpovejsti. Poleg toga je Kalendar prinašau spise od gospodarstva, zdravstva, o
dogodkih po svejti. Pa nika za smej tö:. Is 1 "Veroučitel: Kak je Bog kaštigo Adama za prvi grej? Dekličina: Evo je mogo vzeti za ženo."
Slovensko rejč v našoj krajini je pomago gordržati nej samo Kalendar, nego
Marijin list i Novine tö. Prvo je začno vödavati tišinski kanonik dr. Franc IVANOCZY (1857-1913) drüge dvej pa njegov kaplan Jožef KLEKL st. (1874-1948).
Oton Župančič
Sveta si, zemlja...
Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš — z oljem mu lečiš razpokano dlan, shrambe mu polniš in vina mu vračaš za znoj, daješ sena in otave za vola, ki vlačil je brano, hodil, pred plugom in družno potil se z oračem; točiš cvetlicam v čaše medu, da pride bučela, gnana od tajne skrbi spomladi na delo za božič; ni gospodinje strah mrazov, zakaj nje družina dvojno obleko ima, in čuješ na tnalu trlice? In osnutek na stativah čaka že votka.
O, tam sveti duh razprostrl je krila nad mizo, blažen je trud in blažen počitek družini.
O rodni dom, o hiše očetove streha ti! Siromaku si grad in popotniku v dalji uteha ti: golob izpod tujega neba trepeče nazaj , kaj lastavka v južnem poletju Stipeti ne more? Na gnezdo spomin jo nese čez morje in gore.
Župančič v toj pesmi živo popišuje lepoto kmečkoga življenja i doma. "Blagor mu" — blaženi, ki; vol — junec; stative — krosna: sveti duh — je golob, ki v ništšrnij hižaj visi nad stolom (mizo); hrepenenje — želenje: uteha — tolažba." (Kalendar, 1933)
Marija Kozar
KAJ MENITE?
Do 1. juliuša vsakši dola mora dati karto tisto ma barbejra (zdravniku) k steroma štjé odti. Zato, ka če nej, te de že plačati tarbelo, če mo batežni pa mo k barbejra šli. Do tejgamau vsakši k tistoma mogo titi k steroma se je držo. Potejn mo ta odli, kama smo karto dola dali. Za koga ste si vi odlaučili?
Čubina Mariška iz Števanovac
Moja de tá doktorca, štera je töj v vesi. Kama aj dem, v Varaš? Tam tak zavolé dosta lüstvo djé že. Pa če bi ta üšla, tam bi tü nej baukši barbejr bijo, kak töj. Pa če na človeka kaj pride, te aj notra v Varaš dem, da je bus pa banzin tak dradji. Tá je pa töj lopau vmesta. Dja sam štja nikšo bajo nej mejla z barbejri. Vsakši mi je dober bijo. Furt sam es odla pa Zdaj tü tak bau. Mislim, ka z vesi skur vsakši töj par njej dola da karto.
Elizabeta Nemet iz Števanovac
Tardjé smo doma, moj mauž, dja pa sin. Vsi smo toj v Števanovca dali dola karta. Dja tak mislim, tau je dobro, ka vsakši k tistoma barbejra leko dé, k steroma štjé. Zato, če se ne vidi barbejr, ali si tak brodi, ka se drüdji barbejr bola razmej na kaj, te leko inan dé. Dapa zatok, kak dja vejm, lüstvo je töj v Štavanovca dalo dola karta. Dosta staro lüstvo dje, steri so sami. Tisti inan (drugam) ranč ne morajo titi, zato ka teško odijo, avto pa nejmajo. Dja tak mislim, ka je tau dobro, ka si vsakši barbejra sam leko vöparbaré. Zdaj do se malo bola mogli brigati z betežniki, če štjejo ka dargauč karto pá njim dajo. Barbejri tak plačo dobijo, tjelko betežnikov do meli.
K. H.
zavarovalnica triglav d. d.
območna enota M. Sobota Lendavska 5, tel. 069/31’650
PRIŠEL JE ČAS PODJETNOSTI IN PREVIDNOSTI
NEKAJ NOVOSTI ZAVAROVALNICE TRIGLAV IZ MURSKE SOBOTE:
- Paketno zavarovanje obrtnikov in kmetov z ugodnostmi ob sklenitvi najmanj štirih različnih zavarovanj;
-10 % popust ob sklenitvi avtomobilskih zavarovanj za vse voznike, starejše od 65 let, ki že več kot 8 let niso povzročili nobene nesreče.
Obiščite nas,
zavarovanje je opravek, ki je lahko obenem ugodna priložnosti
Porabje, 4. junija 1992
4
Franci, si ti?!
RESOLUCIJA ST. 757
30. maja je varnostni svet Združenih narodov sprejel resolucijo št. 757. V dvajsetih točkah je svetovna organizacija obtožila Zvezno republiko Jugoslavijo zaradi agresije na Bosno in Hercegovino in proti njej uvedla nekatere sankcije. Tako je prepovedan ves uvoz in izvoz v to državo, zamrznjene so materialne dobrine in bančni računi Srbije in Črne gore v tujini, jugoslovanskim športnikom se prepoveduje sodelovanje na mednarodnih športnih prireditvah.
Slovenija kot polnopravna članica Organizacije združenih narodov bo resolucijo dosledno spoštovala. Slovensko zunanje ministrstvo pa je sprejem sankcij ocenilo kot pozitivno in ohrabrujoče dejanje. Ministrstvo upa, da se bodo beograjske oblasti zdaj vendarle streznile.
