Vsebina: Vabilo na redili letni občni zbor Zv. čebe- Računski zaključek Slov. čebelarskega dru- larskih podružnic v Kranju.....37 Stva t Ljubljani.........45 Vabilo na redni letni občni zbor Zveze O prezimovanjili v medižčih in o paprici- čebelarskah podr. za biv. mariborsko ranem sladkorju .........46 «Mast • ..............37 Čebela Maj« v Mariboru ....... 49 Razni načini dodajanja malic . . . . . .38 čtivo za začetnike....... . 4-7 Kako bomo spomladi okrepili družine? , . 40 Opazovalne postaje..............50 Letno poročilo opazovalnih postaj za 1959- Društvene vesti . . ....... ' 52 1940 . ............. 42 Naše podružnice . . . .............55 Je li mogoče izboljšati čebelno pašo? ... 44 Drobir...............55 Mali oglasi Prodam 19 A. Ž. panjev, skoro novih; 15 jih je na 9 satov, ostali pa 90 na 10 -satov, šu-šteršič Viktor, Zgornje Bitnje, p. Stražišče pri Kranju. Marec je ¡najprimernejši čas za razmnoževanje ive. Potaknjence dobite pri Hinku Klanšku, čebelarju pri Sv. Jurju pod Rumom. Podružnica Krtina ima na prodaj 50 kranjičev z mladimi maticami, čistokrvne sivke. Mera panjev normalna. Cena po dogovoru. Naslov: Soklič Ivan, Zalog, p. Dob pri Domžalah. Rotar Anton, Podsmreka 10, p Dobrova pri Ljubljani, proda 25 naseljenih A. Ž. panjev. Cena po dogovoru. Kupim večje število naseljenih eksportnih panjev z močnimi družinami in nekaj kranjičev. Kupim tudi večjo množino čebelnih voščin. Ponudbe pošljite na naslov: Ivan Jelen. št. Ilj pri Velenju. Urh Franc, čebelar v Bohinjski Beli, štev. HO, proda 12 kranjičev z mladimi maticami. Čiste sivke, panji normalne mere. Cena po dogovoru. Vrbaško pčelarsko drnštvo, Novi Vrbas. Dunavska banovina, kupi okrog 50 kranjičev. Ponudniki naj navedejo ceno. Matice mlade, čistokrvne sivke 9 rabi/enih A. Ž. panjev, dobro ohranjenih, ugodno proda Borštnar F., Ljubljana VII, Medvedova ulica 27/L Prodam 50 kranjičev normalne mere z mladimi malicami, čiste sivke. Cena po dogovoru. Oddam vse skupno. Ivan Soklič, Zalog, pošta Dob - Krtina pri Domžalah. Prodam 16 naseljenih A. Ž. panjev. Čebelnjak - Kočevje 97. II. Lakner, Ljubljana - Vič, Pred-jamska uL 72. Prodam 50 prašnih, rabljenih, dobro ohranjenih A. Ž. panjev na palice, 9 in 10 satnih, ter dobro ohranjen čebelarski voz na vzinetih, na katerega se Jaliko naloži 42 A. Ž. panjev. Mar-kelj Štefan, čebelar na Vrhniki Prodam 50 kranjičev z lanskimi maticami. Sodja Jože, čebelar in posestnik. Dobrava - Vint-gar 28. Gorenjsko, Mr i- k ■ 0 ■ DOPISI Iz Gornje Rečice. Gornja Rečica ima svoje ime po potoku, ki izvira pod goro Mrzlico, znano izletniško točko in teče po dolgi in ozki dolini ter se izliva v Savinjo pri Laškem. Da imajo Rečičani ljubezen do čebel, kažejo mnogoštevilni čebelnjaki, roed katerimi jih je nekaj tudi lepo urejenih. Čebelarjev z velikim šievilom panjev tod ni. V Rečici je samo sedem čebelarjev vpisanih v naši silno raztreseni podružnici Rimske toplice. Imamo 76 panjev, in sicer 68 A. Ž. panjev, 8 pa drugih sestavov, kranjičev nič. Neorganiziranih čebelarjev je v okolišu 11 z 31 panji (8 A. Ž., 8 kranjičev. 15 pa drugih sestavov). Omeniti pa moram, da bo njih število spomladi še precej manjše, ker je malo-ka.teri neorganiziran čebelar kupol toliko sladkorja za svoje čebele, da bi jim zadostovalo in jih rešil strašne smrti lakote. Pašne razmere. Prvo pomladansko pašo nudita čebelam leska in taloh. Pomladanskega vresja je prav malo, nekaj je tudi ive, ki raste kot gozdni plevel v «labo negovanih gozdovih. Precej zadovoljivo spomladansko pašo daje sadno drevje, zlasti češnje, slive, češplje in drugo koščičasto drevje. Nekaj pa dajo tudi jablane, ki obdajajo naše skromne kmečke domove. Za sadnim drevjem se odpre paša na travniških cvetlicah, na regratu, kad ulji in glavincu. Tudi v naših gozdovih je včasih obilna pasa, zlasti na kostanju, katerega je precej, a žal ga zadnja leta silno krčijo, ker se drago proda. Tudi smreka in jelka bi lahko dali precej sladkega blagoslova, toda redkokdaj zamedita. Vsako leto stavimo največ upov v ajdo, ki jo tukajšnji kmetje sejejo precej, pa vsako leto splavajo naši upi po vodi: ne metli, pa ne medi. Vzrok tega je včaisa deževje, včasi suša, ali pa mrzli vetrovi, tako da uboge čebele skoro nobeno leto ne morejo izkoristiti zadnje paše iu moramo leto za letom segati po sladkorju in nadlegovati naše shujšane denarnice Pa zaradi tega ne snisemo Se obupati, morda bo pa letos naš patron posredoval na „odločilnih mestih" za boljšo letino? Prosimo pa tudi delivca. miru, naj nam ohrani to, kar pogrešajo mnogi narodi okrog nas, namreč ljubi mir. da se bomo lahko v miru posvetili vsak svojemu poklicu, poleg tega .pa ves prosti čas preživeli pri svojih čebelah, ki so tako lep zgled složnosti in pridnosti. ' Pozdravljam vse slovenske čebelarje in jim želim izredno medeno leto. Jerom Viktor, Rečica. Glasilo Slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani Izha a mesečno. Številka 3 V Ljubljani 1. marca 1941 Letnik XLIV 1}a&Ll& ita —tedni Letni občni zbm Zueze če&eiaiskifi podružnic Antona J.anše o JCcanju, ki bo dne 16. marca 1941 ob pol 9. uri dopoldne v prostorih gasilskega doma v Škofji Loki. DNEVNI RED: 1. Pozdrav in otvoritev po predsedniku. 2. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Tajnikov o poročilo. 4. Blagajnikovo poročilo. 5. Poročilo rač. preglednikov. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. O d b o r. VaMo tia =- tedni teim o&cni riku 2>aeze ce.iztaxs.kili podtužnic za Utx. ntati&aisAa oHast, ki bo v nedeljo, dne 6. aprila 1941 ob pol 10. uri v Mariborskem dvoru v Mariboru, Kralja Petra trg. DNEVNI RED: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, č) pregledovalcev računov. 3. Predavanje referenta za čebel, pri kralj, banski upravi g. Okorna . „O selekciji naše čebele in važnosti plemenilnih postaj". 4. Volitev novega odbora in odseka za vzdrževanje drevesnice; poroča nadzornik Močnik P. 5. Slučajnosti in predloogi podružnic. Ker so na dnevnem redu važne zadeve, prosimo vse včlanjene podružnice, da "zanesljivo pošljejo svoje delegate na zbor. Vsak delegat mora imeti pooblastilo, podpisano od predsednika in tajnika podružnice; na pooblastilu mora biti podruž. žig. Podružnice, ki imajo za občni zbor kake predloge, prosimo, da jih pošljejo „Zvezi" 10 dni pred občnim zborom. O prepozno vloženih predlogih ise na občnem zboru ne bo razpravljalo. Tajnik: Koban Predsednik: Dšura Razni načini dodaiania matic Gorenjec. Gospod urednik je k mojim lanskim mesečnim navodilom za juni j (6. štev.) napravil pripombo z vabilom, naj opišem nasve-tovani način dodajanja matice bolj natančno. Dodajanje matic je za začetnika prav mučno in kočljivo delo, če mu pa damo še v naglici površen nasvet, je kakor da mu nislo nič svetovali. Zapisal sem. da se pri rojih, ki jih naredimo ob priliki točenja, ni treba ozirati, kakšno matico damo roju. ali sprašeno ali ne. Odgovor, ki naj bo popolnoma jasen, moramo zato podpreti z raznimi načini dodajanja matic, obenem pa tudi premisliti, vsaj kolikor je mogoče z našim človeškim razumom, v kakšno stanje smo pripravili čebelno družino oziroma v kakšnem se že nahaja. Najbolj preprost in že do dna preizkušen način dodajanja matice je, da damo novo matico družini priprto v matičnico potem, ko smo ji prejšnjo matico odstranili iz kakršnega koli vzroka, ali pa jo je sama izgubila. V tem primeru se družina že zaveda osirotelosti ter s svojim žalostnim beganjem išče, kako bi prišla do druge matere. Ako je družina v takem položaju, da si sama ne more izpodrediti nove matice, je zadovoljna z vsem, kar ji nudimo v poinoč. Zelo rada sprejme vsako matico, pa naj je tudi neizprašena. Že bolj trmasta je družina, ki ima še odkrito zalego. Ta se kmalu zave. da ji je mogoče izpodrediti novo matico. Kadar damo taki družini v matičnici zaprto matico, jo včasih potrdi le del čebel, drug del pa nastavi na zalegi matičnike. Kaj si mislimo, kadar pregledujemo tak panj? Mar vlada v panju popolen nered? Nikakor! V taki družini sta le dve enako močni stranki z istimi željami, a drugaPni-mi načrti. Ena že zadovoljna z vlado tujke, druga pa hoče na vsak način priti do matice iz lastne moči. Največkrat zapade oblasti tujke oziroma ene stranke tudi druga stranka brez našega posredovanja. Mnogokrat pa pride družina na ta način do dveh matic in taki primeri se zde nekaterim zelo zagonetni. Družine z dvema maticama imamo večkrat kot mislimo. Da tega ne opazimo, je vzrok, ker taka dvojna vlada običajno ne -traja dolgo, razeu ako matici loči matična rešetka med mediščem in plodi-ščem, ali pa sat z obnožino v sredini plo-dišča. Drug že tudi preskusen način dodajanja matice je s pomočjo prevare čebel. V tem primeru pripremo nezaželeno matico v matičnico. po enem dnevu jo zamenjamo z drugo, katero damo v isto matičnico. Kaj smo tu storili in v kakšnem stanju je bilo dotična družina? Čebele smo prevarili; one se niti ne zavedajo, da je zdaj namesto prejšnje matice druga v panju, zato zavlada ta hitro po vsem panju. Pri tem načinu dodajanja ostane družina popolnoma mirna, nanjo izmena matice nič ne vpliva. Zato je ta način zelo priporočilen. toda izvršljiv je samo v panjih s premičnim satjem. V