etafora p svobodni verz stavek pika pravljica stavek pesnik samostalnik osebek izvor dvisnik vejica ose intona priredje ose met poved s vejica roman poudarek sej vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek p beseda pika a p pe es sn nik k s sa a am m mo ostal ln ni ik osebe e ek k k iz zv vo or d dvi is sn ni ik k p p p p p p p p p pr r r r r r r ri i i i i i is s s s s s sl l l l l l lo o o o o o ov v v v v v v vn n no o o o o o d d d d d d d do o o o o ol l l l l lo o o o o oč č č č č či i i i i il l l l lo o o o o o o p p pr ri i ir r re e e ed d d dj j je p pov ve ed vej ji ic ca a sej j j j vrste b be es sedil l p p p p DIDAKTIČNI IZZIVI I 39 Vanja Novak I Gimnazija in srednja šola Kočevje Valentin Vodnik – od ideje do filma Valentin Vodnik from Idea to Film Izvleček P ouk se je s sodobnimi načini poučevanja zelo spremenil, z vključevanjem v različne projekte pa šola dijakom ponuja nove možnosti. Prispevek predstavlja učni sklop šestih ur, v katerem se dijaki seznanijo z Vodnikom in njegovim ustvarjanjem, nato pa izberejo literarno besedilo, primerno za aktualizacijo, in po njem posnamejo kratek fi lm. Delo sooblikujejo projekt OBJEM z razvijanjem gradnikov bralne pismenosti, zlasti odziva na besedilo in tvorjenja besedila ter kritičnega branja, formativno spremljanje z različnimi dokazi učenja, tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na fi lmu, in projekt Popestrimo šolo s podporo pri fi lmskem poustvarjanju. Abstract M odern teaching methods have greatly changed instruction; by becoming in- volved in various projects the school off ers new opportunities to its students. Th e article presents a learning unit encompassing six lessons in which second- ary school students learn about Valentin Vodnik and his works; aft erwards, they choose a literary text suitable for modernization and record a short fi lm based on the text. Th is type of school work is infl uenced by the project OBJEM that develops the building blocks of reading literacy, especially the response to a text, creating a text and critical reading; formative assessment with diverse evidence of learning; the competition Slovenščina ima dolg jezik (Slovenian Has a Big Mouth); Književnost na fi lmu (Literature on Film); the project Popestrimo šolo s podporo pri fi lmskem poustvarjanju (Make School More Inter- esting by Supporting Film Adaptations). Ključne besede: projekt OBJEM, gradniki bralne pismenosti, fi lmsko poustvarjanje z aktualizacijo, formativno spremljanje, tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik Keywords: project OBJEM, building blocks of reading literacy, fi lm adaptation with modernization, formative assessment, competition Slovenščina ima dolg jezik I 40 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXIV I 2021 Uvod V raznolikosti šolskega sveta je včasih težko narediti nekaj novega ali povezati različne predmete, področja ali metode. Na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje že vrsto let v pouk vk- ljučujemo sodobne načine poučevanja, npr. medpredmetno povezovanje, projektno delo (razvijanje pisne spretnos- ti – pisanje strokovnih besedil, npr. referata in seminarske naloge), avtentične naloge, jih prepletamo s formativnim spremljanjem ter v zadnjih letih še z razvijanjem bralne in digitalne pismenosti. Kot razvojna šola smo se l. 2017 vključili v projekt OBJEM (Ozaveščanje, Branje, Jezik, Evalvacija, Modeli), ki pred- vsem dviguje splošno kompetenco sporazumevalne zmož- nosti, zlasti bralne po celotni vertikali izobraževanja od vrtcev do srednjih šol. V pouk tako že četrto šolo uvajamo nove metode in