CARINIKI Z NOVIMI UNIFORMAMI
Ob osamosvojitvi Slovenije je bilo sklenjeno, da se bodo slovenski cariniki oblekli v nove uniforme. Po nekaj mesecih so cariniki zdaj nove uniforme že dobili, so zelenkasto sive barve in podobne nemškim. Na rokavu je prišit emblem, na katerem je slovenski grb, pod njim pa je upodobljen obmejni kamen s slovensko zastavo. Enaka znamenja so na značkah na kapah.
INPAK 92
V jubilejnem letu Pomurskega sejma — njegova mednarodna kmetijska—živilska sejemska prireditev bo namreč avgusta praznovala 30. obletnico — so v ponedeljek v Gornji Radgoni odprli osmi sejem INPAK 92. Na njem se z izdelki embalaže, transportnimi napravami in tehnikami pakiranja predstavlja 170 razstavljalcev iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Italije, Hrvaške, Nemčije in Švice.
Na sejmu so spregovorili tudi o povezavi koprskega pristanišča z vzhodno Evropo in obnovitvi tirne povezave Slovenije z Madžarsko.
Sredi maja se je v Sakalovcih pojavil neki tujec. Prišel je z avtobusom ob 12. uri. Nagovoril je nekega starčka in povprašal, kje živi družina Čuk. Starejši gospod je tujcu dal napotke in on je po njegovih navodilih odkorakal proti koncu vasi. Nekaj sto metrov pred omenjeno hišo je spet vprašal moškega srednjih let. Ta se je ponudil, da ga bo pospremil. V tem delu vasi je bilo nekoč veliko hiš, ki jih danes ni več. Tu sta živeli dve družini s priimkom Čuk. Hiše, kjer so živeli člani družine Čuk, ni več. Odslužila je svoje. Danes opozarjajo samo še vodnjak in stara drevesa na nekdanje življenje. Nedaleč od tukaj stoji stara hiša, kjer živi vdova, ki se piše po nekdanjem možu. (Njen dekliš-
ki priimek je Čuk, toda tega spremljevalec ni vedel.) Moški je predlagal tujcu, naj poiščeta to gospo, ona bo gotovo vedela več povedati, saj ni več mlada. Šla sta proti hiši. Tujec zagleda hišno številko 24 in vzklikne: "Tu sem se rodil, to je moja rojstna hiša!" Spremljevalcu nič ni bilo jasno. Potrkata na vrata, gospodinja se pojavi na pragu. Sumljivo gleda soseda in tujca in naenkrat vzklikne: "Franci, si ti/"
Francek Čuk se je podal na dolgo pot leta 1948. Do leta 1953 je pisal pisma, pošiljal pakete svojcem. Po letu 1953 so domači zgubili stike z njim, v šestdesetih letih so ga dali iskati z Rdečim križem. Toda Francek
je medtem spremenil priimek. Eni so mislili, da je umrl daleč od doma, v tujini. Svojci pa so nekje na tiho v srcu slutili, da je še med živimi in po štiriinštiridesetih letih se jim je uresničila želja. Francek se je vrnil v Porabje.
Kdaj in zakaj ste zapustili rojstno vas?
"Leta 1948 sem zapustil domovino. Ni bilo možnosti za zaposlitev, zato so se nekateri preživljali s tihotapstvom. Tudi jaz sem bil med njimi. Nekega dne seje pojavil oficir z dvema vojakoma. Puško so namerili vame in me odpeljali v dolnjeseniško kasarno. Tam so me zasliševali, potem pa zaprli. Srečo sem imel in sem zbežal. V tistem obupu sem pozabil zimski plašč v prostoru, kjer sem bil zaprt. Bilo je februarja. Bil sem v hudi krizi, pred težko odločitvijo. Ali naj ostanem doma, kjer me bodo kaznovali in preganjali, ali . . .? Odločil sem se za drugo, vse sem pustil in v srajci zbežal čez Rabo v Avstrijo. Nekaj dni sem preživel pri znancu, on me je oblekel in mi dal denar, da sem lahko nadaljeval pot. Malo manj kot 2 leti sem bil v Avstriji v raznih taboriščih. Najprej sem nameraval potovati v Kanado, toda o Avstraliji sem slišal obetavne novice in te so me prevzele. Decembra leta 1949 sem že bil na drugi celini, v Avstraliji."
Pripovedujte mi o minulih štiriinštiridesetih letih. Kako ste se vživeli v novo okolje?
"Najprej sem se moral navaditi na drugo podnebje. Vse mi je bilo tuje: jezik, ljudje, način življenja itd. V tistem času je primanjkovalo delovne sile. Dve leti sem delal pogodbeno kot fizični delavec. Bil sem kurjač pri nekem podjetju. V tem obdobju nisem smel postati obrtnik. Bil sem na več mestih, opravljal sem razna dela pri različnih podjetjih. 15 let sem delal v pristanišču, kjer sem natovarjal ladje. To delo sem opustil v 70-ih letih. Do upokojitve, torej do leta 1991, sem se kot zasebnik
ukvarjal s pleskanjem hiš. Nikjer se nisem ustalil za daljši čas. Živel sem v raznih mestih: v Adelaidi, Sidneyu, Peartu itd. 18 let živim v Sheppartonu. Prilagoditev ni bila lahka, toda znanci in prijatelji so mi pomagali, da sem se navadil na svojo drugo domovino."
Vrnili ste se po 44-ih letih. Kakšni občutki vas obdajajo?
"Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti. Zelo sem bil srečen, ko je letalo pristalo v Budimpešti, ko sem zaslišal madžarske besede. Ko sem se vrnil v Sakalovce, mi je bilo tesno pri srcu. Na eni strani se mi je zdelo vse znano, po drugi pa je bilo vse tuje. Obdali so me spomini iz otroštva, revščina, pomanjkanje, odprle so se stare rane. Dobro se počutim doma."