kranjičih ga je mogoče izvršiti le z velikim trudom, zato se ga zlasti začetnik ne bo posluževal. Njemu je potreben lažji način izmene matice. Zato skušamo najti način, ki ga je lahko izvesti in panj samo enkrat odpreti. V ta namen skušamo maticam dati vonj dotičnega panja ali pa jim vzeti lastni vonj. To se nam če-stckrat posreči, vselej pa ne. Kaj pa nam kličejo veliki čebelarski mojstri? Nazaj k naravi! Čebelar naj tedaj vselej premisli, ali je delo. ki ga namerava opraviti v panju, v skladu z naravnimi zahtevami čebel. Ker smo tudi ljudje otroci narave, se vprašajmo, kdaj bi mi sprejeli tujo nadvlado brez velikega odpora. Mar takrat, ko smo notranje urejeni, močni? Nikakor! Pač pa takrat, kadar je v naši sredini vse zmešano in brez pravega vodstva ter komaj sami vemo, kaj nam je storiti, da si ohranimo življenje, torej za časa revolucije, splošne zmede, ko nam uiti malo ni mar, kdo bo vladal in se nam gre samo za to, da živimo. Medtem pa se vsiljivec že polasti vlade in ko pokaže, da je za to sposoben, pa irai tudi takoj svoje privržence, ki mu pomagajo,, četudi je tujec. Na podoben način prevari-mo lahko tudi čebele; tudi v' njih panju lahko naredimo „revolucijo", da se svojega prejšnjega stanja niti ne zavedajo. Kako? Imel sem prašilnike na tri sate. Kadar sem iz njih prodal matice, sem želel, da bi z godnimi matičniki prišel hitreje do novih matic. Ali nerade so jih sprejele, povečini so jih razgrizle in nastavile druge na svoji zalegi. Čakaj zlomek! sem si mislil, vas bom jaz malo premešal, mogoče boste potem bolj pohlevne. V ta namen sem potegnil ven srednji sat v enem prašilčku, na njegovo mesto pa dal srednji sat iz sosednjega, ta pa je dobil onega, ki sem ga vzel prvemu. Uspeh tega je bil, da je bila zmeda v vseh panjičih, in sicer dvojna: prvič zaradi odvzetja matice, drugič zaradi tujih čebel v sredini prašilčkov. Reči moram, da sem jim potem veliko laže vrinil matičnike. Še lepšo zmedo v korist novi matici pa naredimo, ako vzamemo iz panja tri ali štiri sate s čebelami vred. Na teh satih je mogoče tudi matica, ki jo nameravamo uničiti, ako ni, jo moramo seveda v panju poiskati. Ko je odstranjena, ometemo čebele z onih štirih satov na sipalnik zadaj v panj, sate pa vrnemo ometene v panj. Ko se čebele prašijo proti satom, spustimo med nje novo matico, ki jo čebele takoj liadahnejo z duhom svojega panja. Ker smo čebele ome-tli s satnikov, so nekako v istem stanju kot bi šle v tuj panj. To lahko sklepamo po tem, ker se močno praše in jiočasi pomikajo nazaj kot bi prosile, če smejo v panj. Preden so vse čebele zopet na svojih mestih, kot so bile prej, se navadno matica že lepo mirno sprehaja med njimi po satju. Ta način je bil že nasvetovan v „Čebelarju" med „Drobirjem". Popolno zmešnjavo med čebelami pa naredimo pri narejenem roju, kot sem ga opisal. Čebele v narejencu ne kažejo nobenega odpora proti tuji matici. Znajdejo se v tako težkem položaju, da po naravnem nagonu ne skrbijo za nič drugega kot za svoje lastno življenje. Zato jim je tudi vseeno, kakšno matico jim damo, naj bo sprašena ali ne, takoj se je oklenejo z veseljem, ker čutijo, da brez nje ni obstanka. Iz obilja, ki so ga imele v prejšnjem panju, so prišle v prazen panj in imajo samo to kar dobe iz čebelarjevih rok. Podobne so pregnancem, ki živijo kjer koli na račun ljudske milosti. Ostane še vprašanje, zakaj sem tako podrobno opisal že večkrat premlete stvari. Nahajamo se tik pred veliko izmenjavo matic, ki jo bomo morali izvršiti po vseh naših čebelnjakih s čistokrvnimi maticami iz prašilnih postaj v rejskih okoliših ban-ske uprave. Ker moramo biti pripravljeni, da trud delavcev na tem področju ne bo za-mau, se mora vsak čebelar dobro izvežbati, da pri izmenjavi matic ne bo prevelikih izgub. Dobrih matic ni mogoče vzrediti tako lahko in tudi ne brez stroškov. Zato je prav, da že sedaj poznamo preizkušene načine dodajanja in izmenjave matic. Posebno začetnikom to ne bo škodovalo! Pripis uredništva. Dragi g Gorenjec! Na podlagi pojasnil v predzadnjem odstavku gornjega spisa lahko potrdim, da je na opisani način mogoče dodati ometen-cu (narejencu) sprašeno matico brez posebnih težav in brez posebnega tveganja, čeprav ne s popolno zanesljivostjo. V roju so skoraj same mladice in mlajše če- bele, saj so starejše med ometanjem odletele in mlade čebele se rade sprijaznijo s tujo sprašeno matico. Jaz sem postopal nekoliko drugače. Čim sem čebele ometel in sate vrnil v panj, sem priprl novo matico v tako matičnico, ki jo enostavno zabodeni v košček satja, in vtaknil v žep. Nato sem kranjiča postavil pokonci, udaril z robom brade ob tla, da so vse čebele padle na dno panja, panj prislonil kamor koli in matico stresel iz matičnice med roj. V tej novi zmešnjavi se čebele prav nič ne zmenijo zanjo. Panj sem zaprl (odprl dušnik!) in ga odnesel v kak temen in hladen kraj ter mu dal takoj pošteno porcijo ki a je. Tu sem ga pustil do večera, potem pa vsadil v določeni panj. Ne spominjam se, da bi bil kdaj izgubil kako matico. Težje pa je z dodajanjem neopraše-n i h-matic ometencu. Pri teh moramo biti že nekoliko bolj previdni in postopati tako kakor pri naseljevanju plemenjakov. Roju damo večjo porcijo goste klaje in ga postavimo za šest ur v temno in hladno klet. Šele potem mu damo matico priprto v ma-tičnici, ki ima izhod zaprt s sladkornim testom. Roj pustimo poldrugi dan v kleti in ga nato proti večeru prenesemo na določeno mesto. Previdnejše postopanje pri dodajanju neoprašenih matic je potrebno, si cer so izgube neizogibne. Te pa preprečimo s klajo, s priporom matice in s temo v kleti. Poznamo g. Gorenjca kot izvrstnega čebelarja in vzrejevalca matic, pa smo prepričani, da ravno tako ravna. Gospod Gorenjec omenja, da bo treba v rejskih središčih izmenjati mnogo matic in da je zato treba točnih in podrobnih navodil ter da je zavoljo tega opisal „že večkrat premlete stvari". Uredništvo tako „premlevanje" odobrava. V SČ in v naši čebelarski književnosti se je o izmenjavi matic razmeroma zelo malo pisalo, pa še to je raztreseno po vseh kotih, da izgubi v nekoliko letih sleherno praktično vrednost. Pri nas je najbolj običajna jesenska in pa spomladanska izmenjava matic, torej najlažji in najmanj tvegan način. V dobi od približno srede ali konca avgusta do konca aprila je — lahko rečemo — nekritična doba za zamenjavo matic. Takrat čebele niso tako občutljive za tako operacijo, ker je v družini ugasnil rojilni nagon. Čisto drugačno pa je njih razpoloženje do tuje matice v rojilni dobi. Tedaj sprejmejo tujo oprašeno matico le, če jih do tega prisilimo na kakršen koli način. Zato lahko to dobo imenujemo kritično dobo. V rejskili središčih bo treba največ matic izmenjati v kritični dobi, večinoma takoj, ko pridejo plemenilčki s plemenilnih postaj. Saj drugače tudi ne !bo mogoče, ker bo treba plemen i lčke brž zopet naseliti. Zato so čebelarjem potrebna zlasti točna navodila o izmenjavi matic meseca junija in julija. Pa naj tudi mi končamo — za sedaj, kajti s temi vrsticami ta zadeva še ni zaključena. Že v prihodnji številki bomo objavili še druga navodila. Kako bomo spomladi okrepili družine? Roječ Vlado — Litija. (Konec.) Med drugim pregledom, ki ga izvršimo v prvi polovici marca meseca, bomo našli zaleženih približno 4 sate. Če je gnezdo prislonjeno k levi ali desni steni panja, na kar pogosto naletimo v čebelnjakih, kjer so panji tesno zloženi drug poleg drugega, premaknemo sate tako, da pridejo zaleženi v sredino plodišča. Vrstnega reda zaleženih satov ne smemo izpreminjati, kajti naš namen je samo ta, da damo matici možnost obojestranskega in simetričnega razširjanja gnezda. Obenem pa lahko napravimo ob tej priliki še tole: Vsak drugi zaleženi sat obrnemo tako, da pride oni konec sata, ki je bil prej ob čelni končnici, navzad pred zamreženo okence. Pri petih satih obrnemo dva. Kaj se skriva za našim ukrepom, vam pojasnita risbi 1 in 2. Risbi predstavljata, kakor tudi vse ostale, prečne prereze v srednji višini plodišča. Zalega je označena črno, med in obnožina pa črtkano. — Prvotno gnezdo zavzema v prečnem prerezu približno prostor, ki ga omejuje začrtana elipsa. Ta elipsa je dokaj ozka in običajno primaknjena k sprednji končnici panja. Zadaj za gnezdom so nakopičene neizrabljene zaloge medu. S tem, da smo dvoje satov preokrenili, se je slika bistveno izpremenila. Gnezda sicer nismo preveč razkopali, toda ob konceh posameznih satov so se pojavila mesta brez zalege. Ta prazna mesta bodo čebele takoj zasedle, ker morajo greti zalego, ki je tamkaj ostala, odnosno se tjakaj vrinila. Gnezdo je nepravilno oblikovano, vendar pa že kaže obrise širše elipse, do katere ga bodo morale čebele zaradi našega poseganja razširiti. Morebitni med bodo prenesle od spredaj navzad ali na stranske sate, izpraznjene celice očistile in odkazale matici nove ploskve za zaleganje pripravljenih celic, ki jih bo ta brez oklevanja kmalu posejala z jajčeci. Obtok medu, ki ga je sprožila preureditev zalog z zimsko hrano in raztegnitev ogrevanja v smeri podolžne panjeve osi. zaleganje samo pospešuje. Čez kake tri tedne bo gnezdo približno tako 4 s urejeno, kakor ga kaže v prečnem prerezu naslednja risba (3). Sedaj je čas, da ponovno odločilno posežemo v snovanje zale-gajoče matice in njenih pomočnic. Ves med se je medtem preselil na zadnja stranska sata, ki jih nekateri imenujejo tudi krovna sata, ker krijejo zalego od strani. Ta sata pa sta matici nekako v napoto, ker se ob njih zaustavlja nadaljnje širjenje gnezda. Zato izvlečemo najprej en krovni sat ter posnamemo z vilicami ali s kri vcem voščene pokrovce, s katerimi so zalepljene medene celice. Nato ga potisnemo v sredo gnezda, ostale zaležene sate pa odmaknemo proti kraju, od koder smo ta sat vzeli, da pridobimo zanj potreben prostor. Naš ukrep, ki ga ponazoruje četrta risba, čebelam prav gotovo ne bo po godu. Gnezdo je kakor presekano v dvoje, med katerima tiči krovni sat kakor neprehoden plot. Naravnost besne se vržejo čebele na pregrajo, da jo odstranijo in spet vzpostavijo zvezo med nastalima oddelkoma svoje otroške izbe. Spravijo se na med, ga prenašajo in s tem poženejo v obtok. In že je na mestu matica s četo postrežnic in dojilj. Z zaleganjem se ji mudi, kot bi ji šlo za stavo. Dober teden, pa je ves sat od vrha do tal, od sprednjega konca do zadnjega ves pikčast od nežnih belih jajčec, da ga je veselje pogledati. Toda nam žilica še ne da miru. Spet razmaknemo gnezdo in v njegovo sredo potisnemo še drugi krovni sat. (5. risba.) Novo presenečenje za čebele, novo prenašanje medu, novo zaleganje. Gnezdo je razširjeno do skrajnih meja, razvoj družine je na višku in, če so prilike ugodne, lahko preidemo k prestavljanju satov v medišče. (6. risba.) Proti popisanemu premeščanju satov bo imel marsikdo pomisleke. Doslej je vedno veljalo pravilo: „Gnezdo je nedotakljiva celota", na lepem pa ti začne nekdo razlagati, da je ravno nasprotno res. Po gnezdu rogovili, kot bi bilo vaška gmajna, na kateri je vse dovoljeno. No, tako hudo pač ni! Okvare, ki jih povzročimo s trikratnim posegom v odrejeni red razvijajoče se družine, čebele kmalu izgladijo. Nič čudnega! Saj niso niti od daleč tako nasilne kakor one, ki nastajajo pri prestavljanju. Če tedaj ne obupajo, tudi sedaj ne bodo. Pri prestavljanju razdremo gnezdo od vrha do tal in odvzamemo čebelam vse, ker so z ljubeznijo in s trudom znašale skupaj prav od preteklega poletja. Pa vendar proti prestavljanju ni pritožb. Če ga kdo obsoja, potem je seveda upravičen, da se upira tudi predlaganim izpremembam. Toda to bi bila ozkosrčnost, ki ni nikjer na mestu, še manj v čebelarstvu. Pravila o nedotakljivosti gnezda, ki smo ga slepo prevzeli iz danes že zastarele Ger-stungove šole, ni jemati preveč dobesedno. Pomladi in poleti vsaj ne, kajti ob tem času so družine polne prekipevajoče življenjske sile, čvrste in prožne, da z lahkoto prenesejo razne motnje. Tudi pri mladem človeku se rane hitro zacelijo, dočim so stari ljudje zelo občutljivi celo za vremenske izpre-mernbe. S starimi ljudmi bi mogli primerjati družine, ki so prekoračile višek svojega razvoja in se pripravljajo na zimski počitek. Zato jih ne vznemirjajmo! Jeseni, in sicer že ob ajdovi paši bi bilo pač umestno, da si zapiše čebelar na okence plodišča staro latinsko krilatico: „Noli me tangere" — „Ne dotikaj se me". Tako bi mu bila vedno pred očmi in bi ga obvarovala pred marsikatero nevšečnostjo. Način omočnevanja družin in razširjanja gnezda, ki ga priporočam in o katerem se mi zdi, da bi bilo prav, če bi ga uvrstili med redna čebelarska opravila, sem posnel po Armbrusterjevi brošuri „Čebelarjenje — ali in kako?'" (Bienenzucht — ob und wie?) V nji bi našli še nekatera druga navodila, ki pa se mi zde nebistvena in za naše razmere neprikladna. Armbruster 11. pr. svetuje, da bi že ob prvem pregledu obrnili vse sate. Med pride tako pred žrelo, kjer ga čebele ne trpe, pa ga polagoma premestijo navzad, kamor po njihovem mnenju edino spada. Tedaj je v panju že zalega, zunaj pa je še toliko mrzlo, da bi s tem obračanjem, ki zahteva vendarle nekaj časa, preden je opravljeno, plodišče preveč shladili, čebelji deci, oni, ki je še v zibkah in oni, ki se je že izmotala iz povojev, pa občutno škodovali na zdravju. V panju, ki ga je skonstruiral Armbruster in je razširjen pod imenom „Sparstock", je to enostavno, ker ima premično dno, premično plodišče, medišče in pokrov ter ga opravljamo od zgoraj. Ob prvem pregledu plodišče, ki ga tvori lesen prizmatičen obod, na katerem vise sati v razporedu mrzle stavbe, preprosto ločimo od dna, dvignemo, zavrtimo za 180u ter po preiskavi in odstranitvi zjedi postavimo na prejšnje mesto. Plodišča tako rekoč ne odpiramo in satov sploh ne izvlačimo. Prestavljanje satov v medišče pred glavno pašo izvršuje Armbruster, kakor tudi Zander, v več etapah. Pri nas je prešel v splošno rabo poenostavljeni način, ki ga je po Preussu uvedel Žnidaršič in bi se kak drug način le težko uveljavil. Komplikacije obratovanja so možne le v manjših čebelnjakih, v večjih, zlasti pa v kmečkih, četudi ni v njih mnogo panjev, pa so izključene iz enostavnega razloga, ker so pre-zamudne. Ob zaključku še neka j besed. Ukrepi, ki naj bi letošnjo pomlad nadomestili špeku-lativno pitanje, morejo roditi uspeh samo pod določenimi pogoji. Ti bi bili: 1. Družina naj bo vsaj srednje močna, matica mlada, zdrava in plodovita. 2. Panj ne sme trpeti zaradi pomanjkanja hrane. Ob prvem pregledu moramo najti do tri prste široke vence medu še na vseh satih, krovna sata pa morata biti zadelana od vrha do tal. 3. V času naših operacij ne sme primanjkovati obnožine. Medtem ko je prva dva pogoja lahko izpolniti, smo pri tretjem skoraj brez moči. Marsikaj se je že priporočalo kot enakovredno nadomestilo za obnožino, toda novejši znanstveniki so vse mešanice in beljakovi-naste snovi, ki so jih svoj čas uporabljali čebelarji, drugo za drugo odklonili. Na Češkem delajo sedaj poizkuse z moko iz raz-grenjene soje. Od nje si mnogo obetajo in nekatera podjetja so jo že začela razpeča-vati kot čebelarsko potrebščino. Premagati pa je treba še glavno težkočo, ki je v problemu, kako spraviti sojo v panj, da bo imela isti učinek kakor naravna obnožina. Če jo pokladamo pomešano z medom ali razpuščeno v sladkorni raztopini v navadnih pitalnikih, mladicam goltne žleze, ki so najvažnejša opora za vse tozadevne sklepe, ne nabreknejo zadosti. Učinek je tako malenkosten, da se očituje način kot popolnoma neuporaben. Neki drugi način odreče baš v deževnem in hladnem vremenu, ko je obnožina družini najbolj potrebna, neki tretji pa zahteva preveč delovnega časa. Tako smo kljub uspehom še vedno pri starem. Toda o vsem tem kaj več v naslednjem članku. Pripomba uredništva. Prvi članek o obračanju satov kot sredstvu za pospeševanje zaleganja smo prejeli lani od nekega čebelarja v Prekmurju, ki pa noče biti imenovan. Za objavo se nismo mogli odločiti, ker se nam upira, da bi čebelarje vznemirjab s tem še ne dovolj preizkušenim čebelarskim opravilom, ki se doslej še nikjer ni uveljavilo v večjem obsegu ter ga še nikjer nismo uvedli v čebelarske obrate kot redno opravilo. Tudi v čebelarski književnosti je o njem zelo malo govora, še manj pa je na razpolago zanesljivih podatkov o doseženih uspehih. Če smo se navzlic temu odločili za objavo članka g. Rojca, so bili pri tem mero-dajni posebni oziri do njegovega spretnega peresa in ker mu kot odličnemu sotrudniku ne moremo kratiti besedne svobode. Iz prakse vemo, kako dvorezna so vsa sredstva za priganjanje panjev k obilnejšemu zaleganju in kakšne posledice lahko zadenejo zgodaj razvite družine. Zato bi bilo prav, da tudi obračanje satov najprej samo preizkusimo in šele na podlagi doseženih uspehov izrečemo odločilno besedo. Poizkuse naj napravijo le posamezni čebelarji, ki se čutijo za to sposobne. Izvršiti jih morajo sistematično in vestno ter več let zapored. Za poizkuse je treba odbrati clve skupini popolnoma enakih družin; vsaka skupina mora šteti vsaj tri, štiri panje. Družine morajo biti enako močne, matice iste kake, osti in starosti, množina zalege in zaloge hrane ob začetku poizkusa ista; panji morajo stati, če le mogoče, v eni vrsti in naj bodo vsi enako zapaženi. Eno skupino oskrbujemo običajno, pri drugi obrača jmo sate po navodilih g. Rojca. Vse, kar opazimo in doženemo, zapisujmo, zlasti vse o množitvi zalege in porabi živeža. Pristavljamo pa, da taki poizkusi niso za vsakogar. Le kdor ima zadosti čebelarskega znanja, dovolj časa in mnogo potrpljenja, naj se jih loti. Nadejamo se, da bodo že letošnji poizkusi pokazali, ali jih kaže nadaljevati ali opustiti. Letne poročilo opazovalnih postal za 1939 - 1940 (Konec.) Mayer Julij — Dob. Pomladna in poletna doba. Oba pomladna meseca, april in maj, bi morala biti po vseh pravilih polna pomladne toplote in lepote, pa sta bila vetrovna, mrzla in deževna. Panji so se zelo slabo razvijali, ker čebele niso mogle donašati potrebne obnožine. Pa tudi nosemavost je redčila čebele in panje. Umni čebelarji so združevali oslabljene panje, da so na ta načini prišli vsaj do nekaterih močnejših družin. Obenem se jim je na ta način nudila možnost, da so uničili vse stare čebele, nosilke kužnih klic. Prava lepa pomladna doba je trajala le nekaj dni v maju in prvo tretjino v juniju. Sadno drevje se'je odelo v bujno cvetje in tudi travniki so bili