oblike dela, s katerimi ustvarjamo spodbud- no in ustvarjalno učno okolje ter razvijamo gradnike bralne pismenosti. Ta se stalno razvija in je temelj drugih pisme- nosti, hkrati pa sooblikuje posameznikovo uspešno delo- vanje v družbi, »vključuje razvite bralne veščine, (kritično) razumevanje prebranega, pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje ter druge gradnike bralne pis- menosti« (Gradniki 2018). Vzporedno s tem skrbimo za pravilno rabo slovenščine tako pri dijakih kot pri učiteljih vseh predmetov. Učitelj postopoma prevzema vlogo orga- nizatorja in moderatorja pouka, dijaki pa s svojo aktivnejšo vlogo postajajo vse bolj motivirani in kritični bralci. Projekt skupaj z drugimi sodobnimi načini poučevanja odpira cel spekter možnosti, eno od teh bi vam rada predstavila. Na začetku vsega je bila ideja, da bi se dijaki udeležili tek- movanja Slovenščina ima dolg jezik: Književnost na fi lmu, ki je zorela nekaj let; en razred gimnazijcev je bil s svojo zav- zetostjo in idejami takoj pripravljen sprejeti ta izziv. T ekmo- vanje, katerega namen je tudi popularizacija književnosti in fi lma, sem nato hitro povezala z Valentinom Vodnikom, saj je bilo leto 2019 njegovo leto, z OBJEM-om, formativnim spremljanjem in projektom Popestrimo šolo (v nadaljeva- nju POŠ), ki na šoli skrbi za pestrejše učne in druge ure. V učnem sklopu sem poudarila razvijanje različnih grad- nikov bralne pismenosti, predvsem odziv na besedilo in tvorjenje besedil, kritično branje, motiviranost za branje in razumevanje besedil, pri uvajanju elementov formativnega spremljanja pa sem na prvo mesto postavila dokaze (pisni in ustni odgovori po samostojnem delu z viri, scenarij, iz- delek). Potek dela Valentin Vodnik je bil izjemen razsvetljenski ustvarjalec, v mnogočem prvi, vsekakor človek, ki bi ga lahko poime- novali tudi genij slovenskega razsvetljenstva. Vodnikova besedila, predvidena za obravnavo po učnem načrtu, so za razumevanje preprosta, sporočilno vzpodbudna in optimis- tična, a tudi resna, v času nastanka zaradi narodnostne te- žnje pogosto v nasprotju s takratno državno naravnanostjo. Ker pa so bili dijaki navajeni skupinskega dela z elementi sodelovalnega učenja, pri delu nisem pričakovala težav. Prva ura Obravnavo Vodnika smo z dveh razširili na šest ur. V uvo- dni uri sem dijakom predstavila namene učenja in kriterije uspešnosti: z dijaki smo o tem razpravljali in razumeli so, da je poleg poznavanja podatkov o avtorju in interpretacije pe- smi Zadovoljni Kranjec najpomembnejši kriterij: Uspešen bom, ko bom v skupini izbral primerno literarno predlogo za aktualizacijo in o tem po navodilih posnel kratek fi lm. Nato so se razdelili v štiri stalne skupine in pregledali prvi delovni list, namenjen delu treh ur. Najprej so spoznavali razsvetljenske krožke: vsaka skupina je s pomočjo tiskanih in spletnih virov, do katerih so dostopali s pametnimi tele- foni, raziskala enega (Zoisov, Japljev, Kumerdejev ali Pohli- nov) ter nato ugotovitve predstavila drugim. Ob pregledu dokazov so v skupinah vrednotili delo ostalih, v smiselni uporabi virov pa so razvijali gradnik motiviranost za branje. Druga in tretja ura V drugi uri in tretji uri so skupine najprej preučile V odniko- vo življenje in delo, pri tem so uporabile tiskane in spletne vire, ugotovitve pa zapisale v obliki miselnega vzorca ipd. Člane skupin smo nato premešali, tako so lahko primerjali in dopolnjevali zapiske. Po pogovoru ob vprašanju Katere so najpomembnejše stvari v vašem življenju? in branju Za- dovoljnega Kranjca so skupine samostojno interpretirale pe- sem. Sledilo je obvezno poročanje skupin