S kakšnimi občutki se boste vrnili v Avstralijo?
"Šele nekaj dni sem doma. Vsak dan doživim kaj lepega. Na to vprašanje bom lahko odgovoril šele po vrnitvi. Porabje je prelepo! Grički, zeleni travniki, njive, gozdovi, veliko pisanih rož, to je zame paradiž, kjer se človek lahko spočije, pogovarja, obuja spomine na zelo revno, toda lepo otroštvo."
Ali boste še prišli v Porabje?
. "Upam, zelo rad bi še prišel. Zdaj sem se spomnil pregovora: "Vsaka ptica rada leti tja, kjer se je izvalila."
Pa še res je!
— MHK -
Materna rejč (11)
MEŠTRIJE
Dobro vejm, ka se je našo knjižno slovensko rejč nej náleki navčiti. Depa tak strašno žmetno zato tö nej, kak tau ništarni pravijo. Malo samo tarbej poslüšati, pa si pribroditi. Tü so povejmo imena za tiste, šteri kakšo meštrijo opravlajo. Če bi malo skrb meli, bi skor vsakšo ime, štero ovak v Porabji ne nücamo, leko razmeli.
Če nakakoma v Porabji povem knjižno rejč natakar. te se leko zgodi, ka mi povej, ka ne razmi. Pa vejte što je natakar? Tisti, šteri v gostilni vino, pivo, vinjak pa drugo nataka, natače. Mi pa tak pravimo, ka kölnar. ka je nemška rejč. Gvüšno ste že sami tö napamet vzeli, ka dosta meštrije mi nemški zovémo. Tau je zato tö, ka so gnauk svejta naši lidge na Štajersko pa na Nemško ojdli delat. Starejši tak pravijo, ka fajbekar. Eden mlajši Porabski človek, šteri ne vej, što je tau, nigdar ne pride gor, ka en fajbekar dela. Če povejm, ka gasilec, te si zato leko brodi, ka nika vendrak gasi. Zdravnik, po našom padar. je tisti, šteri koga zdravi, ozdrávi. Voznik ali šofer pa vozi. Šteri pa karte lüknja na cugi ali busi, pa je sprevodnik, zato ka nas sprevaja na pauti Gostilničar ma gostilno, novinar pa novine piše. Goslar pravimo tistoma, šteri na kakšo šker zna igrati. Po pravici pa je samo tisti goslar — napr. v knjižnom jeziki tö —, šteri z goslinom zna lejpi glas vö s škeri spraviti. Zato ma pa v knjižni rejči pravimo, ka glasbenik. Že smo pisali o tom, ka zvekšoga tam, gde je v našom govori ü, je v knjižnom jeziki u. Če mi velimo klüč, te je v knigaj ključ. Što je te ključavničar? Tisti, šteri klüče pa ka je cuj valon dela. Z nemške rejči šlosar človek pá ne more gorpriti, ka té človek dela. Če pa povejm, ka strugar, te si že leko brodim, ka strugar nika more strügati. Napriliko železo. Kupec je pa tisti človek, šteri nika küpi.  Študent pa more dosta štundejrati, če ške školnik, padar ali merar gratati.
Fr. M.
Porabje, 4. junija 1992
5
BIZEKANCA
V Porabji je en starejši človek, šteri trnok rad ma konje. Za njega so konji vendrak najlepša stvarina, ka ji je Baug stvauro. (Tau so konji za gezditi, nej pa za orati ali gnoj voziti!) Ovak ga prej hrbet boli pa vsefelé baje má depa gda je tarbej konje kam pelati, te bolečine minijo. Edni drugi pa so z muziko tak. Gda je tarbej okapati, te je vse rejže pa trga, gda pa stoj fude potegne, te vse pozabijo.
No, te človek prej dosta vse vözmisli samo naj bi svoje konje leko pokazo. Če je tarbej, te nakaka gorposedi, pa te un konja po poštiji pela za cügle. Mladi človek povejmo na konji sedi, stari pa klepa po poštiji. Depa tak vöftegnjeno, kak bi mogo ov vrkaj sejdti. (Ovoma pa bole kolene letijo.
Eno paut je tö gorposado ednoga mladoga iz svoje žlate, (Začetniki ne vejo sami gor na konja, ka se konj kauli obrača, gda gezdec z en kraj gorstaupi, ka je zmečava samo z en kraj, začetnik pa se od toga zbogi. Konj pa od toga, ka se je loški gezdec zbojo.) Te mladi pojep je že sejdo na konji, samo sam nej znau gorsesti. Zato ga je vüjec gorposado, pa ma pravo, naj se malo tágezdi z njim. Dje rejsan je tak bilau, depa gda se te fantič en cajt gezdi (gezdanje zato človeka trausi tö), gnauk ga samo začne nika stiskavati pod čarvauv (prva je prej par špricerov ali piv ali ka spüu). Mojtibaug! Depa ranč se je na takšoj mesti gezdo, gde so paulek ženske okapale! Sunce fejst sija, v bližini pa nin nega kakšoga drejva ali drugoga, gde bi se leko skrüu. Tak si je v takšoj situaciji nej mogo pomagati. Dje, drugo nika nega. tadale se je gezdo prauti Rabi. Zobe pa stiskavo, ka je méjer vendrak že takši büu, kak so gnauk svejta v luft piščavali za prvi majuš. Te pa gnauk pride v nikšo djamo pri Rabi. Z njiv pa s postije ga več niške ne vidi. Vala Baugi, si misli. Gda se enoga problema reši, te ma v glavau spadne, ka un ne smej doj s konja, ka te pá nede mogo več gor. Pa pejški za cügle pelati tö nej tak naleki nepoznanoga konja, ka leko nauri grata. Pa ka te bau? Zdaj je v glavej že tö takši pritisk emo, kak če bi ma stejla tista tö počiti. Mejér pa je
vendrak že takši büu, ka tisti baloni, s šterimi se lidgé po lufti vozijo...