lepo pisani. Vse te krasote pa šibki panji niso mogli s pridom izkoristiti v tej kratki dobi lepih dni, posebno, ker je sledila hudo deževna druga tretjina meseca. Nekaj malega cvetličnega medu so želi oni redki čebelarji v višjih legah, kjer se je pomladno cvetje razbohotilo šele v drugi polovici junija. Šele zadnji dnevi junija in prva polovica julija so bili zopet lepi, dasi so se večkrat podile preko naših pokrajin hude nevihte Z močnimi nalivi. Ti so tudi v kali zatrli in izprali mano na hoji, ki se je v tem času pojavila. Gozdno pašo je prav za prav imela le postaja pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Drugod so čebele dobesedno stradale in so matice prenehale z zaleganjem. Ta čas smo panjem pokladali, da" bi vsaj dovolj močni prišli v ajdo. Toda tudi ta poslednji up in nada čebelarjev je letos popolnoma odpovedala. Pa saj ni bilo nič čudno: ob najlepšem ajdovem cvetu je zjutraj kazal toplomer komaj nekoliko stopinj nad ničlo. Kako so letos čebele odrezale v ajdi, naj povedo sledeče vrstice: Letos sem imel vse svoje čebele na podružničnem pasišču v Vodicah. Zanimal sem se za donosnost tega pasišča, zato sem vse panje pred odhodom na pašo tehtal. Ves čas ajdovega cveta je bilo še prilično lepo, dasi hladno vreme. Zjutraj je ležala na polju lahna meglica, kar je obujalo najlepše nade na dober donos po vseh nepisanih čebelarskih-pravilih. Le nekoliko dni Jernejevega tedna je dišalo okoli čebelnjakov. Domač čebelar, dober opazovalec, pa me je kmalu opozoril, da čebele popoldne izborno obirajo jesensko resje in morda se imamo le temu zahvaliti za tolikšen uspeh na pasišču. Domov sem spravil čebele dne 11. septembra tik pred jesenskim dežjem in panje ponovno stehtal ter ugotovil sledeče: 1. Največji donos v AŽ panju je znašal 6'80 kg, najmanjši pa 6"30 kg. Upoštevajoč vse AŽ panje, sem dosegel 6!4 kg kot pov-preček. Z uspehom sem bil lahko zadovoljen, ker tudi priznana ajdova pasišča ie-tos niso bolje odrezala (Novo mesto 6'90 kg, Nedeljica 6'85kg). 2. Eksportovci na 7 satov so pokazali pov-preček 2'70kg; največji donos je znašal 3'10kg, najmanjši pa 1"50 kg. 3. Kran jiči so dosegli povpreček 1.75 kg. Postavil sem v pašo 7 drugcev z letošnjimi maticami; bili so precej izenačeni in je bilo to posebno opaziti na donosu, skoro vsi so dosegli omenjeni povpreček, nekateri nekoliko dkg manj, drugi nekaj dkg več. 4. Na pašo pa sem odpeljal tudi prašilčke na 3 sate z letošnjimi maticami. Pri teh panjičkih se je pokazala velika razlika v donosu, dasi so bili vsi na oko in po mojem enako močni. Najlepši uspeh je dosegel pa-n jiček štev 17, ki je prišel domov kar 3 kg težji. To je bil listi prašilček, ki mu je matica zalegala v začetku po več jajčec v eno celico, kar sem opisal pri „Presenečenjih". Družinica ima izvrstno matico in sem radoveden, kako se bo obnašala v bodoče. Še en prašilček se je dobro obnesel, ker je nabral 2'30 kg. Najslabše je odrezal panjiček s 85 dkg donosa. Vsi drugi so prinesli od 1"20 do 1'55 kg in je bil dosežen za prašilčke povpreček po 1"45 kg medu. Pri vseh panjih sem si pozneje ogledal namestitev medu za zimsko gnezdo, pa moram priznati, da sem našel povsod strnjeno delo. Par AŽ panjev je imelo nekaj malega medu nanešenega v mediščih, v sredi nad gnezdom in pod sredino satnika. Pokrit pa ta med ni bil, dasi je ležal nad spodnjim pokritim medom. Tudi med v stranskih satih v plodišču je bil zadelau. (Tabela 3.) Gibanje telit. v dkg Opazov. postaja april 83 S junij [9 avgust D, 0> en o -s £ 1 — Blejska Dobrava 155 120 115 230 180 15 555 Breg - Križe 130 130 14.20 50 20 10 1440 — Kranj 200 60 895 540 75 235 — 65 Virmaše 235 240 420 160 210125 — 130 Tacen 205 45 50 65 940150 655 — Barje 145 5 135 270 795 45 735 — Rova 125 70 625 315 310 70 495 — Mekinje 180 350 120 230 170 120 — 930 Skorno 225 245 1245 265 125 75 800 — Sp. Lož ni ca 185 230 610 140 455 30 1280 — Muta 90 80 230 — 420 90 730 — Sv. Lovrenc 220 215 1010 1760 300 115 1920 — Sv. Duh 60 150 620 455 35 70 1200 — Selnica 180 180 345 230 235 115 — 135 Studenci 145 75 505 335 200 195 225 — Mala Nedelja 45 30 165 45 400 145 350 — Cezanjevci 140 20 210 110 180 520 900 — Nedeljica 270 280 315 175 685 25 250 — Turški vrh 120 100 410 445 150 20 1045 — Donačka gora 170 200 550 410 380 30 1340 — Rogaška Slatina 180 125 285 330 150 165 355 — Levič 270 230 220 40 30 280 — 70 Kozje 20 330 305 150 45 190 320 — Nemška vas 170 200 60 10 270 240 70 _ Novo mesto 160 235 50 275 690 390 460 _ Št. Janž 50 20 245 65 55 220 555 _ Št. Vid 100 10170 170 470 150 530 _ Krka 190 105J320 95 20135 45 _ Sv. Gregor 110 270(990 60 100130 980 _ Cerknica 55 40 435 335j 90130 — 135 Tabela 5. Gibanje tehtnice v poletni dobi. (Navadne štev. = donos, polmasine — poraba.) Kakor je bil letos donos z ajde izredno slab, tako je bila nadvse slaba letošnja medena letina. Poglejmo si bilanco poletne dobe, po podatkih, ki sem jih zbral v 4. tabeli. 1. Sedem postaj izkazuje upad tehtnice, med njimi dve celo zelo občutnega (Blejska Dobrava 5 Vi kg, Mekinje pa celo preko 9 kg!). Vsi ti panji niso prinašali niti za sproti, ampak so živeli od rezerve, ki so jo dobili od čebelarja. 2. Malenkosten donos Y« kg sta imeli 2 posiaji. 3. Donosa 2 do 3 lA kg nam prikazuje 5 postaj. 4. Nadaljnjih 5 postaj pa je imelo donosa od 4 do 6% kg. Vse dosedaj naštete postaje niso dobile niti zimske zaloge, teh 19 postaj je torej imelo izredno slabo letino. 5. Pičlo zimsko zalogo do 9'A kg) si je zamoglo zbrati le 5 opazovanih panjev. Za te velja slaba ocena medene letine. 6. Brez skrbi so lahko zazimili nadaljnjih 5 opazovanih panjev, ki izkazujejo donosa med It in 14H kg. Tudi to letino moram oceniti kot slabo. 7. Ena sama postaja se lahko pohvali s prebitkom, ker pan j izkazuje 19"20 kg donosa iz gozdne paše. Ce odštejemo zimsko zalogo za tekočo zimo, je čebelar lahko točil komaj 10 kg, kar bi dalo srednje dobro letino. Kako sem ocenjeval letine, naj pojasnim: a) Zelo slaba letina je takrat, kadar panj izkazuje čez poletje le izgubo; pisal sem i točko. b) Slaba letina — 2 točki — kadar panj prinese ravno zimsko zalogo. c) Dobro letino sem štel, kadar je panj prinesel poleg zimske zaloge vsaj še 5 kg prebitka, ki ga je čebelar laliko iztočil. Dal sem 3 točke. čj Srednje dobro letino ali 4 točke dobimo, kadar je panj prinesel najmanj 10 kg prebitka za čebelarja. d) Prav dobro letino s 5 točkami sem štel, če je čebelar laliko natočil na jman j 15 kg medu na panj. e) Izborni letini sem dal 6 točk, kadar je dejanskega prebitka nad 20 kg medu. Pa še neko zanimivost lahko berem iz tabele: Mekinje imajo v vsej dobi samo en mesec z donosom, pri vseh drugih mesecih pa je bil upad tehtnice. Po 2 meseca z donosom in 4 meseci z upadom je kar 15 postaj. Nadaljnjih 8 postaj je imelo po 3 mesece donos in po 5 mesece upad. Tudi s tega vidika se spozna, kako slabo je bilo letošnje čebelarsko leto, saj je bilo od 50 opazovalnih postaj samo 8 tako srečnih, da so imele več mesecev s prebitkom kakor z upadom. Darujte za čebelarske filme! Je limogoče izboljšati cebelno paše? P. Močnik. (Nadaljevanje.) Ob železniški progi. Tu je v prvi vrsti nasip sam, petem zemljišče na obeh straneh nasipa, ki je širše ali ožje, kakor pač je bilo svoječasno odkupljeno. Zemljo ima v najemu navadno čuvaj, ki jo tudi primerno obdeluje, kjer je to mogoče. Železniški nasipi so navadno poraščeni s travo. Tu uspeva esparzeta in bela deteljica, na bolj vlažnih mestih hmeljska ali bastardna deteljica, navadna nokota ali bela medena detelja, žajbelj ali glavinec. Med travo bi vse te rastline imenitno uspevale in pridelek na senu, ki ga čuvaj dobi, bi se pri tem zelo izboljšal in povečal. Seveda bi bilo treba žel. čuvaje o tem poučiti, eventualno jim datd seme na razpolago. Navadno je železniško zemljišče ločeno od drugih zemljišč s kako živo mejo, trnu-ljico ali glogom, pa tudi z akacijo. Avstrijsko železniško ministrstvo je že 1. 1904. izdalo odlok, da treba ob železniških progah saditi medovite rastline. Zato raste tod pogosto, posebno po pobočjih nad tirom, akacija, ki dobro veže zemljo, da se ne usipa na tir. Progovni nadzorniki čebelarji še sedaj skrbijo, da raste akacija ob progah, dočim jo nečebelarji odstranjujejo do golih skal, četudi je tu bila posajena že pod avstrijsko upravo. Ljubše jim je, da se vidijo skale, in da voda odnaša zemljo, kot pa, da je pobočje poraščeno. „Ob progi mora bitii širok gol pas!" tak je njih odgovor! Pri dobri volji pa je mogoče železniške in čebelarske interese spraviti v sklad, zlasti ako se gleda na to, da so stara drevesa enakomerno razdeljena po pobočju. Za žive meje pa bi lahko poleg prej navedenih rastlin uporabili še bisernik, dren. krhliko in vajgelijo. V bližini postaj pride v poštev katalpa in japonska sofora ter javori, pa tudi božje drevo* je primerno. Na drugih neobdelanih prostorih bi bilo mogoče posaditi poleg akacij in božjega drevesa tudi vrbe, leske, zlato rozgo in kiperc. Za naravne žive meje na sončnih mestih bi marsikje lahko posadili višnje grmičaste oblike. Od teh bi imela dobiček čebelar in železniški čuvaj! Ko je železniška uprava svoječasno odredila saditev meN v C te oblačnih pol jasnih jasnih i M "C ► 1. 