in dopolnjevanje zapisanega. V tem delu je bil poudarek na gradniku razu- mevanje besedil, ki so ga dijaki izkazali z iskanjem ključnih besed (motivi) in povzemanjem bistvenih podatkov (npr. Kranjčeve lastnosti), ustreznim razvrščanjem in interpre- tiranjem podatkov (npr. zapis sporočila, odnosa do sveta), prepoznavanjem in poimenovanjem vrste in strukture be- sedila (npr. literarnozvrstno umeščanje). DIDAKTIČNI IZZIVI I 41 V nadaljevanju je vsaka skupina s pomočjo virov raziskala enega od odmevov Vodnika v današnjem času (Vodnikova domačija in spomenik ter Ilirski steber v Ljubljani, dogodki v Vodnikovem letu), ugotovitve so zapisali in jih med sku- pinskim poročanjem pokazali na izviren način (recitacija, zaigran prizor …). Na koncu so dijaki dobili navodila za individualno domače delo (razmišljanje o sebi kot Kranjcu iz Vodnikove pesmi, spodbudno pismo prijatelju v težavah) ter za skupinsko delo – izdelavo fi lma. Ker je bila že od začetka načrtovana tudi prijava na tekmovanje, so bila navodila prilagojena njego- vemu razpisu, vsebovala pa so navodila za fi lm in za pisno predstavitev ter kriterije vrednotenja oz. ocenjevanja. Dijaki so v skupinah ta navodila skrbno prebrali in pričeli načr- tovati svoje delo, v ospredju je bila predvsem motivacija za fi lmsko poustvarjanje. Četrta in peta ura Skupine so čez en teden nadaljevale delo: dijaki so najprej izbrali Vodnikovo besedilo, primerno za fi lmsko aktualiza- cijo, in ga nato skušali aktualizirati. Zanimalo nas je namreč, kaj lahko dvesto let staro besedilo sporoča nam, bralcem 21. stoletja. Poleg odziva na besedilo sem kot najpomemb- nejša gradnika izpostavila razumevanje besedil (uporaba znanja o strategijah branja za dobro razumevanje besedila, besedila, iskanje ključnih besed, predvsem pa samostojno povzemanje in preoblikovanje besedila) ter kritično branje, saj so morali izbrano besedilo vrednotiti, kritično presoditi njegovo sporočilo in ga skušati aktualizirati. Dijaki so hitro izbrali ustrezno besedilo, z aktualizacijo pa so imeli več te- žav: idej je bilo veliko, malo težje pa je bilo izbrati najboljšo in jo ubesediti. Pri delu se nam je pridružila multiplikatorka POŠ, ki je di- jakom pomagala pri tvorjenju scenarija, in sicer priprave (zapis vloge posameznega dijaka, kraja snemanja in pri- pomočkov), natančnega zapisa poteka fi lma po prizorih in zgodborisa (v skupini so v posamezne okvirčke narisali prizore in pod njimi zapisali opombe). Sama sem vse ure spremljala njihovo delo in jim dajala sprotne povratne in- formacije, tudi o individualnih domačih nalogah. Šesta ura Zadnjo uro smo namenili dokončanju scenarija in oblikova- nju kriterijev ocenjevanja. Običajno to naredimo na začetku učne enote oz. učnega sklopa, tokrat sem to fazo postavila na konec, saj so se dijaki že dobro pripravili na snemanje in so tako lažje presojali težo posameznega kriterija. Sku- pine so glede na navodila za izdelavo fi lma določile, koliko odstotkov bo vreden posamezen kriterij (upoštevanje navo- dil, izvirnost, pisna predstavitev fi lma, sodelovanje) in na- tančno opredelile, kaj se vrednoti. Po petnajstih minutah je vsaka skupina predstavila svoj predlog kriterijev, ostale pa so to spremljale. V preglednico na tabli smo zapisali predlo- ge in po razpravi skupaj oblikovali končne kriterije. Določili smo datum oddaje fi lma z zahtevano dokumentacijo. Delo izven pouka Dijaki so nato v času izven pouka posneli fi lm in ga skupaj z dokumentacijo oddali do določenega datuma. Snemanje je potekalo po njihovem načrtu, seveda pa so tudi veliko improvizirali, določene prizore so si med snemanjem celo izmislili. Večina se je med delom zabavala, čeprav so seveda resno delali. Več časa so namenili montaži posnetih prizo- rov in zvočni obdelavi posnetkov. Pregled fi lmov in prijava na tekmovanje Oddane fi lme sem pregledala: ugotovila sem, da zadostujejo zahtevam tekmovanja, zato sem se skupaj z dijaki odločila za udeležbo. Uspeh je bil nepričakovan: tri fi lme smo poslali na regijsko tekmovanje, ustvarjalci dveh so prejeli srebrno priznanje, en fi lm je sodeloval še na državnem tekmovanju in osvojil 1. mesto To je bila vsekakor nagrada za vloženo delo. Več o tem si lahko preberete na povezavi https://www. gssk.si/2020/06/19/prvo-mesto-za-fi lm-na-drzavnem-tek- movanju/, fi lm pa si poglejte na povezavi https://zdsds. si/2020/06/neuradni-rezultati-drzavnega-tekmovanja-slo- venscina-ima-dolg-jezik-knjizevnost-na-fi lmu-8-2020-z- -nagrajenimi-fi lmi/. Sklep Dosežek dijakov dokazuje, da je dobra priprava prvi korak na poti, sodelovanje pa drugi. To so začutili tudi dijaki, saj je eden izmed njih v evalvaciji dela zapisal, da je posebna vrednost takšnih projektov kooperativnost, kar v življenju človeku pride bolj prav kot poznavanje zgodovinskih letnic ali matematičnih aksiomov. Snemanje kratkega fi lma je precej zahtevna naloga, pri tem je najtežavnejši del montaža, zato je za dijake morda upo- rabnejša in lažja različica dramatizacija besedila z aktuali- zacijo. Vsekakor je obravnavani primer uporaben v praksi, Vanja Novak I Valentin Vodnik – od ideje do filma I str. 41-44 I 42 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXIV I 2021 saj ga lahko učitelj prilagodi obravnavi drugega književnega ustvarjalca. Povzetek V prispevku predstavljam primer obravnave ustvarjanja Valentina Vodnika, ki je nastal v projektu Objem. Najpo- membnejše je razvijanje gradnika odziv na besedilo in tvor- jenje besedil, od elementov formativnega spremljanja pa dokazi učenja: končna naloga je izdelava kratkega fi lma, v katerem dijaki aktualizirajo literarno predlogo. Viri in literatura: Gradniki bralne pismenosti. Delovno gradivo v projektu OBJEM. 2018. Razpis tekmovanja iz znanja slovenščine Slovenščina ima dolg jezik: Kn- jiževnost na fi lmu 8. Dostopno na: https://zdsds.si/2019/06/razpis-8-tek- movanja-iz-znanja-slovenscine-slovenscina-ima-dolg-jezik-knjizev- nost-na-fi lmu-8/ (8. 7. 2020). D: Žiga, kje smo? Ž: Mene bolj zanima, kdaj smo? /…/ V: Sloven‘c, tvoja zemlja je zdrava! D: Kaj praviš? J: In pridnim nje lega najprava. Ž: Čak mal, kaj je s tabo? V: Polje (pokaže na vrt), vinograd (trta), gora (Mestni vrh), morje (Rinža), ruda (pesek), kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave (pokaže Žiga), pa čedne in trdne postave (pokaže Dina). Ž: A spet hodiš v fi tnes? Din pokima, artikulira z rameni. Ž: Sam ta model mi je nekej znan, veš … D: Ja, pa to, kar govori. Sem že slišal nekej, ja. Ž: Kdo pa ste, dobri gospod? Prilo ga 1 J: Vodnik, Valentin Vodnik! Odhajam na srečanje Zo- isovega kroga. Sta tudi vidva razsvetljenca, mladeni- ča? Ž: Ne vem. Kakšna stranka pa je to? Ste levi al‘ desni? J: Mi smo za vse Slovence. Ne zanimajo nas delitve na leve in desne, želimo si le, da bi vsak Slovenec lahko svobodno pisal, bral in govoril v slovenskem jeziku. In povem vama, tale Napoleon, novi voditelj Fran- cije… On je edini, ki nam to lahko omogoči. Živel Napoleon Bonaparte! D: Žiga, mi to pišemo danes pri zgodovini. Ž: Misliš, čez 220 let? D: Ne vem, zmeden sem. Rad bi šel nazaj. Ž: Jaz tudi, še WiFi-ja nimajo tukaj. D: Nazaj morava, resno! Ž: Nazaj, nazaj, nazaj … Avto poskusiva peljati nazaj? D: A v rikverc? Ž: Ja. PRIZOR V PRETEKLOSTI (odlomek iz scenarija)