Dje, drugo nega, tarbolo de probati bizekati doj s konja. Samo naj se té ne zbogi, kak bi ger mislo, ka se je dež vlejo. ..
 Kak se čüu, telko sreče je prej bilau, ka je té mladi moški, gda je eške mali pojbiček büu, je z drugimi pojbiči vred — kak vsi mali farnancke — tö probo, šteroma de bizekanca bole daleč nesla.
Novine so nej pisale, ka bi konj moker grato. Pa tau tö nej, ka bi povauden bila pri Rabi.
Francek Mukič
Mejsec
JUNIUŠ
Juniuš je šesti mejsec modernoga kalendara. V starom rimskom kalendari je büu juniuš štrti mejsec, pa je emo 30 gni. Cejli juniuš je biu za Rimljane svetek. Te so bile cerkve oprejte za matere tö, štere so prinesle v
cerkev gesti na talejraj. Ogenj, gniške pa čisto vodau so tö svetili v tom mejseci.
Juniuša je največ rauž po trankaj, v lasej — zato je daubo ta mejsec slovensko ime ROŽNIK. V našoj Slovenskoj okroglini pa pravimo po vogrskon kalendari - IVANŠČEK (Szent Iván ). Na Ivanovo (24. juniuša) so inda mladi ognje
nalagali pa so prejk ognja skakali pri nas tö. Šteroga se je plamen dotekno, tisti se je eške tisto leto oženo.
Juniuša v lasej že garbanji rastejo, samo je flajsno tarbej iskati. Kak garbanj pa rasté gečmen tö. Za enmalo se leko začne žetva. Krma tö dobro sene, dosta leko sranite na pod. "Kosec koso brüsi" pravi stara pesem. Starejši kosci pa eške znajo lepau na red kositi, pa lejpe naute spejvati. Gnesnaden že bole rejdko čüjemo pesem koscev, mesto toga motorne kosilnice frnijo po trankaj. Žetvo so inda svejta s kosicov, s srpom žele ženske. Gnes zvekša tau že tö kombajn obredi. Žetva je eške itak veuko delo, žmetno delo. Tisti, šteri s kombajnom dela, bi tö leko spejvo staro nauto, ka "piši, piši laden vöter". Depa stari cajti, stare šege so minaule. Več se samo stari spominjo v Števanovci tö, gda so inda svejta par betev žita njali na konci žetve, pa so toma pravli, ka svetoga Petra brada.
Marija Kozar
Na vesi
Edan za drudjin tjipöjvajo) Peštardje rama po vasaj. Steri ram prazan grata, že pridejo pa ga dolatjöjpijo. Ka zaka dejo tak na Silo vö z Varaša? Brodim, za dobroga lufta pa za tijoče volo. Mi, pavardja štja ne vejmo zavole poštüvati dober, čisti luft. Dapa v Budimpešta že vejo, ka kakšno je v dima biti cejli den. Fal tjöjpijo ram pa na stara dneva v vesi živijo. Leko živijo, ka penzija njin je malo vekša kak pri nas. Štiri lejta, ka je prišo v Anduvca Imre Bakozy pa njegva žena. Z Budimpešta so Prišli pa Mlinarin ram so dolatjöjpili.
"Več kak pet lejt tauma, ka smo z ženov prvin toj v tau krajini odli. Es v Anduvca smo tü Večkrat prišli. Sploj se je nam povidla ta tijoča, dober luft pa mir, ka je v vesi. Da smo domau Prišli, tau smo vpamet zeli, ka nam fali ta krajina. Tak smo si zbrodili, če mo v penziji te mi tu v tau krajino pridemo. Potejn že samo ram tarbelo najti, steroga leko tjöjpimo. Nej na doudja smo vidli tauga ram, steri se je vido meni tü pa ženi tü.
Ta gazdija je že petnajst lejt tazanjana (zapuščena) bila, zato, ka je eden stari betežan dejdek živo toj pred nami. Mlajši so si ranč te zbrodili, ka ram taudajo, da smo mi ranč töj odli. V sausada živé ena žena, tista je nas es upautila (na-
potila). Tauma je že štiri lejta. Od tistogamau delamo na rama."
Kakšo je lüstvo, steri v Anduvca živéjo?
"Tijo, mirno lüstvo živé töj. Edan drugoga poštöjamo, samo dobro vejm od njé prajti. Bola vtjüpdržijo kak gde koli v rusaga (državi). Rejdko je v cejlo
rusaga, gde takša tijoča pa mir bi bila kak töj. Najbola se mi zato boričdja pa tej bargauvdja vidijo. Lepšo nejga od tistoga kak da vleta megla zakrije dolé (doline).
Tau tü moram prajti, ka müva z ženov sploj rada mava živali. Če mo tak töj, ka že nemo odli nazaj v Budimpešto, te bomo kokauši daržali."
Kak na gausta pridete v Anduvca?
"Zdaj štja samo vsakši drüdji tjeden. Dapa če se sin oženi, te že töj ostanamo. Furt več smo že töj. Prvo leto smo notra potegnili vodau pa elektriko. Po tistim smo notra zagrajiti cejlo gazdijo pa drejvdja smo taposajili. Zato ka če dola pridemo, aj vse mamo."