2. 3. 1. 2. 3. mesečni treijini dkg nri-dobil | P°-Irabil dkg dne C 0 Blejska Dobrava . . 577 _ _. — 30 45 35 — 110 _ _ + 9 — 8 — 0-37 2 4 10 18 6 7 3 Breg-Križe..... 483 — — — 20 30 40 — 90 — — + 10 —14 — 1-77 2 7 7 25 — 6 1 Kranj ....... 385 — — — 25 30 30 — 85 — — + 8 —20 — 2-79 2 4 10 26 2 3 9 Virmaše-škofja Loka . 361 — — — 15 20 35 — 70 — — + 7 —17 + o-oi 1 4 12 24 5 2 17 Tacen-Šmarna gora . . 314 — — — 25 20 25 — 70 — — + 10 —17 0 2 6 14 30 1 — 13 Barje....... 289 — — — 10 10 40 — 60 - - + 9 -21 — 2-43 1 3 8 26 5 — 9 Dob........ 305 — — — 20 10 50 — 80 — — + 9 —23 — 3-27 2 8 10 28 3 — 12 Rova....... 350 — — — 15 20 50 — 85 — — + 9 —18 — 2-16 2 3 10 23 2 6 7 Mekinje..... 415 — — 30 30 90 — 150 — — + 8 —21 — 2'76 3 7 14 25 4 2 17 Škorno-Novi klošter . 450 — — — 25 30 40 — 95 — — + 6 —20 — 4-55 3 3 3 25 6 — 5 Sp. Ložnica-žalec . . 252 — — — 15 20 25 — 60 — — 414 —21 — 1-80 4 3 9 16 11 4 17 Leveč-Sl. Bistrica . . 355 — — — 50 . — 50 — 100 — — 414 —22 — 5'— 5 4 6 5 21 5 11 Muta....... 387 _ — — 30 20 10 — 60 — — 4 8 —18 — 3-17 1 1 10 22 5 4 22 Sv. Lovrenc-Pohorje . 442 _ — — 35 20 20 — 75 — — + 9 —17 — 2-93 2 2 10 16 14 1 7 Selnica ob Dravi . . . 324 _ — — 30 35 30 — 95 — — + 11 —17 — 2'95 6 2 12 18 12 1 12 Studenci-Maribor . . . 265 _ — — 25 50 55 — 130 — — + 8 —21 — 3'35 3 1 10 21 3 7 13 Mala Nedelja .... 279 — — — 25 25 45 — 95 — — + 9 —14 — 2-18 4 4 8 20 9 2 8 Cezanjevci..... 182 — — — — — — — — — — + 8 —22 — 4-32 2 6 9 19 6 6 17 Turški vrh-Ptuj . . . 336 — — — 25 30 35 — 90 — — + 12 —13 - 2-37 5 1 9 16 11 4 17 Nedeljica-Turnišče . . 170 — — — 20 55 60 — 135 — — + 12 -21 3-48 3 3 5 23 3 5 14 Rogaška Slatina . . . 224 — — — 40 — 60 — 100 — — + 8 —17 — 2-14 5 — 10 15 7 9 14 Donačka gora-Rogatec . 397 — — — 10 20 90 — 120 — — + 14 -23 — 1-47 5 — 6 19 5 7 12 Kozje....... 307 — — — 20 30 40 — 90 — — + 6 —14 — 5-11 1 — 11 13 18 — 10 Leskovec-Nemška vas . 392 _ — — — 30 50 — 80 — — + 13 —13 + 0-03 4 1 11 19 8 4 9 Brežice okolica .... 156 — — — — 20 130 — 150 — — + 12 —27 — 2-79 7 1 13 23 8 — 10 Trebnje - Dolenjsko . . 207 — — — 15 15 20 — 50 — — + 12 -16 — 4-34 1 — 5 28 1 2 8 Krki....... 300 — — — 10 15 65 — 90 — — + 12 —16 + 0-93 3 2 8 25 4 2 21 Št. Janž-Dol..... 347 — — — — — — — — — — + 9 —22 — 2-98 3 7 11 23 4 4 10 St. Vid-Stična .... 360 — — — 15 15 40 — 70 — — + 12 -23 — 2-21 3 2 7 26 3 2 — Cerknica...... 575 — — — 35 40 50 — 125 — — + 8 —18 — 2-17 2 7 9 22 5 4 19 Sv. Gregor-Ortnek . . 736 — — — 20 25 25 — 70 — — + 7 —16 — 406 2 3 8 20 6 5 24 Novo mesto..... 180 — — — 15 20 85 — 120 — — + 14 —22 — 1-16 5 3 10 23 3 5 9 Šmarjeta...... 375 — — — 10 10 20 — 40 — — + 12 —19 — 0-88 4 4 13 20 2 9 30 Valpča vas..... 280 — — — 15 25 40 — 80 + 11 —15 — 1-85 5 2 10 26 4 1 26 Sv. Lovrenc ima Liifteneggerja, vsi drugi AŽ panje. Januar 1940: Vse tri dekade so bile mrzle in prav zimske. Le par redkih dni smo imeli, ko je bilo opoldne živo srebro prišlo malo nad ničlo. Ves mesec ni bilo izletnega dneva. Januar 1941: Odjuga, ki je nastopila ravno zadnji dan preteklega leta, je prevladovala še vso dekado in nam je prinesla sicer oblačne, toda tople dneve. Ponekod so čebelice na novega leta dan prav dobro izle- tavale in se prašile. Vsa druga dekada je bila mrzla, ponoči je pritiskal strupen mraz in tudi preko dneva se ni ozračje moglo ogreti. Že v začetku zadnje dekade je zopet pritisnila odjuga; čeprav je bilo nebo oblačno, je teklo od streh. Nenadoma se je zjasnilo 23. januarja, posijalo je toplo sonce in sneg je kar vidoma začel kopneti. Sledili so trije prav lepi sončni dnevi, ki so jih čebelice s pridom porabile za praho. Rešili smo se velike skrbi, posebno tisti čebelarji, ki so zelo pozno krmili s paprikašem. Nič manj niso bili zaskrbljeni oni redki čebelarji, ki so pustili čebele na hojevcu in kostanjevem medu. Te dneve so čebelice imele dovolj prilike, da so se temeljito otrebile, navdajajo nas sedaj najlepši upi za nadaljnje dobro prezimovanje. Stari čebelarji namreč trdijo, da čebele prav dobro prezimijo tista leta, ko se v januarju pošteno spreletijo in otrebijo. Vsa nadaljnja tretjina meseca je bila zopet oblačna, dasi topla in le zadnje noči so postale zopet hladne. Ves mesec je imel zelo malo jasnih dni, pa tudi poljasnih je bilo malo. Mnogokrat je bila močna toplina zelo nizka in imajo skoro vse postaje srednjo mesečno toplino precej pod ničlo. Na splošno pa je bil letošnji prosinec hladen, saj izkazuje povprečno —2,58° C, kar je za spoznanje toplejše od dolgoletnega povpre-ka. Mesečna poraba se suče v starih preizkušenih mejah in gre na panj nekako po 88 dkg. Doslej se niso nikjer pokazale zle posledice zakasnelega krmljenja in poznega zazimljanja. POSAMEZNE POSTAJE POROČAJO: Virmaše: Od raznih-strani se že sliši o mrličih, nekaj zaradi lakote, nekaj zaradi zazimljenja preslabotnih družin. Kaj bo šele, ko se bo začela v panjih razvijati zalega? Tacen: Vkljub tako dolgemu zimskemu počitku niso vsi panji izletavali. Tudi opazovani panj te dni ni izletaval, gotovo ni čutil potrebe. Domnevam, da bo vse v najlepšem redu. Dob: Dne 24. jan. je bil prvi letošnji izlet, po 72 dnevnem zimskem počitku. Daleč okoli čebelnjaka je bil sneg močno poka-pan. Pri dveh panjih so se pojavili na bradah posamezni madeži trebeža, znak, da je bil izlet že težko pričakovan in potreben. T Mekinje: Čebelarji, ki so krmili v novembru, tožijo o veliki porabi, pa tudi veliko mrtvic imajo te družine. Skorno: Tatovi so začeli „čebelarifi". Enemu čebelarju so izropali b A. Ž. panjev iu odnesli 35 medenih satov, drugemu so pa „pregledali" kar 20 A. Ž. panjev. Rekviri-ralii so vso „odvišno" zalogo... Sp. Ložnica: Mrtvic je bilo zelo malo. Družine so zelo živalne in zdrave, nobenih znakov griže ni bilo opaziti. Selnica: Kjer prezimujejo panji samo na lanskii pičli zalogi kostanjevca in hojevca, tam se je pojavila tudi že griža. Težko je tem čebelarjem dopovedati, da takšen med ni prikladen za zimsko hrano! Mala Nedelja: Neki čebelar je 26. t. m. pregledal panje zaradi medene zaloge. Pri enem panju je našel na enem satu pokrito in mlado zalego in tudi jajčeca. Ta panj je bil zelo pozno krmi jen s sladkorjem. Tudi drugi slabiči, ki so bili jeseni pozno krmlje-ni. so sedaj zelo živalni, močnejši kot pred zazimljenjem. Čebelar trdi, da so panji še pozno zalegali!? Turški vrh: Panji so dobro izkoristili tople dneve za trebljenje. V februarju bomo morali paziti za zadostno zalogo živeža, da ne bo prepozno! Nedeljica: Pri lepem južnem vremenu so se čebelice dobro očistile. V splošnem so mirne in zdrave. Bojimo se le 'dolge zime, ker so šli panji s pičlo zalogo v zimo! Nemška vas: Na „paprikašu" kar dobro prezimujejo. Nekaterim panjem nisem po-kladal tega sladkorja, pa nimajo nič man j mrtvic. Mnogi bodo morali letos likvidirati s čebelarstvom, posebno tisti, ki jeseni niso pokladali. Letos se bo gotovo vršila „selekcija" med čebelarji. Brežice: Zanimiv primer mi je nedavno podal čebelar prevozndčar. Lani je peljal svoje čebele na pasišče, oddaljeno nekako 30 km, kamor je prišel še ponoči. Čebele so bile zelo razburjene in jih je takoj odprl. Planile so v noč. Drugi dan so bili panji prazni, ker izletele čebele niso več našle nazaj. (??? Ur.) Krka: Na dan izleta sem našel na lepenki pokvarjeno, a že godno zalego, kar je znak, da nekateri panji že zalegajo. Novo mesto: Izmenjal sem lepenko in opazil zelo veliko mrtvic. Poraba medu se suče v normalnih mejah. Poravnajte članarino pravočasno! DRUŠTVENE VESTI LETOŠNJI ČEBELARSKI TABORI. Letos bo priredilo Slovensko čebelarsko društvo dva tabora in sicer prvega meseca junija v bližini Maribora, drugega pa 5. julija v Bohinjski Bistrici. Natančen spored bomo pravočasno objavili. Oba tabora bosta lepa manifestacija slovenskih čebelarjev. Služila bosta medsebojnemu spoznavanju čebelarjev in napredku vsega slovenskega čebelarstva. Zato naj ne bo čebelarja, ki bi se ne udeležil vsaj enega tabora. * TEČAJ ZA BOLEZENSKE STROKOVNJAKE. Slovensko čebelarsko društvo bo priredilo tudi letos tečaj za bolezenske strokovnjake. Tečaj se bo vršil v Ljubljani 26., 27. in 28. marca. Prigla se naj se vsi lanskoletni udeleženci prvega in drugega tečaja. Po nove naj doma snov, ker bodo delali izpit. Prijavijo pa se lahko tudi novi udeleženci. Hrana in stanovanje sta brezplačna. Društvo bo povrnilo tudi potne stroške. Vse prijavljence bomo o tečaju še podrobneje obvestili. Prijave sprejema društvo do 15. marca. * OBVESTILO GLEDE PREDAVANJ. Nekatere podružnice „Zveze v Kranju" in Zveze v Mariboru se obračajo zaradi predavanj naravnost na osrednje društvo, ki pa zato ni merodajno, kajti predavanja v območju obeh zvez dovoljujeta le zvezi, medtem ko dovoljuje društvo predavanja le podružnicam izven teritorija obeh zvez. V zvezah včlanjene podružnice naj se zato v tej zadevi obračajo vselej naravnost na svojo zvezo. * Poziv podružnicam! Društvo poziva vse one podružnice, ki doslej še niso predložile imenika članov za leto 1941, da pohitijo z delom in store »svojo dolžnost. Nekatere podružnice se prav nič ne zmenijo za naše opomine in ne plačajo niti svojih obveznosti iz prejšnjega leta. * Darovi za filme. Podružnica v Mariboru je darovala prebitek