Nej je špajsno, ka je töj trgovina pa autobusna postaja nej tak skrak kak doma?
"Monošter je nej tak daleč, eno vöro se leko obarne z autonom. Če v Varaš dem, te tak tjipöjvam, ka aj na cejli tjedan dojda. Mamo hladilnik pa notra vejmo spatjivati tisto, ka tarbej."
K.H.
DRUŽINA
POJE
V majhnem kraju Andraž pri Polzeli vsako leto organizirajo kulturno prireditev DRUŽINA POJE, ki bo letos 30. avgusta. To je množična pevska manifestacija družin, saj sodelujejo družine iz vseh predelov Slovenije in tudi iz zamejstva.
Nastopajoča družina mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da je družina (oče, mati ter otroci ali bratje in sestre),
—	vokalni način izvedbe — uporaba domačih glasbil: harmonika, citre, kitara naj v izjemnih primerih služijo le kot spremljava,
—	domači način interpretacije — uporaba intonacijske piščali in zborovski način petja nista zaželena,
—	da se predstavijo stare slovenske ljudske in domače pesmi.
Na prireditvi zapojo dve pesmi, eno rezervno pa mora pripraviti vsaka skupina, da se izognemo podvajanju. Zveza Slovencev poziva vse družine, ki želijo sodelovati na prireditvi, naj se oglasijo na sedežu zveze v Monoštru (Deak F. u. 17) najkasneje do 15. junija.

ÉNEKLŐ
CSALÁD
Egy kis szlovéniai faluban (Andraž pri Polzeli) minden évben megrendezik az ÉNEKLŐ CSALÁD című rendezvényt, mely ez évben augusztus 30-én lesz. Erre a nagyszabású rendezvényre Szlovénia különböző tájegységeiből és a határon túlról érkeznek családok. Feltételek:
—	a fellépő csoportot csak a szűkébb család alkothatja (apa, anya és gyermekek vagy testvérek)
—	vokális előadásmód — népi hangszerek (harmonika, citera gitár) csak kivételes esetekben, kiséret-
 ként szerepelhetnek.
—	az előadásmód tartsa tiszteletben a helyi jellegzetességeket — hangvilla használata nem szerencsés
—	az előadott dalok legye-
nek saját tájegységre jellemző	
RÉGI SZLOVÉN NÉPDALOK
A rendezvényen az egyes családok két-két népdallal szerepelhetnek. Kérjük a családokat, hogy egy tartalék dallal is készüljenek, hogy az ismétlődések elkerülhetők legyenek.
A Magyarországi Szlovének Szövetsége kéri azokat a családokat, akik kedvet és tehetséget éreznek a rendezvényen való részvételre, jelentkezzenek a szövetség  irodájában (Szentgotthárd Deák F. u. 17) legkésőbb június 15-ig, ahol részlete sebb tájékoztatást kapnak.
Porabje, 4. junija 1992
6
Porabske družine
100 gezero fčel
Bil je pravi sončen dan že pred nekaj tedni, ko se je pomlad šele razcvetela. V slikoviti Porabski pokrajini je vse skupaj še bolj prihajalo do izraza.
Šla je navkreber, z vrečko v levi in cekarjem v desni roki. Iz središča Števanovec na drugi breg, proti nogo-
metnemu igrišču. Ustavim avto in jo povabim, da jo odpeljem domov. Najprej se brani: "Vej pa je nej daleč," a kljub temu prisede. Avto po kakšnih stotih metrih zavije na desno, potem na levo in že smo pred hišo.
Imre Lovenjak nekoliko začudeno gleda, ko njegova žena Marija stopi iz avtomobila. Mojo pozornost pa najprej vzbudita dva psa. Zakaj kar dva?
"Ja, pri nas je že takšo delo, ka nagausto odijo takši, ka radi vküpberéjo," pravi gospodar. Žena pa doda: "Doma sva bila pa so nama itak odnesli."
"Dva sva v štali bila, ka sva dojila, te je notri prišo. Batrivno (pogumno) je odo
po rami, pa je tau, ka se me vidlo, odneso."
Tau že dugo bilau?
"Nej, v etom sprtolejti."
Pa psi so nej lajali?
Tisti, ka je prišo, je znau, kak trbej, pa jim je masau ponüdo pa so bili tijo."
Potem pa beseda od psov nanese na druge živali, pred vsem na divjad, ki dela škodo.
"Drügo nej, ka si sami bra-
nimo. Ovak nej mogauče nikanej pauvati," pravi Imre in pokaže na gauščo, "a nej
samo gaušča, vüpajo si tudi do srejdi vesi."
"Pri nas je Zdaj tak, ka so napravli za divjačino krajino, ka naj tü živi, ka pejneze poberéjo, da pridejo z drugih orsagov pa te tü vöstrlijo pa te dolare dobijo. Eni s tem vertivajo, srmake pa na nikoj dejvajo."
Imre in Marija živita Sama. Deco nemata, dela pa je dosta, tak ka ne zandolejta vsega. Pa sausedje kaj pomagajo?
"Sausedje so tü ram odati pa sta tüj dva stariva. Tak ka tau vse na nikoj pride. Mlajši so v Varaš odišli, z grüntom pa niške nešče delati."
Pogled na dvorišče pokaže še nekaj. Škatla ob škatli in v njih čebele. 60 dru-
žin ima Imre. Čebelar je že od leta 1950, ko si je kupil prvo družino.
"Fčele dja zatau mam, ka s toga kaj pejneze dobim, pa veselo mi je tö delati z njimi. Ja, preveč rad delam z njimi."