predstave „Čebela Maja" v znesku 400 din. Ma-trljan Roman, zobotehnik v Mariboru in Bizjak Franc, posestnik v Lehnu na Pohorju, sta darovala po 50 din. V isti namen je dal Klinar Franc iz Maribora 10 din. Podružnica v Središču ob Dravi je poslala 50 din, podružnica v Mežici pa 104 din. Vsem darovalcem se društvo najlepše zahvaljuje s prošnjo, da bi se čebelarji ob vsaki priliki spomnili filmov. Doslej smo prejeli skupaj 2557 din. Vsem podružnicam. Nekatere podružnice se upirajo temu, da bi njihovi odborniki prevzeli jamstvo za plačilo članarine za člane, ki jih prijavijo osrednjemu društvu kot člane. Društveni odbor pa mora vztrajati pri tem pogoju, kajti dogaja se, da nam podružnice javijo v začetku leta večje število članov, ko pa je treba članarino plačati, se izgovarjajo», da jo od vseh svoječasno prijavljenih članov niso mogle izterjati. Zato zahtevajo, da jim osrednje društvo ostanek dolga odpiše. Vsak mora uvideti, da to ne gre. Uprava pošilja list vse leto vsem po podružnicah prijavljenim članom in jih šteje kot člane, ko določa število delegatov po številu članov, ali ko jim dobavlja sladkor. Zato mora tudi zahtevati, da vse prijavljene osebe članarino tudi plačajo. Podružnice prosimo, da prijavljajo le take člane, ki so zanesljivi glede plačila, saj nezanesljive lahko prijavijo naknadno, ko bodo članarino plačali. S tem bo ustreženo podružnicam, še bolj pa društveni upravi. Odbor. SEJNI ZAPISNIKI 3. seja ožjega odbora dne 31. januarja 1941. Odbor je sklenil, da morajo nečlani zaradi kritja režije plačevati sladkor 50 par dražje pri kg. 5. julija bo čebelarski tabor v Bohinjski Bistrici. Finančno ministrstvo ni ugodilo naši prošnji, da bi dobili čebelarji v Sloveniji letos poleg že dovoljenih 5 kg še 5 kg sladkorja na panj. Članarino je plačalo doslej 2100 čebelarjev. 4. seja ožjega odbora dne 14. februarja 1941. Finančno ministrstvo nas je obvestilo, da bomo dobivali sladkor v prahu, ako bo kristalnega zmanjkalo. Ta bi bil pri kg 1 din 25 par dražji. Društvo bo najelo posojilo', da bo takoj nakupilo večjo količino sladkorja. Hkrati je sklenilo naprositi Kmetijsko zbornico, naj v našem imenu protestira pri finančnem ministrstvu zaradi nameravane naredbe glede sladkorne moke, ker bi to občutno škodovalo našemu čebelarstvu. Drugi čebelarski tabor bo letos kje v bližini Maribora, in sicer meseca junija. Tečaj za bolezenske strokovnjake bo 26., 27. in 28. marca. Prizad nas je obvestil, da nima na razpolago prav nobenih, kreditov in da zato naši prrošnji za podporo ne more ugoditi. Mestna hranilnica ljubljanska nam je za nakup sladkorja dovolila kredit 420.000 din. Blagajnik je podal blagajniško poročilo im računski zaključek upravnega oddelka za leto 1940. Odbor ga je odobril. Finančno direkcijo bomo prosili, da nam izda dovoljenje za nakup nadaljnjih 10 vagonov sladkorja. Do 14. februarja je poslalo 120 podružnic imenike članov. Priglasilo se je 3000 članov. Prejeli smo 59.000 din članarine. Daruite za čebelarske filme! NAŠE PODRUŽNICE PRIREDITVE čebelarske podružnice za Maribor in okolico v 1. 1941. Mariborska podružnica bo priredila letos sledeča predavanja, tečaje in izlete: Dne 16. marca ob 13-30 uri predavanje pri čebelnjaku g. Peklarja v Krčevini, Šubi-čeva nI. 1, o delih v zgodnji spomladi in spomladanskem pitanju. Predaval bo g. Po-žauko iz Selnice. Dne 6. aprila ob 14. uri predavanje o prestavljanju pri čebelnjaku g. Puschauer-ja Štefana v S t u de n c i h , Radvanjska cesta. Predavatelja bomo še določili. Dne 8. maja izlet k Mariji Snežni, združen s predavanjem pri čebelnjaka člana g. Janeza Miheliča v Velki 113. Predaval bo g. Črepinko Oton, predsed. podružnice Maribor, o splošnem čebelarstvu. Dne 1. in 2. junija izlet v Škof j o L o -k o ; pri tej priliki bo predavanje pri čebelnjaku g. Okorna v Škof ji Loki; predaval bo g. Okorn sam. 22. junija enodnevni čebelarski tečaj pri čebelnjaku g. Črepinka v R a z v a n j u. Predaval bo gospod refer. Okorn. Dne 6. julija udeležba na čebelarskem taboru v Bohinju. Dne 26. julija predavanje pri čebelnjaku g. Oniča v Pekrah. Predaval bo g. Močnik o točenju medu. Dne 10. avgusta čebelarski tabor „Zveze čebelarskih podružnic" v Radvanju. Dne 24. avgusta izlet v Race k čebelnjaku podružnice, kjer bo predaval g. Okorn. Dne 21. septembra predavanje pri čebelnjaku g. Živka v Pobrežju o zazimova-nju čebel. Predavatelj: g. Dšura. Dne 16. novembra filmsko predavanje v Grajskem kinu v Mariboru. Predava-vatelj: g. Okorn. Dne 21. decembra božičnica v hotelu Mariborski dvor. Vodstvo podružnice že sedaj opozarja svoje člane na te prireditve in vabi tudi druge čebelarje, da se jih udeleže v čim večjem številu, ter s tem podprejo našo akcijo za spopolnitev čebelarske izobrazbe tukajšnjih čebelarjev. * Občni zbor podružnice v Turnišču bo dne 19. marca t. I. po rani sv. maši v Turnišču v Prosvetnem domu. t ŽUMER ANTON. Dne 11. novembra 1. 1. je umrl na Javor -niku na Gorenjskem splošno znani .čebelar Anton Ž u m e r. Rojen je bil 1. 1881. Že v najzgodnejši mladosti ga je uvedel njegov oče v vse zanimivosti iin ročnosti čebelarstva, tako da je po očetovi smrti, star šele 19 let, lahko prevzel domače čebelarstvo s posestvom, vred. Čebelaril je potem neprenehoma do svoje prezgodnje smrti. Čebelarstvo je pri Žumrovi hiši zelo staro. Že Antonov oče je razpošiljal čebele v razne države evropske in se udeleževal čebelarskih razstav. Delo očeta je pokojni vneto nadaljeval, in marsikatero odlikovanje, ki visi v domači hiši, priča o uspehih, ki sta jih oče in sin dosegla na razstavah: 1. 1882. v Budimpešti bronasto kolajno, 1. 1883. v Hoyerswerde srebrno kolajno, 1. 1884. v Leesu veliko srebrno drž. kolajno, 1. 1901. v Erfurtu srebrno kolajno z diplomo, 1. 1903. na Dunaju priznalno diplomo, diplome in kolajne z razstav v Budjejevicah (1886), v Celovcu (1906), v Schiittershofnu (1907), v Ljubljani (1922) in še mnogo drugih. Pokojni je z očetom vred mnogo pripomogel k slovesu naše čebele v inozemstvu. Izvažal je čebele tudi v novejši dobi in s tem pripomogel, da se je dober sloves ohranil. Upajmo, da bodo pokojnikovi sinovi postali dobri varuhi in skrbniki čebel, in da se bo čebelarstvo še nadalje ohranilo pri hiši. Pokojniku bodi ohranjen blag in časten spomin! -—'AHTA-'-- Vsem podružnicam „Zveze v Mariboru". Vse podružnice, včlanjene v naši Zvezi, prosimo, da nam pošljejo prošnje za predavanja v letu 1941. vsaj do konca meseca marca t. 1., da bomo lahko pravočasno preskrbeli predavatelje. Vsaka podružnica naj v svoji prošnji navede temo predavanja in katerega predavatelja želi, da pride predavat. Obenem naprošamo podružnice, da nam pošljejo poročila o svojem lanskem delovanju, da bo tudi Zveza obveščena o delu svojih podružnic. Odbor. Ljubljanska podružnica opozarja svoje člane, da je postavila nov čebelnjak v Sanožetih, na levem bregu Save nasproti železniške postaje Jevnica. Člani, ki nameravajo postaviti svoje panje v čebelnjak v letošnjo spomladansko pašo, naj prijavijo podružnici število panjev. Prijave sprejema iz prijaznosti Društvena čebelama. Prijavnina znaša 2 din od panja, stojnina pa 4 din. Prijavnino je plačati takoj pri prijavi. Posamezni član sme prijaviti največ 21 panjev. Rok za prijavo je do 15. marca. ' , , Prihodnja seja Ljubljanske podružnice bo v torek, dne 11. marca v običajnem lokalu. Novo mesto. Pri tajniku čeb. podružnice Nov mesto se lahko poizve naslov čebelarja, ki proda 4 A. Ž. panje in 1 eksportovca. Proda jih, ker mora opustiti čebelarjenje zavoljo družinskih razmer. Rad pa bi dobil čebelam dobrega •bodočega skrbnika. Neka gospa pa proda ameriški panj s čebelami vred, ker je njen mož šel v božje kraljestvo čebelarit. Seveda so cene vseh navedenih panjev pomladanske, ker so čebele dobro pre-zimile. vsaj dosedaj. Ponovno opozarjam vse naše člane, naj skr-be o pravem času za vosek in pa za zamenjavo voska za satnice. Zadnji rok je 1. aprila. Tisti, ki rabijo sladkor, inaj vedo, da brez denarja blagajnik ne more naročati sladkorja in tudi brez vednosti količine ne. Podružnica mora vedeti, kdo želi sladkorja in koliko. Niti tajnik, niti blagajnik ga ne nosita v žepih. Dobi se le „a la carte", t. j. da je član vplačal članarino za letos. Brez kart tudi mi ne dajemo na „vero". Ali se razumemo? Saj mora za vsako kilo sladkorja vedeti tudi fin. oddelek. S čebelarskim pozdravom! Tajnik Lilija. Podružnica v Celju bo razdelila nekaj grmov „Biser.nika" med člane tukajšnje podružnice v soboto, dne 8. marca t. 1. ob 15. uri poleg železniškega nakladališča ob Voglajni. Člani dobijo grme brezplačno, dočim jih drugim oddamo proti malenkostni odškodnini. Načelstvo. Podružnica Brežice in okolica je imela na Svečnico občni zbor. Vodil ga je g. Grubič Martin, kakor vse do sedaj od ustanovitve podružnice dalje. Ker ni bila udeležba polnoštevilna radi precejšnje odsotnosti članov, ki so se pa opravičili, sporočam potek zbora v našem glasilu. Po poročilih razinih funkcionarjev je tajnik podal precej izčrpno poročilo o delu in uspehih odbora v minulem letu, ki je bil nad vse agi-len. Odbor je razdelil takoj po lanskem občnem zboru delo na odseke. Odsek za nakup voščili za predelavo v vosek, odsek za pospeševanje saditve medovitih rastlin, odsek za Knjižnico, odsek za izdelavo satnic in odsek za kuhanje voska. Na podlagi te razdelitve dela, nam je uspelo vse, kar srno se lotili, razen par izjem zaradi gmotnih razmer. Vsi odseki so delovali brezhibno. Samice smo delali, vosek kuhali, knjižnico ustanovili, vošcine Kupovali, sadili bisernik, prejeli podporo od kr. banske uprave v Ljubljani, kupili točilo na štiri sate in še drugo orodje, ki je članom proti mali odškodnini na razpolago. Prirejali smo oglede čebelnjakov Cianov, kjer smo se naučila marsikaj in tudi marsikaterega spravili v zadrego, kar pa je rodilo le dobre posledice: izboljšanje čebelarjenja v obiskanem čebelnjaku. — Take obiske borno letos prirejali vsako nedeljo. — V juniju smo imeli tečaj, na Katerem je predaval g. jju-kovec. Nadejam se, da nas bo letos večkrat posetil. iPo kratki debati je bil izvoljen stari odbor, le mesto podpredsednika je prevzel g. Žagar Milan iz brežic. — Da vodi odbor podružnico v popolno zadovoljnost članov, je pokazala volitev. Vseh devet let od ustanovitve jo vodi in jo bo tudi letos vodil stari odbor. — Da stremimo samo za splošno koristjo čebelarstva v podružničnem področju in da čebelarjem v vsa-Kem pogledu pomagamo, je dokaz čebelarsko orodje, ki ga poseduje podružnica in ga posoja je proti mali odškodnini čebelarjem. Orodje si je odbor nabavil samo s svojim požrtvovalnim delom in to delo znajo tudi čebelarji ceniti. Vsi čebelarji, kateri želijo satnice, naj do 15. marca t. 1. oddajo vosek pri tajniku Vinku Grabnarju na kolodvoru brezice, da bodo pravočasno prejeli satnice. — Enako dobijo pri njem proti mali odškodnini na posodo sledeče čebelarsko orodje: vse priprave za kuho voska (kotel, Virijentovo stiskalnico, čistilnik, vreče), dalje čistilnik za med, točilo za med, stojala za odkrivanje satja, in šablone številk za nume-riranje panjev z barvo. — Podružnica ima tudi v zalogi sladkor. Člaini, ki še niso poravnali članarine za leto 1941 naj to takoj store pri tajniku. Satnice izdeluje podružnica v prvovrstni kakovosti. Podružnica v Trbovljah. Proti koncu marca bomo kuhali vosek. Člani naj zberejo voščine in jih oddajo v vrečicah, na katerih naj bo pritrjen karton z naslovom lastnika. Tudi težo vo-ščin je treba napisati poleg naslova. Voščine morajo biti dostavljene g. Jenku v Hrastniku najkasneje do 20. marca. Po tem terminu jih ne bo več sprejemal. Vsak naj tudi napiše ina posebnem listku, ah želi vosek nazaj ali satnice. Z obnožino napolnjenega satovja ne pošiljajte! Držite se točno določenega roka, da ne bo delo ovirano. Podružnica Črna. Občni zbor je bil dne 19. januarja. Na zboru je bilo navzočnih 50 čebelarjev. Imovine ima podružnica 2746 din. Odbor je bil izvoljen z malimi spremembami stari. Zanimivemu predavanju g. Močnik Petra, šol. nadz. iz Maribora, o nosemavosti in o zboljšanju paše, je sledilo članstvo z izrednim zanimanjem. Najlepša hvala! Članstvo podružnice stalno narašča, kar je znak zavednosti naših čebelarjev. DROBIR Naš čebelarski naraščaj. Pri marsikateri podružnici lahko opažamo, da se čebelarskih prireditev udeležujejo večinoma samo starejši in stari čebelarji, mladine pa ni. Starejši podružnični člani tožijo, da se mladi rod za čebelarstvo kaj malo zanima, ponekod celo prav nič, tako da število članov počasi in stalno pada. Ne bo dolgo, pa jih ne bo niti toliko, da bi podružnica imela pravico do obstoja. Vzroki za to stanje so splošno znani: najrazličnejše „prireditve" brez konca in kraja. ki mladega človeka mnogo bolj privlačujejo kakor narava in kar je z njo v zvezi. So pa še kraji, kjer je ljubezen do čebelarstva tudi med mladino v cvetju. Nedavno sem predaval na občnem zboru kamniške podružnice. Nad štirideset čebelarjev se ga je udeležilo, po veliki večini sami mladi ljudje. Kar toplo mi je bilo pri srcu spričo tolikega števila čebelarskega naraščaja. Upajmo, da se bo tudi drugod obrnilo na bolje. Potem se nam ne bo treba bati za bodočnost našega čebelarstva. Razkužuj roke, če imaš bolezen v čebelnjaku! Brez tega ni mogoče misliti na popolno uničenje te čebelarske šibe. Cim zapremo vratca kakega panja, ki smo ga pregledali, si moramo umiti roke s kakim raz-kužilom (na vsak liter vode 50 kubičnih cm formalina, ki je brez vonja). Nikdar ne vemo, ali niso na naših rokah ostale kužne klice iz obolelega panja, ki jih z nerazku-ženimi rokami lahko prenesemo v zdrav panj. Previdnost je potrebna zlasti v čebelnjakih, kjer niso okužene vse družine, marveč le posamezni panji. Razkužilo je tako poceni, da si ga vsak čebelar, tudi najrevnejši lahko kupi. Ur. Zadelavina (čebelja smola) na rokah je neizogibna, kadar imamo mnogo opravka pri čebelah, zlasti jeseni pri zaziinovanju. ko snažimo rešetko, satnike in okenca. Če je ne odstranimo, se nam pozneje koža lušči. Da to preprečimo, umijemo prste po končanem delu s salmijakovim cvetom, ter-pentinom, gorilnim špiritom aU pa bencinom. Z majhno krpico, na katero kanemo nekoliko tekočine, zlahka očistimo to izredno lepljivo smolo z rok. Za čiščenje obleke uporabljajmo le salmijak ali pa bencin. Ter-pentin pušča madeže, špirit pa je premalo učinkovit. Ur. Rdeč vosek se nam obeta! Nedavno je prinesel nekdo v DČ lep kolač popolnoma rdečega voska, takšnega kakršne so rdeče svečke za božična drevesca. Ko so ga začeli vrtati, odkod rdeča barva, je povedal, da je imel jeseni nekoliko medenih voščin iz kranjičev, na katere je nalil papricirano sladkorno raztopino — neočiščeno. V pital-nikih so ostale prazne voščine in paprika. Ne da bi voščine izpral, jih je skuhal s papriko vred in dobil popolnoma rdeč vosek ... Naravno je, da tak vosek ni za rabo, kvečemu za sveče ali pa cepilno smolo. Zato naj bodo čebelarji previdni, da ne bo škode. Še marsikdo bo stokal, da ima v panjih polno paprike in da mu je satje pordečilo, meni tega ne bo treba, ker sem sladkor očistil kolikor se je dalo. Res sem imel precej dela, pa se ne kesam, saj sem se prepričal, da s tem ne koristim samo čebelam, marveč tudi sebi. Kaj pa z rdečim voskom, ali ga lahko očistimo (obelimo)? Seveda se da! Rdečilo, ki ga vsebuje paprika, vzame sonce. O tem sem se jeseni prepričal, ko sem obešal na sonce platnene vreče, skozi katere sem pre-cejal sladkorno raztopino. Čez nekoliko dni so postale popolnoma bele. Kdor bo dobil pri kuhi rdeč vosek, naj ga raztopi in počasi, tako rekoč po kapljah vliva v mrzlo vodo, voščene oblance naj sproti pobira iz vode in meče na perilnik, potem pa z njimi na milo sonce, kjer naj ostanejo čez dan. Od časa do časa jih nekoliko nabrizgaino z vodo, ki belenje pospešuje (kakor pri platnu), čez noč pa jih spravimo pod streho. Soncu jih izpostavljamo več tednov, dokler rdeča barva ne izgine. Kdaj pa kdaj jih premešajmo, da pridejo tudi spodnje plasti na površje. Sonce ne sme biti tako hudo, da bi se vosek topil. Najboljši čas za beljavo je od srede marca do srede aprila. Ur. 1000 češenj nameravajo posaditi v okolišu trboveljske podružnice v šestih letih. Tako so sklenili člani podružnice in tako bodo tudi storili, ker je vodstvo podružnice v delovnih in odločnih rokah. Začeli so lani in jih bodo vsako leto posadili 150. Izmed sadnih dreves je češnja najbolj medovita. Ob češnjevem cvetu se čebele zelo opomorejo in če je vreme ugodno, si naberejo še kaj za poznejši čas. Zaradi tega naj bi čebelarji zlasti to sadno vrsto zasajali. Ni pa samo njena medovitost. ki ji daje vrednost, še večjo, neprimerno večjo korist imamo od njenega žlahtnega in sočnega sadu, ki se ga nihče ne brani. Češnja uspeva skoraj povsod in rodi redno vsako leto. Kdor ima otroke in košček zemlje, naj jo posadi zaradi otrok, ki noben sadež tako ne cenijo kakor ravno tega, pa ne samo zavoljo dobrega okusa, marveč tudi zaradi mikavne barve in ker je prvi v letu. Prizadevajmo si. da bodo tudi druge podružnice sledile zgledu trboveljske. Potem bo za naše čebele marsikje bolje. Češenj bi moralo biti toliko, da bi jih bili siti vsi ljudje, pa tudi škorci in kosi, ki so jih zadnje čase začeli kar vprek preganjati kot velike škodljivce sadjarjev in vrtnarjev. Potem bi se tudi nihče ne spotikal nad otročaji, ki se tako radi prikradejo na tuje češnje v goste. Za vse bi bilo božjega daru dovolj! Nesmiselno zamenjavanje čebelarskih izrazov. Odkar smo uvedli v čebelarsko slovstvo izraz s a t n i c a namesto nepravilnega ..umetno satje", so ga začeli čebelarji, posebno mestni, v napačnem smislu uporabljati. Zanje je vse satnica: prazen izdelan sat ali pa tista tanka voščena plošča z vtisnjenimi osnovami celic, ki jo z žico pritrdimo v s a 111 i k (leseni okvir). Čim čebele satnico izdelajo, postane iz nje sat. Če se hočemo pravilno čebelarsko izraziti, bomo rekli: V satnike sem pritrdil s a 111 i c e , ki so jih čebele naglo prijele in izdelale, tako da imam sedaj mnogo lepih mladih sat o v ; vse stare sate (ne sat-liice!) bom jeseni podrl, iz voščin pa skuhal vosek. — Ali si je to tako težko zapomniti? Apeliramo na izobražence, cla čebelarje opozarjajo na pravilno uporabo izrazov, predvsem pa, da jih tudi sami uporabljajo tako, kakor je prav. Označevanje matic je pri nas mnogo premalo v navadi. Res je, da se novih reči neradi in počasi