Lanska letina je nej bila najbaukša, ka je vse pozeblo, Imre pa vüpa, ka se letos baukše posreči. 40 držin je zdaj odpelo na pašo v Sarfimizdo, 16 kilometrov od Krmedina.
"Če je dobro vrejme, do tam ostale 2 tjedna pa pau. Dja pa se vozim vsaki den ta pa nazaj. Zazranka odidem, večer pa pridem. Drugo nika nejmam, tau, ka krajgemlemo med, telko dole trbej brati, ka vö ne pi-
Za Imreja Lovenjaka so čebele (fčele) ljubezen, pa tudi denar (pejnezi).
Marija Lovenjak na dvorišču pridno kosi travo, oba psa pa jo opazujeta.
NAŠE PESMI (25)
Travniki so že zeleni
Travniki so že zeleni, i so tudi razcvetleni, pojmo ji kosit, al' pojmo ji kosit, mlade dekline gor bidit.
Travniki so pokošeni i so tudi raztrošeni,
Zdaj paj li domau, al' Zdaj paj li domau, vsak na svojo postelco.
Postelca je gorposlana, moja luba je zaspana, stani iub’ca gor, odpiraj okence,
Vej zadosta naspala si.
Nej sam se nič nej naspala, cejlo nauč sam se jokala, men' se dugo vidi, men' se dugo vidi, kaj te nej bilau že tri noči.
Tebi se je dugo vidlo, kaj me tri noči nej bilau, kaj pa té pá bau, al' kaj pa té pa bau, da de tarbölo jemat' slobaut
Slobaut de' tarbölo jemati, svojo lubco zapustiti, siva suknjica, al' svejkla sablica, tau' de moja lubica.
Gorenji Sinik —mkm—
RECEJPTI:
Kukarčne jestvine
KUKARČNI ŽGANKI
V 3 litre vrelo, soleno Vodo sipamo od 1/2 do 3 4, kg kukarčne mele. Na srejdi piskra tjauko (kuhalnico) dejemo. Blüzi pau vöre damo vreti, te dobro zavré, da se mela spari. Višešnjo vodau dojvlejemo, vkrajdejémo. Ka v piskri ostane, dobro vküpzgrožamo, če je potrejbno, vkrajdjano vodau cüzgrožamo. Masa more takša biti, kak da dödala rédimo. Potem v žir (mast) zdrobimo. Žir ne smemo sparati. Malo v redIini spečémo. Cü djejmo Sladko mlejko, segnjeno
mlejko, mlejčen kafej ali pörkölt.
KUKARČNA TORTA
Vzememo 6 djajcini žučakov, 20 dkg cukra, 1 vanilija cuker. Vse tau na penasto zgraužamo. 6 beljakov na trdo gorzbijemo i cüzmešamo. Na koncu cüzgraužamo 8 dkg kukarčne mele in 1 /2 pecilnoga praška. Torto trbej fejst spečti. Leko go, kak druge torte, nadenemo.
Dober tek vam želi: Hilda Čabai
Porabje, 4. junija 1992
stijo, ka bi se matica splotila pa odišla, ka te tü meda nede."
In kak je s plačilom? Tüdi tau zamuja. 4 do 5 mejsecov trbej čakati, ka plačajo. Zdaj je prišlo pismo, ka do v kratkom dobili plačilo za med, ka so ga tadali oktobra.
Takole je torej tekel naš pogovor na dvorišču Lovenjakove hiše. Gospodinja Marija pripoveduje o tem, da ne hodi vsak dan v trgovino, saj ji velikokrat "sausadica" kaj prinese. Sicer pa ne kupi nič posebnega: kruh, sol, sladkor. .., vse drugo pa je v glavnem doma. Skrbeti je treba za kravo, telico, ki je breja. In potem se vprašata:
In tako se poslovim od dveh prijaznih Ijudi, ki se približujeta sedmemu križu. Čeprav sta sama, se ne dasta. Imre za popotnico postreže se z mislijo o demokraciji. Kritičen je tudi do nove oblasti:
"Kak dugo va ladala? Ne vejm," mož pa dodaja: "Kak dugo mo dja lado, mo maro držali, te pa več nej."
7
OTROŠKI SVET
Slovo od vrtca v Sakalovcih
Letos praznuje 20. obletnico svojega delovanja otroški vrtec v Sakalovcih. V teh 20 letih se je v tej vzgojnovarstveni ustanovi marsikaj dogajalo. Bila so leta, ko so imeli premalo otrok, bila so tudi taka, ko jih je bilo preveč glede na prostorske zmogljivosti. V vrtec hodijo otroci iz Sakalovec in tudi iz Dolnjega Senika. Valerija Gredlič je od vsega začetka vodja vrtca. Imela je precej
kolegic, toda menda na nobeno niso bili malčki tako navezani kot na sedanjo "drugo violinistko" lldiko Črenko.
22. maja — kot je že tradicija — so priredili majhno proslavo ob koncu šolskega leta. Istočasno so proslavili — čeprav z majhno zamudo — tudi materinski dan in se poslovili od "malih šolarčkov", ki bodo septembra že sedeli v šolskih klo-
peh.
Malčki so se naučili pesmice, igrice, plesali so in peli. Oči otrok so se svetile kot zvezdice, še bolj pa oči mamic in babic, kajti vsaki mamici je najlepši in najbolj priden njen otrok, četudi ji nagaja. Za konec proslave sta vzgojiteljici pripravili presenečenje. Vsi otroci so dobili majhna darilca, posebej še otroci velike skupine, ki bodo jeseni šli v šolo. Otroci so se z rožicami zahvalili vsem, tovarišicama, varuški teti Emi. Šli so tudi v kuhinjo, kjer so poiskali kuharico teto Klaro in njeno pomočnico teto Juliško.