oprimemo, kar je v nekem pogledu prav. Sa"j je med novostmi marsikaj ničvrednega! Toda označevanje matic se je v modernem čebelarstvu tako sijajno obneslo, da bi bilo prav, ako bi se ga oprijeli vsi napredni čebelarji. Z barvo označene matice se obnesejo zlasti pri našem načinu čebelarjenja, ko moramo matico večkrat poiskati, n. pr. pri prestavljanju. Kako lahko jo je potem najti! Komaj sat izvlečemo iz panja, že se zablišči med čebelami rumeni, rdeči ali srebrni znak. ki smo ga napravili matici na hrbtu kmalu po oprašenju. Tudi kontrola starosti je pri označenih maticah zelo enostavna. O maticah brez pisma na hrbtu mnogokrat ne vemo, ali so res toliko stare, kolikor nam kažejo naši zapiski. Pride jesen, pa je treba prestaro matico zamenjati z mladico in tedaj se mnogokrat zgodi, da stremo mlado matico v dobri veri, da je stara: panj je prelegel, pa tega nismo opazili. Nekateri prirezujejo maticam krila, da imajo potem pregled o njih starosti in da jim roji ne uhajajo. Kdor je opazoval matico pri zaleganju in videl, kako se pri tem opira na svoja krila, bo matice raje označeval z barvo. Matica s hudo pristriženimi krili je pohabljena in tudi grda na pogled, saj imajo nekateri čebelarji navado, da ji odstrižejo krila tako rekoč pri korenini. Naj reče kdo kar koli hoče, lepo to ni, čeprav je morda koristno. Označevanje matic z barvo je kaj lahko opravilo, čim človek premaga živčnost, ki se pojavi pri prvih poizkusih. Potem je pravcata igrača, ki postane sčasoma tudi zelo mikavna. Označevanju se privadimo najbolje na trotih in čebelah, šele potem se lotimo tudi matic. Vodja društvene čebelarne: Adolf Arko, Ljubljana, Streliška nI. 20. — Vodja zavarovanja proti kužnim boleznim: Anton Stefancioza, Donačka gora, p. Rogatec. — Vodja plemenilne postaje v Kamniški Bistrici: Janko Malešič, Mekinje pri Kamniku. — Vodja čebelarskih opazovalnic: Julij Mayer, Dob pri Domžalah. — Urednik Slov. Ceb.: Avguštin Bukovec, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje h. št. 14. Slovenski čebelar izhaja mesečno. Ureja in za uredništvo odgovarja Avgust Bukovec. Izdaja in zalaga: Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo Slovenskega čebelarja v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Uprava in društvena pisarna: Ljubljana, Tyrševa cesta 21, telefon 35-45, številka ček. računa 11.066. Članarina (naročnina) znaša letno 40 din, za inozemstvo pa 50 din. Tiska J. Blasnika nasi., Univerzitetna tiskarna, litografija in kartonaža d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš. Poročila o < Ljubljanska podružnica je imela občni zbor -v nedeljo 22. decembra 1940- Udeležilo se ga je lepo število članov. Ker je bil predsednik prof. Rak: zadržan, je vodil občni zbor podpredsednik Jakob Babnik. Predsedniško in tajniško poročilo je podal Edi Seineg-ačniik. Iz obeh. je razvidno, da se je po družnica lani živo zanimala za potrebe čebelarjev. Odibor je imel vsak mesec sejo. Odborniki so se jih redno udeleževali. Odbor si je v preteklem letu nadel nalogo: 1. ustanoviti rejno okrožje, 2. saditi medovite rastline, 3. postaviti nov čebelnjak za pomladansko pašo. Zaradi lanske katastrofa Ime letine na ustanovitev rejnega okrožja ni bilo mogoče misliti. Odbor je bil stalno v zvezi z mestno vrinarijo zaradi nasaditve medovitih rastlin, prav tako pa tudi z mestnim agronomom g. ing. Levstikom, ki je marljivo podpiral težaije podružnice. Najpomembnejša pridobitev podružnice pa je nov čebelnjak za pomladansko pašo. ki ga bo v kratkem postavila v Senožetih pri Jevnici. Pri volitvah novega odbora je bil ponovno izvoljen za predsednika g. prof. Raič Slavko, v odbor pa g-g. Ivo Verbič, Adolf Arko. Sluga Anton, Zupan Jože. dr. \vgmt Jenko. Babnik Jakob, Senegačnik Edi in Krejči Mitja Podružnica Trbovlje je imela svoj občni zbor dne 8. decembra t. i. Zaradi dela v rudniku je bila udeležba bolj slaba, saj je okoli 60% članov podružnice rudarskega stanu. Po otvoritvi zbora je podal zanimivo poročilo o delovanju podružnice tajnik Lunder. Iz poročila je razvidno, da je podružnica lani uspešno delovala, v kolikor jo niso ovirali izredni časi, v katerih živimo. Podružnica je štela v tem letu 48 članov, ki so zazimili >48 panjev. Zgubila je med letom zvestega čla/na g. Pučnika, ki se je pri delu v rudniku smrtno ponesrečil. Vse leto so se morali člani boriti z vremenskimi neprilikami in krmiti svoje čebele od rane pomladi do pozne jeseni, da so jih ohranili pri življenju. Tako katastrofalne letine ne pomnijo niti čebelarji, ki čebelarijo polnih 30 let! Da so dopolnili manjkajočo umi oži no hrane v panjih, so morali kupiti in pokrmiti lJ18kg sladkorja, za katerega so dali 13.176 din. Ker. so člani po veliki večini revnega 9tanu, je bil ta veliki strošek zanje hud udarec. Več članov se je zadolžilo, da so lahko kupili sladkor. Po-krmljeni sladkor pa bo zadostoval v najboljšem primeru do srede marca, in če takrat ne bo lepega vremena, bomo morali zopet kupiti sladkor. Slabe letine se vrste kar zaporedoma. Premogovni revir mudi čebelam malo paše. Podružnica zavoljo tega uspešno širi in sadi že več let medovite rastline. Lani smo kupili iz drevesnice Jelen v Št. Ilju pri Velenju 166 prvovrstnih češenj hrustavk. Oddajali smo jih polovični ceni članom in drugim, ki imajo kaj zemlje. Letos bo podružnica zopet kupila 150 češenj hrustavk. Čebelarski inventar podružnice se lani ni iz-premenil. Dvoje nameravanih članskih zborovanj zavoljo prepovedi v mesecu maju ni bilo. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imela podružnica lani 17.341T3 din dohodkov, izdatkov pa 16.133 din in se je dosegel prebitek 1480'13 din. Občni zbor je izrekel gg. Lundru in Jenku zahvalo za njuno neumorno delo za podružnico. Vzajemno delo članov iz Trbovelj, Hrastnika in Dola je lahko postaviti drugim za vzgled. Oddaljenost jih ne razdvaja, temveč druži v lepem složnem delu za čim lepši na.pre- ¡»enih zborih dek podružnice. Sprejet je bil še delovni načrt za letos in izvoljen je bil zopet stari odbor. Društvo je zastopal na občnem zboru podružnice urednik g. Bukovec. Skozi dolgo vrsto let že prihaja na obč, zbore podružnice, tako da si člani zbora brez njega skoro predstavljati ne morejo. Le kdo bi znal v obupana srca čebelarjev vliti toliko ognja in ljubezni do čebel kot on! Sklenili smo, da priredimo dvoje članskih zborovanj. Ako bodo razmere dopuščale, bomo priredili tombolo in veselico; čisti dobiček bomo porabili za'nakup medovitih rastlin. O tem Jx> sklepal še odbor. Nato je zaključil predsednik Hauck zbor. želeč vsem članom prav medeno in srečno novo leto. Podružnica v Naklem je zborovala dne 26. januarja. Obisk je bil zelo dober, saj se člani zavedajo, kolike važnosti je skupna organizacija za čebelarski napredek in koliko koristi ima posameznik od nje. Število članov je nekoliko padlo, ker so čebelarji iz okoliša Letenc in Goric ustanovili svojo podružnico. Na občnem zboru smo sklenili, da priredimo letos pri čebelarju Erženu v Zaibukovju predavanje, ki iga bo imel g. refer. Okorn, Tudi Zveza v Kranju nam je to predavanje že odobrila in bomo pravočasno naznanili, kdaj bo. Upajmo, da nas bo g. Eržen z veseljem sprejel, saj ga pridemo počastit za njegovo 50 letnico čebelarjenja. Nameravamo prirediti tudi predavanje v Strahinju pri g. Markiču. Na ta sestanek bomo povabili g. Bukovca, da nam pove kaj zanimivega, saj je on ustanovitelj naše podružnice. Upamo, da bo prišel!* Imeli bomo tudi več domačih sestankov. Prosili bomo g. Ravnika iz Kranja, ki nam vedno rad pomaga da pride med nas, za kar se mu že sedaj zahvaljujemo. Skrbi nas vse, kako bodo letos naše čebele prezimile, ko je bilo lani tako slabo zanje, in tudi papriciran sladkor nas bega. Bojimo se, da ne bo za čebele. Ko sem bil 1. 1910. na Ogrskem v vojakih, sem se seznanil z nekim narednikom ognjičarjem, ki je imel mnogo čebel, vse v koših. Večkrat sem ga obiskal, pa mi je nekoč potožil, da paprika tako učinkuje na čebele, da so kar norčave. Tudi meni se zdi, da več škoduje kot koristi, vrh tega je pa po vseh kotih panja raznesena, kar gotovo ni v redu že zaradi snage volje. Naše strokovnjake prosimo, naj gospodom, ki o papriki odločajo, na glas povedo, kako je s takim sladkorjem in da nam naj dajo takega, ki ustreza času in napredku* Križaj Franc. * če bom le imel še kaj sape l Ur. * Saj smo že vse storili, da bi zopet dobivali sladkor z žaganjem ali prahom od oglja, pa nismo ničesar opravili. Ne bojte se za čebele, paprika jim ne bo škodovala, se boste sami prepričali da je to res. Kdor ni sladkorja očistil, kakor smo nasvetovali. bo pa sedaj papriko pometal iz panjev. — Ur. Prispevajte za nakup čebelarskih filmov! ČEBELARJI! JCda Vam nai&olie posiceže s čebelarskimi poUe&ščiviamil Društvena K up u j e Prodaja v Ljubljani Tyrševa cesta 21 Ček. račun 15.645 - Teief. 35-45 ki je domače podjetje in last Slov. čebelarskega društva. Največja zaloga Čebelarskih potrebSCIn v dravski banovini. vosek in med po najvišjih dnevnih cenah. vse čebelarske potrebščine, najboljše kakovosti, po nizkih in solidnih cenah. Svojim članom in podružnicam daje primerne popuste. - Zahtevajte cenik! Čebelarji« podpirajte x naroČili lastno podjetje!