Na koncu se je poslovila od otrok vzgojiteljica lldiko Črenko, ki bo nekaj časa zaradi družinskih razlogov odsotna. Želimo ji, da bi doživela pri vzgajanju svojega otroka vsaj toliko uspeha kot pri malčkih v sakalovskem vrtcu.
I. Barber
Na izletu v Sloveniji
Naša šola sodeluje s šolo v Kuzmi v Sloveniji. Šoli sta se dogovorili, da se bomo nekateri učenci udeležili izleta pobratene šole. Tako je 7. maja oče odpeljal naju z Andražen Časarjem v Kuzmo. Prespala sva
pri družinah. Sprejeli so nas prav gostoljubno in smo se lepo spoprijateljili. 8. zjuzjutraj ob šestih je odpeljal avtobus proti Celju. Tam smo spoznavali staro zgodovinsko mesto. Bili smo tudi na strokovni šoli, kjer smo opazovali, kako se bodoči
steklarji spoznavajo s svojim poklicem.
Po kosilu smo se odpeljali v Rogaško Slatino. Ogledali smo si vrelec in poskusili mineralno vodo.
Pot smo nadaljevali proti Ptuju, ki je tudi zanimivo
staro mesto. Ogledali smo si grad, bili smo v muzeju. Utrujeni, ampak z lepimi doživetji smo se vrnili v Kuzmo, kjer nas je čakal oče. Med potjo do doma sva pripovedovala o čudovitem dnevu.
Težko čakava dan, ko se
nam bosta nova prijatelja pridružila na izletu 5. junija in bomo skupaj spoznavali Madžarsko.
Ladislav Kainc OŠ Gornji Senik
Moj
prijatelj
Tomi je moj prijatelj. Stanujeva v isti vasi, na Gornjem Seniku.
On ima svetle lase. Oba hodiva v peti razred. Zelo dobro se uči in obnaša. Samo včasih kriči. Ne govori grdih besed. Po navadi se ne prepira. Pomaga tistemu, ki česa ne ve. Je priden fant. Samo včasih "spi" pri uri slovenščine. Je resen in pozoren. Svoje dolžnosti izpolnjuje.
Upam, da bo ostal moj najboljši prijatelj do konca življenja.
Žolt Bajzek OŠ Gornji Senik
VEŠ-VEM
Številke imajo tudi svoj pomen
To že veste, da zapisujemo rimske številke z znaki: I, II, III. . . in arabske številke z 1, 2, 3, 4 .. . itd.
Arabske, to so naše, s katerimi danes štejemo in računamo, so izumili že pred 2500 leti v Indiji. Od tam so jih prenesli v Španijo nato pa so se razširile po vsej Evropi. Te številke imenujemo arabske. Pa si jih nekaj oglejmo.
Skoraj najbolj nenavadno število je NIČLA. Sama je popolnoma brez vrednosti. Če pa ničlo dodamo kateremu drugemu številu, ga ta-
koj podeseteri, pomnoži ga z deset.
Moramo pa povedati, da človek že od nekdaj pripisuje številom posebno magično — skrivnostno moč in pomen, ob tem so zelo pomembne številke od 1 do 10.
ENA je bila vedno prispodoba za edinost. Enka je številka vladarjev na zemlji in bogov v nebesih.
Rabi pa se še v besedah: enoglasniki , enočleniki, enovrsten, enoženstvo itd.
DVA je bilo število nasprotja, ki pa spada skupaj, kot na primer: dan — noč, dobro — slabo, moški — ženska, zemlja — nebo, prijateljstvo — sovraštvo, vroče — mrzlo itd.
TRI je navadno tisto število, ki rado osrečuje. Predvsem se rado pojavlja v raznih pravljicah, kot na primer: morajo čez tri hribe
in doline itd. Število tri pa je tudi v krščanstvu, kot na primer Sveta trojica: oče, sin in sveti duh.
Število ŠTIRI je ves čas predstavljalo številko reda. Oglejmo si nekaj primerov: štirje letni časi: pomlad, poletje, jesen in zima. Poznamo štiri osnovne elemente: ogenj, zemlja, voda, zrak. Poznane so nam tudi štiri strani neba itd.
Število PET pa ima svoj velik pomen v naravi, saj poznamo mnoge rastline, ki imajo pet cvetnih listov. Imamo tudi pet prstov na
vsaki roki in nogi. Poznamo pa tudi pet čutov: voh, vid, sluh, okus in tip.
Za' človeštvo je bilo posebno magično število SEDEM. Največkrat ga srečujemo v zelo različnih pravljicah in tudi Bibliji, saj je bilo sedem suhih in sedem debelih let. .. itd.
Oglejmo si še število DESET. To pa ima še poseben pomen. Saj veste, da poznamo 10 božjih zapovedi. Imamo pa tudi po 10 prstov na rokah in nogah. Deset pa je tudi prvo število, ki ga zapišemo z dvema številkama. Število deset pa je še vezano na pojem deseterec, to je verz z desetimi zlogi. Poznamo tudi pri športu deseteroboj, kar je atletski mnogoboj	predvsem
moških. Iz zgodovine nam je znana desetina kot podložniška dajatev. Naš računski sistem je tudi desetiški.
Porabje, 4. junija 1992
Sto je tau sküjo (pa prismaudo)?
(Namesto Nika za smeja)
Tisti, steri ste 20. majuša bili na Gorenjom Seniki mejo opirat, ste Zdaj gvušno čemerni na nas! Ka bi se nej preveč čemerili, vam napišam, ka dja mislim o tom.
KAK SE JE ZAČNILO? Tau mejo že opiramo tak dugo, ka ranč ne pomnim. Dapa koga je tau brigalo? Nišče se je ranč nej djeno za tauga volo, če so gli vidli, ka Slovenci ižo zidajo pa vse pripravlajo na drügoj strani.
TE JE PA NAŠ MINISTER Jeszenszky gnauk v Beči bijo. Tam so z njim intervju naredli za Delo (tau so najvekše novine v Sloveniji). Pitali so ga, gda do nauve mejne prehode opirali med Slovenijo pa Vogrsko. On je pa pravo, ka te, gda de on v Slovenijo išo. "Gda pa tau bau?" "Na srejdi majuša," je odgovor dau.
Té cajtine so Vogrski cariniki (vámosok) v roke dobili, gda so apriliša v Sloveniji bili. Vse so se za glavau držali, ka pa minister norije guči, vej pa na Gorenjom Seniki nejga nej poti narédjene, nej vode, nej iže zozidane. Kak de pa te on
mejo opiro?!
Na, tej gospaudje so domau šli v Pešt pa so tau stvar malo gvüšno drejgnili. Nika se je djenilo! Tisti steri so za tau mejo odgovorni (felelősek), so Prišli dola na Senik pa so se zgučali, če Zdaj začnejo delati, te mo mejo na Števanovo (20. avgustuša) opirali. "Baugi vala," smo si mislili.
DAPA MINISTER (pa sto vej ešče sto) si je ovak brodo! Gvušno je mislo, ka če je že gnauk pravo, ka de on mejo opiro, gda de v Slovenijo išo, te tau mora tak biti. Ka de ovak lüstvo mislilo, ka on v luft guči.
TE SO PA ZAČNILI VSI SKAKATI. Paut so redli, telefon so vlejkli, dapa nej po sojej, litji po drejvan. Kontener so pripelali pa so ga postavili. (Vej ste pa tak vidli, kak tista "škatüla" vögleda, prauto tiste lejpe male iže, stera je na drugoj strani granice) Šance so kosili, sojé farbali. Delali so kak angeli. Sarmak žüpan je nej vedo, dej ma glavau?
EN DEN PRLÉ SMO ŽE ČÜTILI, ka je tu nika nej vredi. Vsikši je ovak gučo. V Sloveniji so eni tak vedli, ka minister nede na Seniki prejk išo, litji pri Tornyiszentmiklošu. Mi smo tau tö čüli, dapa nam so povedali, ka de v devetoj vöri tam opiro v trifartala desetoj pa na Seniki. "Če de se po perautaj neso," smo si mislili. Eni so tak vedli, ka de na Seniki nazaj išo iz Slovenije pa de te opiro granico. Pa je ešče v Vas Népe tö pisalo, ka pride. Pa tau tö, ka de se s svojim slovenskim kolegom pogučavo v Nagykanizsi. Kak pa te tau bau? Dé (gre) v Slovenijo na obisk (látogatásra) pogučava se pa v Nagykanizsi.
Tau je nam že tö dojšlo pa smo telefonirali šefi protokola ministra v Budimpešto. On nam je pravo, ka je is-
tina, ka ministra nede, dapa mi aj zato granico oprémo pa naj se lepau mamo.
TE SMO PA SREJDO V DEVETOJ VÖRI na mejo prišli. Že tau se nam je nauro vidlo, ka na drugoj strani žive düše nej bilau. Bola nauro pa tau, ka so sodactja od nas zvedli, ka ministra nede. Da je prišo župan Murske Sobote je samo gledo. Oni so nej vedli za tau, ka de se granica opirala té dén. Oni so najprvin tak vedli, ka de se četrtek v pau petoj vöri, te pa tak, ka samo v soboto. Dajte mi valati, ka je skor djauko, da je pravo, kak ga tau boli, ka so Zdaj dunk prvi oprli tisto drugo granico tam pri Tornyiszentmiklósu kak našo, če gli je tak bilau zgučano, ka se najprvin G. Senik-Martinje opré, ali bar obadvanje nagnauk.
STO JE KRIV, KA SE JE TAU TAK ZGODILO? Nišče ne vej. Tisti, steri so za ministra programe pripravlali, bi se mogli baukše zgučati, pa te bi lüstvo vendrik nej mislilo, ka je za norca majo. Vejpa, če dva sausada ščeta vküper orati, tistiva se najprvin tö zgučita, ka kak ta delala pa samo te začnata delati. Nej, ka bi se ves zmedjala, če ta dva plüga mejla pa enoga konja nej.
Pa ešče nika za konec. Ka aska sam dja s tauga mejla. Telko, ka sam tri vöre po kaménjaj tackala pa sam si nauve crejvle na nikoj djala. Ne vejm, če nej bi ministrom poslala kakšen račun?!
Te mi pa ne zamejrite. Do 20. avgustuša vas lepau pozdravla:
Marijana Sukič
DEZINFORMACIJE
Iz neuradnih virov smo zvedeli, da sta konec oktobra leta 1990 predsednika Madžarske in Slovenije prestopila državno mejo pri Gornjem Seniku.
Od takrat je minilo 554 dni, rednega mejnega prehoda pa še ni.
Srejdo zazranka smo čakali.. .
Baug moj, vej pa na dmajoj strani žive duše nejga
Te smo pa dnuk oprli mejo...
... pa šli v Martinje.
(Foto: Sándor Rőth)
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17., p. p. 77, tel.: 94/80-767 Cena:
posamezna številka 10 forintov oz. SLT, celoletna naročnina 260 forintov oz. 520 SLT Tisk: SOLIDARNOST, Arhitekta Novaka 4,
69000 Murska Sobota Slovenija
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo