ELAVSKA INOTNOST 7. AVGUSTA 1971 — ŠT. 31 — L. XXVHI j =v\ = I^KAJ VPRAŠANJ MARJANU ROŽIČU. t^KRETARJU SVETA ZSJ_ Sindikati in sporazumevanje st' V ta vroči čas pravzaprav nič ti'e sodi tema o samoupravnem > p Porazumevanju o delitvi do-; !0(lka in osebnih dohodkov, sti je v marsičem še bolj vroča, i tt t ^aj 5 ko nam je to vprašanje v ' ^oti skalilo počitniško lenar-sp1 etlje. Za marsikoga bo tokrat le a ^lo počitnic. Zato se nam je lzdelo čisto normalno, da s 1 t]0 temo skalinao sicer zasluženi :fi£0pust Marjana Rožiča, sekre-i, Wa sveta Zveze sindikatov Ju-tufflslavije. . ^i bil jezen, ko smo mu po-\Zipli na domača vrata v Bohi- .. Če ne veš - pri nas smo sredi Mboij žgočih razprav o tem, kako snovati samoupravne sporazume o litvi dohodka in osebnih dohod-‘ v- Zares vroča tema, se ti ne zdi? l~ V Zvezi sindikatov Jugoslavije f koncept delitve dohodka kot ce-vseskozi eno od temeljnih pod-^TClJ. kjer smo kot organizacija kar c0lf)b°lj angažirani. Zato nas kajpada 0 zanimajo vse tiste pobude in re-na tem področju - od temclj-" organizacij združenega dela na-^zgor _ vodijo k uveljavljanju na-e‘a delitve po delu. Če torej hočeš, 'vetu ZSJ živo spremljamo in podamo slovenska sindikalna priza-evanja. L' Naj bo to hkrati že ocena teh Nadevanj? Če to ni, potem narav-,st: kako v Svetu ZSJ ocenjujete naša prizadevanja? dohodka in k temu, da delavci v ^združenem delu odločajo o rezultatih dela. - Hočeš reči, da je Svet ZSJ v tem primeru le neprizadet opazovalec? - Tega nisem rekel niti ne mislim tako. O prizadevanjih Slovenije in slovenskih sindikatov na področju usmerjanja delitve smo v Svetu ZSJ velikokrat razpravljali - na različnih mestih in ob različnih priložnostih. Vselej smo sodili, da so slovenska prizadevanja spodbuda in konkreten prispevek za večjo aktivnost na tem področju v vsej Jugoslaviji. Ni kaj - Slovenija na tem področju prednjači, utira pota. - Mimogrede: marsikdo pri nas misli, da so se v drugih republikah previdno umaknili na stran in nam dali prednost. Mi pa po kostanj v žerjavico! - Res je, da drugod niso bili tako hitri, vendar pa je res tudi to, da je intenzivnost dela na tem pod--ročju občutno porasla prav v vseh republikah. Tako predvidevamo, da bodo še letos vse republike sprejele zakone o družbenem usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov ter o samoupravnem sporazumevanju. Pričakujemo tudi, da bodo že letos vse republike sprejele družbene dogovore in sklenile tudi že večino samoupravnih sporazumov. Marsikje namreč te sporazume že pripravljajo, ne da bi čakali na zakon in na družbeni dogovor. Reči tudi mo- (Nadaljevcmje na 3. strani) LOGATEC VAM NUDI KVALITETNA OKNA BALKONSKA VRATA IN ROLETE NARED JE ŠTIRINAJST SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV V PRIČAKOVANJU VERIFIKACIJE V avgustu smo ...! Za sklenitev samoupravnih sporazumov o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov je torej uradno samo še nekaj več kot štiri tedne časa. Zato je najbrž prav, da odgovorimo na vprašanje, koliko samoupravnih sporazumov je že pred končno potrditvijo in možnostjo za njihovo uporabo, koliko jih komisije usklajujejo s pripombami kolektivov in z mnenji sindikatov, in koliko osnutkov samoupravnih sporazumov sploh še ni v javni razpravi. Predvideno je, da bodo de- republiški odbori sindikatov po-lovne organizacije Slovenije, saineznih dejavnosti so že iz-sklenile nekaj več kot 70 samo- rekli soglasje k 14 predlogom upravnih sporazumov. Pristojni samoupravnih sporazumov. Ker imajo ti sporazumi že tudi podpise večine k sporazumom priglašenih delovnih organizacij, čakajo verifikacijsko komisijo že polne roke dela. Poglejmo, kateri samoupravni sporazumi so nared in čakajo na potrditev verifikacijske komisije: — lahka in težka konfekcija — usnjarne — tovarne obutve in galanterije (Nadaljevanje na 3. strani) Doklej? Zvezni zavod za statistiko je te dni sporočil, da so se življenjski stroški v juliju zaradi sezonskega znižanja cen kmetijskih pridelkov znižali za 3,7 %, da pa so se drugače tudi v juliju nadaljevale že znane negativne tendence: „pregreto“ gospodarstvo in poraba nad možnostmi povzročata nadaljnje naraščanje cen in splošno nestabilnost. Zvezni izvršni svet, ki to „pregreto“ gospodarstvo gotovo dobro pozna, je konec julija predložil številne re-strikcijske ukrepe, ki jih je zvezna skupščina sprejela ■ ■ t.' ;V ;.5-1*-. •v/t f V • -t V***-"-K , *-< V •rf" *~r*s*^*\ a: t ' : 'C' ■ ’ ' ■ " .1 V,,v: - . - ' * -v: Ostrostrelci Foto: A. Agnič rezerve. Ti ud .. Tako kot vsem prizadevanjem, ‘težijo za napredkom, tako je tudi ^ potrebno dati priznanje in pod-,r°- Svet ZSJ pa si po drugi strani Jteli ni prizadeval, da bi bil raz-inik o tem, katera rešitev je do-.?• katera manj in katera sploh ni. Nim pač, da mora vsaka rešitev iz-Jati iz povsem konkretnih razmer točenega okolja, zato jo *je pač Ozno ocenjevati samo s stališča Hitler v njem. Vendar mora vsaka okretna rešitev tudi prispevati odvsem h krepitvi samo-Navljanja, k uresničevanju politike Mercator KAVA tSJtfH) ŠE O SPORU MED PETROLOM IN ŽELEZARNO JESENICE___ VZROKI SO DRUGJE - NE V MEDSEBOJNIH ODNOSIH V naši zadnji številki smo povedali/ kako nameravajo jeseniški železatji urediti svoj spor s Petrolom, ki jim je sicer s prekinitvijo dobave mazuta povzročil nemajhne težave, vendar pa kaže polno pripravljenost, da ta problem uredijo s skupno akcijo — s kompenzacijami. V današnji številki pa moramo po- vedati še marsikaj, da bi dopolnili oris položaja Železarne Jesenice in probleme, s katerimi se mora spopadati njen šest-tisočlanski delovni kolektiv. O poslovnem sodelovanju med Petrolom in Železarno Jesenice nam je direktor naše največje železarne mg. ing. Peter Kunc povedal še naslednje: ,.Petrol nam dobavlja različna olja za hidravlične sisteme, nafto in bencin ter seveda mazut, ki pomeni tako po količini kakor po vrednosti največjo postavko v naših medsebojnih poslovnih odnosih, saj gre za dobrih sto tisoč ton mazuta letno. Mazut nujno potrebujemo. ker smo s klasičnega načina taljenja in ogrevanja jekla z generatorskim plinom dokončno prešli na uporabo tekočih goriv; zadnji generator smo ustavili pred mesecem dni oziroma točno 11 julija. S tem smo končali neko tehnološko epoho v našem delu in prešli na sodob-(Nadaljevanje na 5. strani) ukrepi so usmerjeni k zmanjšanju investicijske porabe, omejitvi splošne porabe, izboljšanju plačilne bilance in k zaustavljanju inflacije. S tem v zvezi je Z1S izrazil pričakovanje, da se bodo v naslednjem letu že pokazali zaželeni učinki stabilizacije. Žarišča inflacije in nestabilnosti poznamo: to so predvsem nepokrite izgube delovnih organizacij - v Jugoslaviji smo lani teh izgub imeli za 1179 milijonov novih dinarjev - nepokrite investicije. pomanjkanje obratnih sredstev, poslovna nemorala - naroča se blago, plača pa ne -- nedosledna in neučinkovita kaznovalna politika s tem v zvezi itd. itd. (Nadaljevanje na 2. strani) FOTOKRONIKA A FOTOKRONIKA • FOTOKRONIKA MARIBOR Kljub počitnicam živahno PREDLOGA SPORAZUMOV BO TREBA ŠE POPRAVITI V začetku tečna se je sestalo predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji. Razpravljalo je o predlogu samoupravnega sporazuma kmetijskih kombinatov in kmetijskih zadrug ter o osnutku samoupravnega sporazuma živilske industrije in tobačne industrije. K prvima dvema predlogoma ni izdalo pismenega soglasja, ker nimata ustreznih prilog o vplivu delovnih razmer ter z zakonom določenih tabelaričnih pregledov. K osnutku sporazuma za živilsko in tobačno industrijo pa je dalo svoje soglasje, vendar pa predlagalo komisiji tudi nekatere dopolnitve. Kljub temu, da predlagana samoupravna sporazuma za kmetijske kombinate in kmetijske zadruge nista dobila soglasja sindikatov, postopek za njuno uveljavitev ni zavrt. Na seji predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji so namreč pooblastili predsednika in tajnika, da lahko podpišeta soglasje, če se predsedstvo v petnajstih dnevih zaradi objektivnih razlogov ne bi moglo sestati in če bosta sporazuma usklajena s pripombami sindikatov ter opremljena z vsemi prilogami in podatki. D. R. Ne glede na to, da smo v mesecih dopustov, občinski sindikalni svet Maribor in njegovi odbori ne počivajo. Predsedstvo ObSS je v začetku julija sprejelo akcijski program do konca leta 1971 in odbori sindikatov posameznih dejavnosti so ga že začeli izvajati. Te dni se že vrstijo sestanki s predsedniki osnovnih organizacij sindikata, na katerih je govora o akcijskem programu, saj bodo morale OOS prav tako izdelati svoje programe dela. Zlasti pa so ti sestanki namenjeni obravnavi samoupravnih sporazumov, oziroma vprašanju, kakšna naj bo aktivnost osnovnih organizacij pri sklepanju samoupravnih sporazumov. Občinski sindikalni svet je namreč ugotovil, da so delovni kolektivi vse premalo seznanjeni tako z vsebino splošnih družbenih dogovorov, kot tudi samoupravnih sporazumov. Nemalokrat osnutek samoupravnega sporazuma obleži v direktorjevem predalu, ali pa v njegovem žepu, večino tistega časa, ki je po zakonu predviden za obravnavo osnutka samoupravnega sporazuma. Tako se dogaja zlasti v manjših podjetjih, res pa je, da tudi večja podjetja niso izjema. Zato so predsednika osnovnih organizacij ponovno opozorih, da je potrebno osnutek samoupravnega sporazuma obravnavati po enakem postopku kot predloge drugih splošnih, aktov. SLOVENSKA BISTRICA Več nezgod pri delu PODPISAN PRVI SPORAZUM O STORITVENIH DEJAVNOSTIH V četrtek, 5. avgusta so v Domu sindikatov v Ljubljani podpisali prvi samoupravni sporazum sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije. S tem se je končala prva dolgotrajna etapa priprav, ki je bila po zaslugi komisije in vseh stanovanjskih podjetij uspešna. S slovesnim podpisom se je 51 stanovanjskih podjetij obvezalo, izpolnjevati dogovorjeni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Stanovanjska podjetja Slovenije štejejo nekaj manj kot 2000 delavcev, osebni dohodek po sporazumu pa se bo gibal v razponu od 800 do 6000 dinarjev. Podpisniki se zavedajo, da je podpis sporazuma le prvi poskus, kako urejati delitev dohodka in osebnega dohodka. S stalnim spremljanjem izvajanja tega sporazuma bo lahko ta postal regulator za boljše in uspešnejše gospodarjenje zaposlenih. S*: BO V HOČE NA LINIJI 323-554 Po oceni sindikatov je še sporen osnutek samoupravnega sporazuma industrijo papirja in celuloze POSTOJNA Postojnsko Svet za gozdarstvo, lesno industrijo in industrijo papirja ter celuloze, ki deluje v sklopu RO sindikata delavcev industrije in rudarstva, je na svoji seji v četrtek obravnaval osnutek samoupravnega sporazuma o merilih za dehtev dohodka in osebnih dohodkov, ki naj bi veljal za 14 delovnih organizacij industrije papirja in celuloze. Razprava je pokazala, da osnutek tega sporazuma odstopa od načel in meril, ki so določena s splošnim družbenim dogovorom in z načelnimi stališči sindikatov. Zaradi specifičnih delovnih okoliščin, ugotovljenih na podlagi anahtične ocene delovnih mest, namreč povprečni kalkulativni osebni dohodki zaposlenih v povprečju za 13,997 % presegajo osnove, določene s splošnim družbenim dogovorom. Razen tega dodatki za specifične delovne razmere niso določeni v fiksnih zneskih, ampak v odstotkih. Komisija za pripravo osnutka samoupravnega sporazuma bi slednje sicer lahko dokaj konkretizirala, vendar ne bi mogla posredovati dovolj verodostojnih podatkov, ampak samo približne številke, ker pač ni predpisana enotna metodologija, po kateri naj bi vrednotih vpliv delovnih razmer. Tega komisija ni želela storiti, ker sporazum določa le merila za oblikovanje mase osebnih dohodkov, medtem ko poteka konkretna dehtev po merilih pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, sestavljenih na podlagi analitične ocene delovnih mest, ki upoštevajo tudi vpliv delovnih razmer. Zaradi tega naj bi za zdaj „na počez“ priznah dodatke za posebne delovne razmere po skupinah delavcev, podjetjem pa določih rok, do kdaj morajo v samoupravni sporazum vnesti tudi opis konkretnih delovnih mest, kjer je treba dejansko upoštevati vpliv posebnih delovnih razmer. Da bi podjetja to lahko storila, bi seveda morala imeti enotno metodologijo, obvezno za vse delovne organizacije. Predstavniki RO sindikata delavcev industrije in rudarstva se s tako obrazložitvijo niso strinjali. Pouda-rih so, da bodo sindikati dosledno vztrajali pri izpolnjevanju določil, načel in meril, zapisanih v splošnem družbenem dogovoru; da bodo tako doslednost zahtevah tudi od Gospodarske zbornice SRS in Izvršnega sveta SRS in da ne mislijo odstopiti od splošno znanih lastnih načelnih stališč glede konkretne vsebine samoupravnih sporazumov. Z drugimi besedami to pomeni, da zahtevajo od delovnih organizacij — podpisnikov samoupravnih sporazumov, naj v svojih dokumentih do skrajnosti natančno povedo, kdo, kdaj in pod kakšnimi pogoji je upravičen do kakršnegakoli osebnega prejemka. Z njihove strani bo torej potrjen samo tak samoupravni sporazum, ki bi prepričljivo utemeljil morebitna odstopanja od meril in načel splošnega družbenega dogovora, in ki bo v celoti upošteval omenjena načelna sta-hšča sindikatov. -mG železniško transportno podjetje je odobrilo letos 150 delavcem in njihovim družinskim članom brezplačna letovanja, 150 delavcem pa je plačalo samo polovično ceno. Tako je letos letovalo 150 delavcev z družinami na Rabu in v Rovinju zastonj. Brezplačna letovanja so bila namenjena tistim delavcem, ki žive v težkih socialnih razmerah, ah pa so zaradi težkih delovnih razmer na železnici šibkega zdravja. Predloge za brezplačna letovanja so zbirale sindikalne organizacije, po podatkih pa so že vsi izbrani delavci izkoristih to možnost. Vsekakor lep primer skrbi za delavce. -obl- DOKLEJ? (Nadaljevanje s 1. strani) Vse to vemo — in to ne od včeraj, pa kljub vsesplošnim prisegam na privrženost politiki stabilizacije ne prihaja do zaželenih sprememb v gibanjih gospodarstva. Nestabilnost se povečuje, ne zmanjšuje; doklej bo tako? Ne frazarijo tisti, ki poudarjajo, da so za resnično stabilizacijo našega gospodarstva potrebna koordinirana prizadevanja na vseh ravneh: v federaciji, republikah, občinah in seveda tudi v delovnih organizacijah. Red in disciplina, spoštovanje zakonov in predpisov niso v nasprotju s samoupravnim sistemom, temveč prav nasprotno. Svoboda velja za tiste, ki delujejo v okviru teh zakonov in predpisov, za druge pa mora veljati državna prisila. Če tega ne bomo dosegh, potem bodo nesolid- ni še naprej živeh na račun vestnih in marljivih, jim kot paraziti pili kri in tako uničevali tiste, ki jim pravimo motor našega napredka. Skrajni čas je, da to preprečimo! Ob svoji ponovni izvolitvi za predsednika SFRJ je tovariš Tito dejal: „V najneposrednejšem interesu vseh delovnih ljudi je, da pogasimo žarišča nestabilnosti, zlasti nepokrite in nerentabilne naložbe, da nadomestimo izgube, onemogočimo prevehk uvoz, preveh-ko splošno porabo in obremenjevanje gospodarstva ter da odpravimo nedopustno stanje v medsebojnih plačilnih odnosih." Upamo, da bodo ta odločni Titov glas vsaj tokrat slišali in spoštovah vsi tisti, ki jim je bil namenjen. MILAN POGAČNIK »m,, tonel Si se slovei S Vi bodo tivei Nh !9de\ ioho »em 'stat lUinE *dai “tnif 1 ni s s itve JPOr; S tad tltor; bsia ZA NEKATERE VZOREN, ZA DRUGE NESPREJEMLJIV Sitar tetir daj siafc spot katr lilo; “pl; Hat Hat Komisija za življenjske in delovne razmere zaposlenih pri občinskem sindikalnem svetu Slov. Bistrica si bo v naslednjih dneh prizadevala ugotoviti vzroke porasta števila nesreč pri delu in poiskati možnosti za njihovo zmanjšanje. V ta namen so že pripravili analizo vseh delovnih organizacij na področju bistriške občine, kjer so zadnja leta porasle nezgode pri delu in s tem tudi izostanki z dela. Ugotovljeno je, da je zadnja leta zabeležen največji odstotek boleznin v Steklarni BK Rogaška Slatina - obrat Slovenska Bistrica, in sicer 25,5 % na 100 zaposlenih. Sledijo pa gradbeno podjetje Granit s 24,8 % in GG Oplotnica z 22,7 %. Najnižji odstotek pa so zabeležili v trgovskem podjetju Koloniale — poslovalnica Poljčane: 1,7 %. Vzrokov za tako velik odstotek delovnih nezgod je več. Med najštevilnejšimi pa so po ugotovitvah komisije za življenjske in delovne razmere pri občinskem sindikalnem svetu: zastarelost sredstev proizvodnje, proizvodnega procesa, strupeni plini, vremenske ne-prilike, prah, visoke temperature itd. Prva razprava o osnutku samoupravnega spol'1 zuma v elektro in kovinsko predelovalni industriji ktn kiti »in Op, Svet za kovinsko in elektroindustrijo pri RO sindikata delavcev industrije in rudarstva je v torek razpravljal o delovnem osnutku samoupravnega sporazuma v kovinski in elektroindustriji Slovenije. To je najmočnejša skupina delovnih organizacij, ki se pripravljajo na podpis samoupravnega sporazuma, saj zajema 116 delovnih organizacij iz kovinske in elektroindustrije ter 28 obrtnih delovnih organizacij. Vseh zaposlenih v tej skupini delovnih organizacij je več kot 100.000 in od tod velik interes za njihov samoupravni sporazum več kot razumljiv. Mnenja o osnutku tega sporazuma pa so precej različna, celo skrajna: nekateri ga ocenjujejo kot vzornega, drugi kot nesprejemljivega. Po mnenju komisije, ki ga je pripravila - pa odklonilna mnenja o tem osnutku sporazuma izvirajo predvsem iz dejstva, da je v precejšnji meri originalen, da odkrito obravnava določena dejstva v tej panogi in da določil družbenega dogovora ne obravnava kot sveto pismo. Sama komisija pa meni, da je njen osnutek sporazuma bolj realen, kot so nekateri že sprejeti osnutki sporazumov; njegov osnovni cilj je, da se tej grupaciji določijo sprejemljivi neobdavčeni osebni dohodki oziroma sprejemljiva raven osebnih dohodkov, ne pa da se z njim določi metodologija formiranja ter dohodkov. V razpravi na seji sveta za kovinsko in elektroindustrijo je seveda bilo največ govora o tistih določilih tega osnutka, ki odstopajo od določil splošnega družbenega dogovora. To velja predvsem za raven KOD, ki jih osnutek sporazuma določa precej drugače kot splošni družbeni dogovor: za nekvalificirane 900, za priučene 1000, za kvalifici- pi:4el oš'»o rane 1600, za VK 1800 din itd. udariti pa moramo, da za razliko osnutkov drugih grupacij osnul samoupravnega sporazuma za kovi1' sko in elektroindustrijo te prve šti1 skupine delavcev obravnava glede dejansko kvalifikacijo, ne pa na kv* lifikacijo, ki se prizna po interni* samoupravnih aktih. In še ena Pc sebnost: osnutek tega sporazurtf predvideva 9 in ne 8 skupin, ki j navaja splošni družbeni dogovor. Skupna komsija je predvidel KOD argumentirala najprej z dtij stvom, da poprečni osebni dohodi nekvalificiranih delavcev v tej P*1 nogi že lani niso bili nižji od 10^ din in da zato sedaj ne bi bilo spff jemljivo določiti najnižji KOD ^ ^ 800 din, saj bi potem - skupaj’j*, faktorjem stimulacije, ki je z osna1' »t kom predviden na 15 % — bili oie^\ sl ni dohodki nižji kot lani, sicer P* ^ komisija poudarja, da želi dosed! i primerne osebne dohodke predvsePi V1 za kvalificirane delavce, da bi s tel* pretrgali osip pri vpisovanju v inda strijske šole in odhod kvalificirani*' delavcev v tujino. Sporazumni * ključek na seji je bil, da KOD o sta nejo sicer takšni, kot jih predvidel osnutek, da pa mora skupna kolt*1' sija utemeljiti, zakaj so določe**1 drugače kot v družbenem dogovot*1 Glede1' nadurnega dela pa je sve . . 1 . . . , . • -» . ti- IKI za kovinsko in elektroindustrijo &1 itld| hteval, da' naj se določila osnutj sporazuma uskladijo z izhodišči sin | dikatov, ki za nadurno delo predv* h devgjo najmanj 50 % dodatka, ne P' dodatek do 50%, kot ga je pre* videval osnutek sporazuma. Cia**1 skupne komisije so v zvezi s to ^ S htevo navajali različne pomislek®’ t vendar pa so končno pristali, da si y to določilo osnutka uskladi s sM' s liščem sindikatov. M P t Pravna |iiisvH«va!nira I)|<; i LESNO INDUSTRIJSKO IN TRGOVSKO ODJETJE, PTUJ ka, cement, apno, kurivo ves ostali gradbeni material vedno na zalogi po konkurenčnih cenah. Pri nakupu podnih ploščic 20 X 20 cm priznamo ob predložitvi tega oglasa 2 '/o popusta. — Se priporočamo! VSEM OBČANOM PTUJSKE OBČINE PA HKRATI TAMO ZA NJIHOV PRAZNIK — 8. AVGUST! CESTI- VPRAŠANJE: Oktobra bom star 18 let; ker imam komaj leto delovne dobe, mi je podjetje, kjer sem zaposlen, odobrilo le 14 delovnih dni dopusta, torej mi ne priznava dodatnih 7 delovnih dni, ki gredo - kot sem slišal - delavcem, ki še niso stari 18 let. Ko sem v podjetju vprašal, zakaj ne dobim še omenjenih 7 dni dopusta, so mi odgovorili, da zato, ker bom v tem letu polnoleten. Naj omenim, da grem na dopust v avgustu, ko še ne bom star 18 let. Ali mi torej gre res le 14 delovnih dni dopusta, ali pa imam morda tudi jaz pravico do dodatnih 7 dni dopusta, torej do 21 delovnih dni letnega dopusta. T. K. — Koper ODGOVOR: Po členu 68 Temeljnega zakona o delovnih razmerjih mora delovna organizacija delavcu, ki še ni star 18 let, zagotoviti letni dopust po osnovah in merilih, po katerih odmerja letni dopust drugim svojim članom, povečan za 7 delovnih dni. Ker je minimalni letni dopust 14 delovnih dni, vam je dolžna delovna organizacija omogočiti poleg tega minimuma še dodatnih 7 delovnih dni, saj še niste stari 18 let. Dejstvo, da boste v jeseni - torej vjsekakor po dopustu - izpolnili 18 let, ne vpliva na vašo pravico do dodatnih 7 dni dopusta. V času nastopa dopusta še ne boste stari 18 let in ste zato nedvomno opravičeni do omenjenih dodatnih sedem dni. Sleherna drugačna razlaga zakona je napačna in nima nobene osnove; zato vam mora delovna organizacija omogočiti, da izrabite letni dopust v trajanju najmanj 21 delovnih dni. MIRJANA LIPUŽIČ VPRAŠANJE: Doslej sem bila pri podjetju kot vajenka, sedaj pa sem končala vajensF j šolo; medtem sem se poročila in sem noseča. Podjetje me noče sprejeti' | delovno razmerje, pač pa je sprejelo drugo delavko. Ah kot noseča žel*’ uživam v takšnem primeru kakšno zaščito, ali me je dolžno podjetje, K)*1 sem bila vajenka, sprejeti v delovno razmerje? M. V. - ZagoH* ODGOVOR: Delovna organizacija ni dolžna sprejeti v delovno razmerje svojega vajen®* po končani učni dobi. Pri sprejemanju v delovno razmerje delovna organ* zacija svobodno odloča. Noseča žena v takšnem primeru nima nobene pre1*' nosti, zato je odločitev vaše delovne organizacije, da sprejme v delovn1' razmerje drugo delavko in ne vas, s formalne plati povsem zakonita. ,, MIRJANA LIPUŽIČ, STRAN 2 DELAVSKA ENOTNOST - ŠT. 31 - 7. AVGUSTA 1971 Sindikati in sporazumevanje novo! Nadaljevanje s 1. strani) ir(1. da so rešitve različne, da gredo ^nekod dlje, kot pa ste šli v Slo-^91. Mimogrede: prav bi bilo, da se s temi rešitvami seznanili tudi 'venski delavci. Kar pa zadeva raz-, e> tole: ne ocenjujem jih kot ne-^ slabega, nasprotno, pomenile tisto gibalno silo, ki nas bo ^edla do rešitev, v celoti uskla-6llih s politiko dohodka. Vsa pri-j^evanja sindikatov na področju Ohodka pu so še posebej po-'etlibna zato, ker je to ena od poti stabilizacijo. a" Kar pripoveduješ, bi se dalo raketi tudi kot kritičen pogled na ^•anjo fazo samoupravnega spora-•“ttievanja. Razumem prav? V nekem smislu da. Ne morem * namreč znebiti občutka, da ne-^eri želijo vnesti v samoupravno ^razumevanje o usmerjanju de-,Ve nekatere elemente tarifnega ^razumevanja. Toda tako bi de-Vca zainteresirali le za plačo, ne pa 7* dohodek kot celoto! Reči tudi Nam, da so nekatere strukture v pravni upravi zanesljivo zaintere-J*ane prav za kaj takeea. Tudi neka-edni v gospodarstvu je bolj pogonu, J5 jim kdo drug reže kruh, kot pa ^ bi si ga rezali sami, z lastnim gozdarjenjem. Zato v Zvezi sindi-N>v sodimo, da bi morala biti iz-™dišča slehernega dogovarjanja sta-Za sarajevskega kongresa samoupravljavcev, ki zadevajo to proble-"'atiko. Kolikor pa lahko sodim, Nsikateri sporazum ne izhaja iz eb stališč. ^^■^Lahko to ugotovitev bolj raz- je zaznavam pri sporazumevanju, ni edino še nerazčiščeno vprašanje. - Očitno je, da jih bomo razreševan sproti. Torej na dan z besedo! - Najprej tole: problemi in slabosti ne bi smeli biti izgovor, da bi zavračali dogovarjanje. Probleme bo i pač treba sproti razreševati, kot sam ugotavljaš. Po mojem bi morali jasno razčistiti' že vprašanje, kdo so pravzaprav subjekti samoupravnega dogovarjanja. Moj odgovor: delavci v samoupravni organizaciji združenega dela. Te pravice jim ne bi smeli kratiti, saj smo se tako dogovorili v Sarajevu in zapisali tudi v ustavo! Če ne bo tako, kaj lahko zabredemo v močvaro birokratizma, uravni- varjanja predvsem kot pobudniki, kot usklajevalci interesov v tem procesu pa tudi lahko izpolnijo svojo razredno funkcijo, saj dogovarjanja v sindikatih ne moremo razumeti le kot sporazumevanje o osebnih dohodkih, temveč kot dogovarjanje o razvoju, o politiki dohodka v celoti, o zaposlovanju, o delovnih razmerah in vseh drugih aktualnih problemih položaja delavca in družbene reprodukcije. Seveda pa ne izključujem možnosti, da sindikati ne bi nasto-pali tudi v vlogi podpisnikov sporazumov, toda če že, potem se morajo ovesti, da prevzemajo polno odgovornost za posledice. — Ni videti, da bj bil posebno navdušen nad vlogo sindikatov kot sopodpisnikov sporazumov? - Mislim, da bi preveč okrnili vlogo sindikatov, če bi jih ali pa če bi le-ti sami sebe naredili za razsodnike. Zanesljivo bi se znašh vsaj v trojnem ognju: najprej bi zavpili tehnokrati v združenem delu, češ da posegamo v njihove suverene pravice; svoj glas bi dvignili tudi delavci, pri čemer pa zanesljivo ne bi mogli proglasiti vseh njihovih zahtev kot mezdno gibanje. In slednjič, državni organi in še nekateri drugi družbeni dejavniki bi odtali za kulisami ter od zadaj in anonimno kritizirali navzdolž in poprek. Zato bi si v sindikatih morali zagotoviti, da so dejanski nosilci dogovarjanja delavci v združenem delu, da so v procesu dogovarjanja aktivni vsi drugi družbeno-politični dejavrtiki, morali pa bi se tudi boriti proti sleherni koncentraciji oblasti v lastni organizaciji, proti težnjam po družbenopolitičnem monopolu pa čeprav nam bi ga kdo ponujal! Na izkušnjah tujih sindikatov se velja prepričati, da bi tako kaj kmalu oglu-šeli za zahteve delavcev! Sindikat bi se torej moral boriti, da so v sporazumevanju čimbolj prisotni delavci, da so sporazumi čim manj posledica ozkih struktur, ki manipulirajo z njihovimi pravicami. Novo vlogo sindikatov torej pojmujem tako, da si ne prilaščamo pravic delavcev, temveč da si prizadevamo, da bi delavec v združenem delu in v sindikatih postal resnični subjekt dogovarjanja. Če pa bodo delavci zvedeli za sporazume šele od drugih, potem smo opleli, kot pravimo. S. B. PRIHODNJIČ: MARJAN ROŽIČ O VSEBINI SPORAZUMEVANJA 9V super baterija za transistorje PRVA BATERIJA ELEKTROKEMIJSKEGA SISTEMA ZRAČNE DEPOLARIZACIJE V JUGOSLAVIJI, PO MNENJU STROKOVNJAKOV ENA NAJBOLJŠIH NA SVETU tovarna baterij in baterijskih naprav zmaj, ijubljana . ' Mislim, da za sindikate ni spre-"»iljivo, če samoupravni sporazumi ?htijo in omejujejo delavčev prvo-1'ni interes, da gospodari s celotni dohodkom. Jasneje bi kazalo - Nedeliti tudi odnos med politiko f{ blitve, kot jo določa posamezni sa-3 (K ^Upravni sporazum, in notranjo tel plitvijo v -delovni organizaciji. No-*Nja delitev mora biti odprta na-^en, saj je tudi dohodek rezultat S^spodarjenja v združenem delu in Ohižbenne produktivnosti dela. In inbo^oo meibrosia® 5H, iyfrli»m f Npak tudi narobe: sporazumi mo-> biti tudi rezultanta notranje de-tve. Nikakor pa ne bi smeh biti jetf sPorazumi izpeljanka neke kabi-f\ 'etsko zasnovane konstrukcije, #61 sPlošnoveljavne in temelječe na po-;eia k ustvarimo pogoje za ekstistenč; juvc: ni minimum tistim ljudem, ^ jUvij so bodisi ostareli, bodisi ne ž le rejo dobiti zaposlitve. Ponovit} moram, kar sem že poprej j dejal: brez učinkovitejše p°; ^ih moči širše skupnosti tej nalog* nikakor ne bomo kos 'akte Pkoi -MG “jon NAŠA AKCIJA:DELOVNE ORGANIZACIJE PO POTEH STABILIZACIJE V NJIHOVIH IN V ROKAH DRUGIH pa r; rfgel H« d tali: ,200 ko Sklepno razmišljanje o naši akciji, kako v delovnih organizacijah ubiraj0 pota stabilizacije V času od 20. marca dalje, ko so delavci Združenih papirnic Ljubljana spregovorili o tem, kako se njihova delovna organizacija usmerja po poteh stabilizacije, smo obiskali še 13 drugih kolektivov, katerih predstavniki so tudi pripovedovali o tem, kako njihova podjetja poslujejo v obdobju stabilizacije. Zdaj je nemara čas, ko bi našo akcijo ,,Delovne organizacije po poteh stabilizacije" lahko sklenili z odgovorom na vprašanji, kaj je pokazala, na kaj opozorila? Iz tega pa izstopa problematika kmetijskih £al delovnih organizacij. Pogoji gospodarjenja H kmetijstvu so, vsaj kaže tako, tako zelo kritični da bodo nujno potrebne občutne sistemske, spremembe in to čimprej! ! |7ya STABILIZACIJSKI PROGRAMI Takoj po sprejetju „prvih‘‘ stabilizacijskih ukrepov v oktobru lani so najbolj odgovorni državni in politični organi poudarili potrebo, naj bi kolektivi čimprej sprejeli stabilizacijske programe, s katerimi bi svoje poslovanje na organiziran in programiran način prilagodili novim razmeram. Naši predstavniki razgovorov z delovnimi organizacijami, so pokazali, da je s tem v zvezi mogoče govoriti o treh skupinah podjetij. Najprej imamo v mislih tiste, ki vsaj od reforme naprej skrbno gospodarijo, ki ne porabljajo več, kot ustvarjajo z lastnim delom. „Če bi vsi tako delali, stabilizacijskih programov sploh ne bi bilo treba pripravljati v nobenem podjetju. S tem, ko pa jih pripravljajo, priznavajo, da doslej niso dobro gospodarili!" je svoje misli na glas povedal Albin Vengust, direktor Združenih papirnic Ljubljana. V drugo skupino bi lahko uvrstili tista podjetja, ki so izdelala stabilizacijske programe predvsem z namenom, da bi organizirano vplivala na izkoriščanje najrazličnejših notranjih rezerv, na boljšo poslovnost, večjo odgovornost za opravljanje dela itd., da bi si zagotovila take učinke, ki bi jim omogočili bolj ali manj nemoteno izvajanje modernizacije. Slednjič gre za podjetje, kjer je zavestna akcija za izboljšanje poslovnosti prerasla malodane v eksistenčno nujo, v boj za obstanek. Niti najmanj ne preseneča, da v takih delovnih organizacijah tudi neposredni proizvajalci stabilizacijske ukrepe še najbolj občutijo tudi na lastni koži in da zaradi tega tembolj zavzeto sodelujejo pri izvajanju sklepov samoupravnih organov. Uejš, Žork utaz kom DOBRA VOLJA ODTEKA ... Zapisali smo že, da se delovne organizacij* posledicam stabilizacijskih ukrepov upirajo predvsem s skrbjo za kar največjo poslovnost, delovno disciplino, večjo odgovornost za izvajanje del ter z izkoriščanjem rezerv na vseh jemc področjih. Dodatni ukrep, če smemo tako reči, | pros je prizadevanje za kar največji možni razmah. 1 j Srno vsem tem bodo kolektivi, ki smo jih obiskali, r $ki • glavnem nadomestili „škodo", ki je nastala z ;ptav devalvacijo, s podraževanjem surovin na doma- iz t čem trgu in š: zavoljo drugih vzrokov. RazgO- več vori s predstavniki podjetij so pokazali, da bodo \ top, morali obseg proizvodnje povečati od 15 % do \ di0p celo 40 %, da bi dosegli enak poslovni rezultat - ^ kot v letu 1970. Z njim pa nikjer niso bili za- \ L dovoljni, saj jim ne zagotavlja takšne rasti, ki j* 1 atrij po njihovem normalna in potrebna. vod, Ob takšni ugotovitvi pa se pravzaprav še naj' i kor; manj zastavlja vprašanje o realnosti tistega, kat ' plin podjetja razumejo kot ..normalno", saj srno j tan obiskovali predvsem kolektive, ki štejejo za so- j irna lidne ali celo vzorne. Gre za nekaj drugega: lo- \ iirn gična posledica stabilizacijskih ukrepov bi , S namreč morala biti, da bi tisti kolektivi, ki i rov< skrbijo za boljše gospodarjenje, ki dejansko tudi i kon dosegajo večje poslovne in druge rezultate, mo- j Zut rali bolj svobodno zadihati. Temu pa, žal, ni \ fine tako. V kleščah nelikvidnosti so vse bolj ujeti > tatc celo najbolj ekspenzivna podjetja. Če njihovi pa delavci pravijo: „Je to kakšna stabilizacija, če so spet tepeni samo dobri gospodarji? /“ jim moramo dati prav. Zlasti to dejstvo pa marsikje poraja nekakšno malodušje, ki hromi delavoljnost. Skratka: z učinki prvega „paketa“ stabilizacijskih ukrepov sobesedniki iz 14 delovnih organizacij, ki smo jih obiskali, niso zadovoljni in jih na sploh ocenjujejo kot nepopolne, nedosledne in premalo pripravljene. Tudi v tem jim moramo dati . prav, sicer Zvezna skupščina pred dnevi ne bi sprejela novega paketa stabilizacijskih ukrepov. MILAN GOVEKAR ttiaz nim naj, le j mat upe me« den nas riv Pa da no NOVOST V LJUBLJANSKI BANKI VPLIV NA ORGANIZIRANO GRADNJO STANOVANJ V Ljubljanski banki deluje poseben stanovanjsko-informativni center V Savskem logu v Kranju rastejo novi sejemski prostori „Gorenjskega sejma' al^ERAJ SO V KRANJU ODPRLI XXI. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM jil> V NOVIH PROSTORIH Včeraj so v Kranju odprli lJ(| ^1. mednarodni Gorenjski tokrat prvič v novih se-J^sldh prostorih v Savskem '®gu. Na letošnji sejemski prire-^'tvi sodeluje skupno 407 raz-%ljaVcev, med njimi 115 iz ^jine. Največ tujih razstavljav-j^v je iz Avstrije — 46, sledi Ita-?a z 32 razstavljavci, Zvezna ^Publika Nemčija s 15, Švica s ,\i Francija s 4 razstavljavci. . Gorenjski sejem, ki se je raz-^ iz manjše lokalne obrtniške ‘Ustave, je v enaindvajsetih le-^ postal pomembna medna-todna gospodarska prireditev, ,»j [IJ kateri se srečujejo razstavil wvci in obiskovalci iz vse Jugo-ki j^vije in držav Srednje Evrope. iO; leta v leto se povečuje število '«! ^stavljavcev, posebno pa se rejpviga blagovni promet na sejem->0; skih prireditvah. Kot je dejal di->gi ^ktor Gorenjskega sejma Alojz purn, so lani zabeležili 65 mi-iG^jonov dinarjev prometa, letos računajo, da bo promet pre-^ ^gel 100 milijonov dinarjev. Pa ■ ^ en rekord naj bi letos pose-PpSli: pričakujejo več kot ‘00.000 obiskovalcev, medtem r° jih je bilo lani blizu 185.000. Nenehna rast sejemskih prireditev, ki je nujna posledica vedno večje gospodarske razvitosti Gorenjske in sprostitev blagovnega prometa z državami Zahodne Evrope je narekovala gradnjo lastnih sejemskih prostorov. Kljub velikim naporom in finančnim težavam jim je uspelo te prostore zgraditi v Savskem logu. Z novim razstaviščem je Gorenjski sejem pridobil 5.100 kvadratnih metrov pokritega razstavnega prostora. Razen tega so za to priložnost posta-vih še tri montažne razstavne dvorane s 1.100 kvadratnimi metri razstavnega prostora. Na razstavišču v Savskem logu pa so hkrati pridobili tudi 5.800 kvadratnih metrov odprte razstavne prodajne površine. Ker pa so sejem tudi letos organizirali v osnovni šoli Simona Jenka in v Delavskem domu v Kranju, imajo razstavljavci na voljo skupno kar 20.500 kvadratnih metrov pokritega razstavnega prostora. S takim obsegom pokritega razstavnega prostora pa se Gorenjski sejem že uvršča med srednje velike sejemske prireditve. Čeprav vsi razstavni prostori v Savskem logu še niso dograjeni — gradbena dela bodo končana na jesen — že lahko govorimo , da se Kranj razvija v pravo sejemsko mesto. Iz pripovedovanja Alojza Okorna, direk-toija Gorenjskega sejma, smo lahko razbrali, da bodo že v prihodnjem letu v Kranju poleg treh tradicionalnih potrošnih sejmov organizirali tudi nekaj specializiranih sejmov. Že v aprilu prihodnje leto bo specializirani mednarodni sejem kmetijstva, ki ga bodo organizirali v sodelovanju z novosadskim sejmom. Za njim bo v maju mednarodni sejem alpske mode, na katerem bodo sodelovali razstavljavci Italije. Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Francije in Jugoslavije. Kot tretji specializirani sejem pa bo prihodnje leto v Kranju obrtniški sejem, ki naj bi prikazal razvoj obrti, hkrati pa populariziral tiste obrtniške izdelke, ki so nam manj znani. (mž) Na tiskovni konferenci v Ljubljanski banki so nas seznanili o nekaterih novostih, ki jih pripravljajo za vse tiste, ki si želijo kupiti stanovanje ali zgraditi družinsko hišico v organizirani gradnji. Te dni so namreč v Šubičevi ulici v Ljubljani, kjer deluje direkcija za stanovanjsko kreditiranje občanov, odprli stanovanjski informativni servis, kjer bo mogoče dobiti vse informacije o gradnji novih stanovanj - tistih, ki jili že gradijo in tudi tistih, za katere šele pripravljajo načrte. Tako bo za marsikoga odpadlo tekanje od gradbenega podjetja do gradbenega podjetja in drugih ponudnikov stanovanja. To je pravzaprav začetek enotne informativne službe — prve ne samo v Sloveniji, marveč tudi v Jugoslaviji - kjer bodo občani dobili vse temeljne podatke o gradnji stanovanj na področju vse Slovenije. Vse omenjene informacije bo servis posredoval brezplačno. Seveda pa bo posredoval le tiste podatke o stanovanjih, ki jih bo sprejel od posameznih gradbenih podjetij in zato servis ne more jamčiti za njihovo točnost. Prav tako servis ne bo mogel jamčiti za kakovost ponudenih stanovanj niti za spremembe v cenah. Da bi dajali občanom kar najbolj zanesljive informacije, bo stanovanjski informativni servis pri Ljubljanski banki posredoval predvsem podatke o tistih gradbenih podjetjih, ki veljajo za solidne ponudnike. Doslej so v servisu že zbrali I VZROKI SO DRUGJE - NE V MEDSEBOJNIH ODNOSIH ^akaj železarji ne poslujejo samo s solidnimi partnerji? # Plinski generatorji so odpravljeni, Sava je spet čista • Kljub različnim težavam zaupanje v prihodnost železarne Nadaljevanje s 1. strani) 'e m proizvodnjo jekla. Tekoča Igriva imajo mnoge prednosti; I’ ijj^zut lahko uporabljamo kot ! lončno gorivo in zanj potrebu-" )emo mnogo manj skladiščnega l' j Prostora kot pa za premog, ki ' ga uporabljali za generator- v' plin. Samo mimogrede, če- 2 Prav tudi to ni nevažno: fenol H12 naše tovarne ne zastruplja '’|Več Save, ki od Jesenic dalje jj°Pet teče čista. Tudi žveplov “'oksid ne zasmraja več Jesenic " in tudi to precej pomeni. Dejstvo pa je, da so v indu-^rijsko razvitih državah v proizvodnji jekla naredili še en velik 'Orak z uporabo zemeljskega Plina, ki je — kot sedaj kaže — lončna rešitev za železarne, saj 'Nra mnoge prednosti pred teko--imi gorivi. 1 1 Sodobne rafinerije cepijo surovo nafto na lažje derivate in končno ostane samo asfalt. Ma-2ut je kot stranski produkt v ra-orierijah vse manj pomemben in 2ato ga je tudi vse manj, hkrati Pa je v teh manjših količinah rrrazuta več škodljivih snovi, de-niino žvepla, ki se ga železarji frajraje na daleč izognemo. Ker ’ le povsod v svetu mazuta vse ’ ; manj, so železarne prisiljene ! "porabljati njegove nado-’ me stke, ki pa so seveda dražji — ! denimo nafto. To velja tudi za ' "as; lani smo tono tekočih go-; riv plačevali po 286 din, letos Pa že po 484 din. To pomeni, , da moramo letos za isto toplot-‘ a° vrednost plačevati mnogo več, kot smo lani — in tudi to je seveda povečalo našo zadolžitev pri Petrolu.“ KDO PA DANES ŠE SPLOH REDNO PLAČUJE? Jeseniški železarji so svojim dobaviteljem dolžni precej manj kot pa so njim dolžni njihovi dolžniki. Na prvi pogled se zdi rešitev problema zelo enostavna: Jeseničani naj svoje izdelke prodajajo samo solidnim plačnikom, pa bo vse v redu ... Direktor jeseniške železarne pa v to enostavno rešitev še zdaleč ne verjame in navaja argumente, zakaj ni možna: ..Konjunktura v naši panogi je bila leta 1969 visoka, mi pa smo za naše izdelke šele koncem minulega leta dobili dostojne cene. Takrat smo storili vse, da bi proizvajali čimveč in tako prišli na zeleno vejo. Naše delo bi v določenem smislu lahko primerjali z delom elektrarn ali pa železnic; če železnice ne vozijo en dan, potem tega dne tako rekoč ne morejo več v celoti nadomestiti. Svojih izdelkov ne moremo skladiščiti, vsaj v večji meri ne. Na zalogo bi lahko dajali samo betonsko železo in grodelj, česar pa_ ne proizvajamo. Kako pa naj slčladiščimo jeklo? Valjana pločevina, tako rekoč vsaka plošča ima vnaprej določenega kupca in če mu te plošče ne oddamo , potem se kaj rada nekam zameša. Skratka: vse, kar proizvedemo, mora naprej'h kupcu. Pravite, naj ne prodajamo sla- bim plačnikom? Prosim vas — kdo pa nam danes sploh še redno plačuje? Solidni plačniki so danes samo še manjši odjemalci, ki pa kupujejo po kvaliteti manj pomembne izdelke, ki po svoji vrednosti pomenijo samo nekaj odstotkov vrednosti naše proizvodnje. Naj bi nesolidne kupce tožili? To zaradi marsičesa ne bi bilo dobro, vendar pa kaže, da bomo prisiljeni rigorozno izterjevati dolgove. Nimamo pa malo partnerjev, s katerimi imamo pogodbe o sodelovanju za pet pa tudi za deset let. Tožbe takšnih podjetij gotovo ne bi krepile medsebojnega pogodbenega sodelovanja. Kako nekemu partnerju s tožbo blokirati žiro račun, hkrati pa upati, da nam tega ne bo zameril? Če bi, denimo, tožili TAM, bi nam ta sicer plačal dolg, morebiti pa potem ne bi mogel plačati tovarni EMO-Cehe, ki zanj nabavlja surovine. Če to seštejemo, potem je sicer za nas stvar trenutno v redu, za našo celotno skupnost pa ne, saj je učinek enak: skupne nepokrite obveznosti se prav nič ne zmanjšajo! Po našem mnenju bi nelikvidnost odpravili le tedaj, če bi banke dale garancijo za pokritje obveznosti, ki nastajajo v proizvodnji ah če bi upoštevale, da so za vsako proizvodnjo potrebna seveda tudi obratna sredstva." UMERJENI OPTIMIZEM Kljub težavam, ki jih ima, pa v kolektivu jeseniške železarne prevladuje občutek, ki bi ga podatke iz dvanajstih gradbenih podjetij v Sloveniji, ki gradijo stanovanja za trg. Pri tem so se pokazale velike razlike v cenah za kvadratni meter stanovanjske površine; v Ljubljani na primer stane kv. meter stanovanja od 3600 in 4.000 dinarjev, v obrobnih občin ali pa še vydno samo blizu 2.700 dinarjev in podobno. Prav s posredovanjem takšnih in podobnih informacij bo stanovanjski informativni servis pri Ljubljanski banki opravičil zaupanje varčevalcev. Informacije, ki jih zdaj lahko dobite le v Ljubljani v Šubičevi ulici, bodo kasneje, ko se bo služba utekla, posredovali tudi v vseh podružnicah Ljubljan ,Le banke po Sloveniji. Ljubljanska banka pa sc je !: tila še ene zanimive akcije, Ja •; pospešila organizirano stai -vanjsko gradnjo. Med več kot 15.000 stanovanjskih varčevalcev je razdelila posebne anketne liste, s katerimi hoče ugotoviti, kakšne so želje interesentov za stanovanja pa tudi to, pri katerem gradbenem podjetju in kdaj bi želeh kupiti stanovanja. Na podlagi odgovorov vseh anketirancev bo namreč Ljubljanska banka dala prednost pri kreditiranju tistim gradbenim podjetjem, za katera se bodo odločili, ankčitiranci. M. Ž. lahko imenovali umerjeni optimizem. Ta temelji na dejstvu, da so letošnje prvo polletje finančno dobro zaključili — s 30 milijoni novih dinarjev akumulacije. Celotni dohodek je znašal 630 milijonov, s čisto prodajo pa so realizirali 575 milijonov dinarjev. Največji uspeh so dosegli v hladni valjarni; do konca leta so planirali proizvodnjo 8000 ton hladno oblikovanih profilov, že v prvem polletju pa so proizvedli 7000 ton teh profilov. Kako pa bo v drugem polletju? Mg. inž. Kunc odgovarja na to vprašanje takole: „V Železarstvu nastopa v svetu določena dekonjunktura, pri nas pa lahko pričakujemo določene restrikcije. Krediti bodo omejevani, surovine pa bomo morali nabavljati po cenah, za katere jih bomo lahko dobili. Vsaka sprememba gospodarske politike pomeni za železarne hud udarec, saj imajo kaj malo možnosti za preusmerjanje proizvodnje; prav zato smo tudi z vsem srcem za stabilizacijo, ki nam edina lahko zagotovi daljše, mirnejše obdobje, v katerem bi lahko izpeljali naše načrte, ki so vedno dolgoročni. Kljub vsemu pa upamo, da bomo tudi v drugem polletju imeli naše zmogljivosti polno zaposlene, da bomo lahko nadaljevali s prestrukturiranjem proizvodnje in da bomo končno ponovno lahko kaj storili za stanovanja naših delavcev in za njihov družbeni standard. MILAN POGAČNIK TV PRAVLJICA Na nekdanjem otroškem igrišču poleg ljubljanske radijske hiše raste nov slovenski televizijski center. Stavbo, ki bo končno združila pod skupno streho vse oddelke slovenske televizije, so začeli graditi lani, dogradili pa naj bi jo leta 1975. — taka je vsaj njihova želja. Dvajsettisoč kvadratnih metrov celotne površine bo razdeljeno na studie, redakcijske prostore, foto-filmski del, tonski oddelek, delavniški trakt, skladišče in garaže. Samo studii bodo v novi stavbi štirje, od tega bo največji meril 600 kv. metrov. TV center gradi gradbeno podjetje „Tehnika“, jekleno konstrukcijo pa „Kovinarska“ iz Krškega. Gradnja je ena najbolj zahtevnih, kar se jih je gradilo pri nas. Potresno območje, veliki razponi studiov, zahtevana zvočna izolacija in številne instalacije terjajo pri gradnji največjo natančnost. Prvič so tudi uporabili patent „Tehnike“ za betoniranje zidov z drsnimi opaži. Stene studiov so namreč dvojne, z vmesnim praznim prostorom. To pa zaradi zvočne izolacije pred močnim mestnim hrupom. Posebno poglavje pa so notranje instalacije, saj bodo imeli napeljavo kar za devet vrst elektrike in štiri vrste vode. To so kilometri m kilometri žic in cevi. Gradnja centra poteka po planu. Če le ne bo kaj nepredvidenega, se bo „televizijcem“ čez štiri leta uresničila največja želja, ali kot oni pravijo, da bo pravljica postala resničnost. A . AGNIČ * t \ % * * 2 * s * KREDITNA BANKA PTUJ SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE PTUJ IN ZELI VSEM DELOVNIM LJUDEM SE VELIKO USPEHOV ZAUPAJTE NAM VASE DENARNE POSLE IZ ŠESTIH REPUBLIK EXCORRADO Tonic Water ... v jugoslovanskih sindikatih I I PROSTE ROKE ZA DELOVNE ORGANIZACIJE MAKEDONIJA m l I I I I Ob koncu junija so v Makedoniji sprejeli zakon o družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju ter usmerjanju dohodka in osebnih dohodkov. S tem v zvezi je podpredsednik sveta Zveze sindikatov Makedonije Ademi Burhan izjavil v intervjuju za list „RAD“ med drugim naslednje: „Naš cilj je bil, da z družbenimi dogovori uskladimo posamezne in skupne interese delovnih ljudi ter da opredelimo enotne norme kot osnovo za delitev dohodka in osebnih dohodkov, da pa s samoupravnimi sporazumi organizacije združenega dela določijo svoje kriterije delitve, pri čemer imajo proste roke pri določanju novih meril Tako bodo na primer delovne organizacije, ki uživajo ugodnejše pogoje gospodarjenja, kot so denimo, elektrogospodarstvo, trgovina, Iranke, zavodi in druge morale izločati v prihodnje več sredstev za akumulacijo in za krepitev materialnega položaja dela. Prav tako bodo morale v prihodnje nameniti več za akumulacijo tiste panoge in grupacije, ki ustvarjajo višji dohodek kot pa je poprečje v gospodarstvu naše republike. Za razliko od Slovencev smo več pozornosti posvetili pridobivanju in delitvi dohodka, to pa bo kasneje glavni orientir pri določanju minimalnih in maksimalnih osebnih dohodkov v okviru ' tistih delovnih organizacij, ki bodo podpisale samoupravni sporazum. V sindikatih smo predlagali, da naj bi znašal minimalni osebni dohodek 600 dinarjev, pri čemer smo menili, da maksimuma ne bi kazalo določati z zakonom. Slednje so nam sicer nekateri zamerili vendar sodimo, da je veliko bolje, če delovne organizacije same, na podlagi svojih možnosti določajo maksimum osebnih dohodkov ...“ I I I I I I PEKARNE PTUJ VSEM DELOVNIM LJUDEM V PTUJSKI OBČINI ČESTITAMO OB OBČINSKEM PBA.ZNIKU PRIPOROČAMO NASE KVALITETNE PROIZVODE! TESNEJŠE SODELOVANJE Pred nedavnim so se v Titogradu na sestanku predstavnikov gospodarskih zbornic Črne gore in Reke dogovorili o pogojih za sodelovanje gospodarstev obeh področij. Tako bosta obe zbornici skupno z gof spodarskimi organizacijami — predvsem s področja turizma in pomorskega gospodarstva — proučili vsa vprašanja, ki zadevajo medsebojno sodelovanje. Vloga velikih mest Kakšen status bodo poslej imela mesta, predvsem velika? # Za in proti posebnemu statusu velikih mest # Na Hrvaškem: Zagreb naj dobi status družbeno-politične skupnosti s posebnimi pravicami Komaj se je iztekla javna razprava o spremembah zvezne ustave, ki jih je julija uzakonila zvezna skupščina, že 'so na vrsti predlogi, kako, opredeliti nove družbene odnose v republikah. V središču sedanje javne pozornosti je nedvomno še naprej vloga delovnega človeka v združenem delu in vloga krajevnih skupnosti in občin, vendar pa je v razpravi tudi že mogoče slišati predloge, kakšen status naj bi poslej imela mesta, predvsem naša največja. Medtem ko vse občine v Jugoslaviji sodijo, da bi morali v republiških ustavah opredeliti tudi mesto in vlogo občine, so stališča o uzakonitvi posebnega položaja velikih mest dokaj različna. Nasprotniki tega predloga menijo, da bi poseben status pomenil tudi posebne privilegije, njihovi zagovorniki pa trdijo, da ni možno predpisati enotnega recepta za družbeno življenje vseh občin, ki imajo različno stopnjo razvoja, različne dolžnosti in različno višino dohodka Velikim mestom - po tej sodbi - niti ne bi bilo treba zahtevati posebnega statusa — če bi spoštovali in dosledno izvajali načelo samoorganiziranja komune. Beograd, Ljubljana-in Sarajevo imajo po republiški ustavi sicer poseben položaj družbeno-politične skupnosti, v praksi pa je drugače. Z republiškimi zakoni ta mesta niso pridobila ničesar - čeprav opravljajo naloge, ki so v interesu republike, zlasti na področju prosvete, kulture, znanosti in zdravstva. Mesta dajejo več kot prejemajo. Tudi delež Zagreba v celotnem hrvaškem gospodarstvu znaša denimo kakih 40 %; uporaba instrumentov, ki zadevajo povprečno občino, pa onemogoča mestu normalno delo. Od celotnega bruto dohodka ga ne ostane mestu niti četrtina, in še ta je vsako leto manjša! V takih razmerah Zagreb ne bo mogel izpolnjevati funkcij kot glavno mesto in kulturno-prosvetno središče republike. Zagreb bo zato svoja prizadevanja za posebni status verjetno uveljavil, saj so v prve predloge za republiško ustavo že vpisali določbo, ,,da mesta, ki izpolnjujejo obsežnejše funkcije na področju znanosti, kulture, umetnosti in gospodarstva in ki po svojem pomenu presegajo potrebe mesta ali imajo pomen splošnih nacionalnih institucij, lahko dobijo status družbeno-politične skupnosti s posebnimi pravicami “. Tak status bo omogočal posebne vire dohodkov iz republike za zadovoljevanje potreb, ki so namenjene širšemu področju ali vsej republiki. Na mesto bi lahko prenesli tudi nekatere naloge iz republiške pristojnosti. Ustavno določilo o posebnem statusu seveda ne bi smelo veljati le za Zagreb, marveč za vsa druga kulturna in gospodarska središča v državi. Še najbolj specifičen je na primer položaj Beograda, h kateremu težijo nekatera področja iz Vojvodine. Sodeč po vsem tem je zahteva velikih mest, naj bi dobila v republiških ustavah poseben status, upravičena. Če velika mesta že izpolnjujejo naloge, ki niso pomembne samo zanje, merveč tudi za republiko, je to treba uzakoniti. Če za mnoge druge stvari veljajo enaka merila na ravni federacije ali republike, bi morali to načelo upoštevati tudi tedaj, ko opredeljujemo mesta in vlogo občin in mest. V. K. »VINKO REŠ« • GOSPODARJENJE V BOSNI Podatki izpričujejo, da inflacijske težnje še niso zatrte Gre predvsem za to, da se ladjedelnica v Bijeli čimbolj vključi v kooperacijo z ustreznimi organizacijami na Reki. Predsednika obeh zbornic pa sta še s posebnim zanimanjem proučila vprašanje sodelovanja pristanišč Reke in Bara in pri tem poudarila, da je potrebno uvesti kontejnerje. Obe pristanišči imata po njunem mnenju najpomembnejšo vlogo na Jadranu. Povpraševanje v prvih petih mesecih letošnjega leta je v BiH tako nominalno kot tudi realno raslo hitreje od ponudbe iz domače proizvodnje in uvoza, k čemur so predvsem prispevali znatno povečani dohodki proračunov in skladov, višji osebni dohodki in investicije. V štirih mesecih je ob porastu industrijske proizvodnje za 11,6 % padla v industriji vrednost zalog gotovih proizvodov za 1 %. Taka gibanja so prispevala k nadaljnjemu poglabljanju neskladja med proizvodnjo in porabo in k porastu nestabilnosti. povečanje produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja. Vendar po mnenju gospodarstvenikov iz BiH doseženi rezultati v obdobju januar — maj letos niso v polni meri značilni za oceno nadaljnjih gibanj — predvsem zato ne, ker stabilizacijski ukrepi niso mogli imeti večjega vpliva na gospodarska gibanja zaradi kratkega roka, v katerem jih uveljavljamo, kakor tudi zaradi njihove nepopolnosti in znatne zamude pri sprejemanju sistemskih ukrepov, saj jih še vedno sprejemamo. PREMALO STROKOVNJAKOV Gospodarstvu in družbenim službam Kosova primanjkuje letos 6.000 novih delavcev, predvsem strokovnjakov. Gospodarstvo bi nujno potrebovalo več kot 1.000 inže-niijev. Predvidena stopnja zaposlovanja se ne uresničuje. Namesto predvidenih 6 % na novo zaposlenih so doslej uspeli zaposliti samo 4%. Krivdo za to je treba iskati v neusklajenem delu med zavodi za zaposlovanje, delovnimi organizacijami in družbeno političnimi skupnostmi. Tudi relativno visok porast cen v proizvodnji in prometu te republike kaže, da inflacijske težnje niso zatrte. Takšne razmere neugodno vplivajo na poslovne odločitve v gospodarstvu in slabijo prizadevanja za Otroški dodatki po novem Hrvaški Sabor je po hitrem postopku sprejel spremembo predpisov o dodeljevanju otroškega dodatka, ki bo na Hrvaškem glede na dohodek na člana družine znašal 140, 100 in 86 dinarjev za otroka. Novi otroški dodatek so začeli izplačevati s 1. avgustom, prejemalo pa ga bo 292.000 otrok. Če dohodek na člana družine ni večji kot 300 dinarjev mesečno, bo ne glede na število otrok vsak Predsednik skupščini: ..Uresničevanja ustavni!1 polnil, posebno tistih, ki d jo poti za nadaljnjo uvelji delavskega razreda in upravljanja, si brez gospod31 stabilizacije sploh ne mod predstavljati Zato mora d1 tekoči gospodarski politikiv zadevanjih za gospodarsko bilnost - ki je osnova štabi!11 - na pravem mestu odloč#1 proti inflaciji Inflacija je v* Od 1. avgusta dalje izplačujejo na Hrvaškem višje otroške dodatke # Dodatek bo poslej prejemalo 292.000 otrok prejemal 140 dinarjev otroškega dodatka. Dodatek 100 dinarjev pa bo dobila družina, ki ima dohodke iz delovnega razmetja na člana do 400 dinarjev, 86 dinarjev mesečno na otroka pa bodo prejemali tisti, ki nimajo več kot 525 dinarjev dohodka na člana družine. Otroci, ki žive samo z enim izmed staršev, otroci samohranilk in posvojenci bodo dobili za 50 % višji otroški dodatek, kot ga določa cenzus. Ka, Veda, »redn delov ^ke. hplji v gov e ud n 1 Uaro taus ump, ga, s katero se trenutno boi Slobj manj sooča skoraj ves svet.11 f ktn pri nas ne povzroča samo ž01j lUujt darskih motenj, temveč tud!] Ctni, lirične in družbene probl£lj Prosi Inflacija spodkopava načel0! Ujen hodka in omogoča življl vere, mimo dela, nad dejanskimi ^ pr nostml Inflacija spodbuja P1] nanu devanje, ki je usmerjeno k of in mu in tehnokratizmu ter pov! ča celo vrsto idejnih omaho18 s čimer ustvarja podlago z3 lovanje sovražnika, zlasti ti*1 sve^ zunaj. Zaradi inflacije n3? trpijo neposredni proizvaj* posebno tisti z najnižjnimi hodki. Mar še zmeraj ni vsefl1 no, da se z nenehnim večali cen za skoraj vse izdelke v bi* ne rešujejo nikakršni probl611 Kakor hitro se namreč p°' cena za to ali ono vrsto blag3 . prej ali slej storijo tudi vsi d** Tako smo se znašli v polo!* ko se inflacija kar naprej navija - le na višji ravni, resii1 problemi pa ostajajo nereš* Hkrati s tem se podaljšuje stJ nelikvidnosti, ker večina več rabi, kot znaša ustvarjen1 ^ hodek, to pa je oblika raz nja upnikov, navsezadnje P* neposrednih proizvajalcev. Če bi se taka praksa na' vala, potem stabilizacijskega grama sploh ne bi mogli Ijati. Stabilizacijski progran1 bo uresničen, če ne bo vsa!| česa žrtvoval - zlasti se bo ttf odpovedati porabi brez krit]1 in če ne bo vsakdo na svoji V čutil posledic slabega gosp* jenja. Delavski razred in delo' ljudje so se pripravljeni bojo' za gospodarsko stabilnost in 'J jo uveljavitev načel reforme-htevajo pa vso odločnost na! področju in zavračajo iniplC zacije, ki z administrativni111! začasnimi rešitvami samo ^ pijo etatizem, tehnokratizefl1 poslovno nesposobnost ter t* mijo razvoj samoupravljanj3 učinkovitega gospodarjenja-najneposrednejšem interesu v,i delovnih ljudi je, da pogasi91 žarišča nestabilnosti, zlasti pokrite in nerentabilne nalo^ da nadomestimo izgube, on011' gočimo prevelik uvoz, prevet splošno porabo in obremeni1 nje gospodarstva ter da odp* vimo nedopustno stanje v sebojnih plačilnih odnosih. Ker se zaradi tega samoup1* Ijanje in vodilna vloga delavski razreda zožujeta, moramo pojavom vsi takoj napoved* boj in začeti ukrepati. Tu m!*1 mo zlasti na Zvezno skupšd!9 in Zvezni izvršni svet, na sod*1 stične republike in pokrajine, sindikate, gospodarske org39 zacije in njihova združenja,Sl veda pa tudi na Predseds** SFRJ." ( Vit HOi Pa Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti že-- - Tovariši poslovni partnerji, trdim, da ms tudi nelikvidnost ne bo spravila na kolena ... Pa še nekaj: mi lahko kdo posodi do prvega? TOVARNA MARI INDUSTRIJSKA ULICA 5 OBUTVE BOR IZDELUJEMO MODNO ŽENSKO OBUTEV PRIPOROČAMO SE S SVOJIMI PRODAJALNAMI V MARIBORU, ŽALCU, REKI, SISKU, BEOGRADU IN KIKINDI d iih odi ilja' si oda1 nod PODOBE NAŠEGA ČASA Kamorkoli človek po-Meda, povsod ljudje, ki jih je W ^edno predstaviti kot naše delovne vzore in ljudske ju-nake. Znoj nam kar naprej ciplja na pisarniške mize in ^ govorniške mikrofone. Nič ^dnega, če sega zato naj-bof globlje v naša srca prav ko-'ek tiv ni pogum Kako ne, ko ‘ifdje še te dni, v pasji vročini, radi sedimo v zakajenih Prostorih in ustvarjalno delujemo! Koliko neuklonljive "ere, nepokopanih upov! Prijatelji so mi zelo jasno 'eta< naniignili, naj se pri iskanju 'n predlaganju slovenskega narodnega junaka nikar ne ^ustavljam pri eni osebi, ajnpak upoštevam tudi kakšen delovni organ, če želim našemu narodu srečo, sebi Pa svetlo perspektivo. Jasno, saj pri nas kdaj pa kdaj brez šepeta razdelimo tudi kakšno kolektivno nagrado! l-e kako, da se nisem tega že sarn spomnil?! Veselo na delo! Sedi tako akcijska komika za umiritev tekoče situacije na svoji stotriindevet-deseti ustvarjalni seji in odločno razpravlja. Najprej odpre usta predsedujoči in zaskrbljeno pove: - Kot ste videli, je na ________ sov* 10* za ti«1 naj1 vaj* ni ;IH ;an) bi* )leH TO'1 ag* dl' loi* ej :sni' reH sta eč d dnevnem redu problematika v zvezi z dojemanjem aktualnega utripa baze. Odpiram razpravo. Kdo želi besedo? Po mračnih obrazih resnih mož se razlije ustvarjalna atmosfera. - Treba je okrepiti stik s terenom! reče prvi človek. - V aktualno situacijo je treba vključiti vse razpoložljive zavestne subjektivne sile! reče drugi. a moramo urediti naš zunanjetrgovinski in devizni režim ter doseči konvertibilnost dinarja! pove drugi človek. - Razen tega morarho odpraviti tudi nelikvidnost! - In zagotoviti zdravo gospodarsko rast! - Še kdo? Če ne, dajem na glasovanje. Kdor je za, prosim... Vročina vse bolj pritiska. - In zdaj RAZNO, reče & KOLEKTIVNI POGUM - V naši strukturi smo dolžni zagotoviti večje število delavcev. — Pa tudi žensk. Še zlasti pa mladine! Zdaj napoči molk. Predsedujoči drsi s spodbudnim pogledom po potnih obrazih in vpraša: - Še kdo? Če ne, dam na glasovanje. Kdor je za toe predloge, naj dvigne roko! Hvala! Je kdo proti? Ne? Potem gremo lahko k drugi točki: aktualne akcijske naloge. Kdo želi besedo ? - Mislim, da je naša najvažnejša naloga: stabilizirati gospodarstvo! pove prvi človek - V okviru te naloge pa predsedujoči veselo. - Razpored letošnjih dopustov. Kdo bo avgusta tu ? Molk. - Nihče? Tudi jaz sem že rezerviral. Potem predlagam kolektivnega. Kdor je za, naj, prosim . . . Kakšen pogum, kakšno kolektivno junaštvo v teh resnih in vročih dneh. Nedvomno zasluži zato vso našo pozornost, kakor tudi pozornost posebne selekcijske komisije, ki zdaj po Slovenskem neumorno išče naše junake in vzore. Priporoča se torej tudi akcijska komisija za umiritev tekoče situacije! VINKO BLATNIK PRI ZADOBNIKOVIH Nekam samotno kraljuje visoko na Gabrški gori lepa domačija Za-dobnikovih, danes Bergantovih. Nikogar ni v bližini. Do velike domačije je danes speljana ozka vendar varna gorska cesta. Dokler se Bergantovi niso zavzeli zanjo, je ni bilo. Sedaj, ko jo imajo, zanjo tudi skrbijo. Pozimi jo orjejo, da se lahko zapeljejo v dolino do asfalta, ki se živahno vijuga v eno smer proti Loki, v drugo pa proti Žirem. „Včasih smo bili tu gori kar nekam odrezani od sveta, danes pa se je marsikaj spremnilo . . .“ razlaga Jože Bergant, ko se v senci hladimo. „Včasih smo hodili največ peš, pomagali šmo si le s konjem .. .“ nadaljuje oče in tudi že ded Bergant, ki si je nadel sedmi križ. „Sedaj je pri hiši avto, traktor, priključki in še marsikaj, kar kmetu lajša in lepša življenje .. .“ „Imate tudi televizijo ...? “ ,,Kajpak. Toda povem vam, da je nič kaj preveč ne cenim. Rad poslušam poročila in gledam kako zgodovinsko oddajo, sicer pa me dolgočasi . . .“ Pri Bergantovih radi berejo. Knjige kar požirajo, zato se z njimi lahko pogovarjate tako rekoč o vsem. Tudi o samoupravljanju, če že hočete, da politike sploh ne omenjamo. Kot občinski odbornik je bil Jože Bergant že pri maršalu Titu, ko je bil predsednik republike izvoljen za častnega občana. Od takrat ga nekateri špikajo, češ da mu je lahko, ker je v žlahti s Titom ... In še ena zgodba kroži iz časov, ko je bil Bergantov Joža pri pn;d-sedrjjku Titu. Baje ni maral žganja, "ki je bilo na mizi. Ko ga je Tito vprašal, zakaj ga ne pije, je Bergant odgovoril, da bo raje doma pil svoj brinjevček, ker je neprimerno boljši. Drži.. . Bergantovi so pravi mojstri v kuhanju žganja. Takega, kot ga kuhajo pri njih, zlepa ne dobite. ..Prodajate žganje ...? “ »Kuhamo ga tako za druge kot za domačo rabo." Bergantov Jože se kljub sedmim križem še vedno dobro počuti. Le roke ga ne ubogajo vedno, kot bi hotel. Pa vseeno dela od jutra do večera. To ga oluanja pri močeh in veselju do življenja. »Videl sem, kako delajo ljudje v tovarpah, pa jim prav nič ne zavidam, čeprav imajo precej krajši de- PDHIŠTVO lovni dan, kot ga imamo mi na kmetiji . . “je prepričan Bergant. »Nadvse cenim dober zrak in lepoto narave, ki je je tu na pretek. Nič mi ne manjka. Res je treba trdo delati na kmetiji, pa vendar tega življenja ne bi zamenjal." Medtem nam je žena Marija postregla s češnjami, klobasami iz zaseke in s svežim domačim kruhom. »Sredi poletja, pri vas pa še zorijo češnje? “ »Visoko smo, visoko ... In za nekaj dni so letos tudi zakasnile." »Imate veliko sadja? “ »Zadosti . . . samo češnjevih dreves kakih štirideset. ..“ »Jih tudi sami še obirate? “ »Seveda, kdo bi jih pa npj? V časih sem zdržal na drevesu tudi po šestnajst ur dnevno, z leti pa sem rahlo opešal. Toda, po osem ur na dan jih še vedno obiram . . .“ Bergantova domačija je prava oaza miru in lepote. Najbližja kmetija je oddaljena kakih deset minut hoje, glavna cesta pa je štiri kilometre daleč. Mir in spokojnost vladata na tem koščku zemlje. Na detelji ob hiši se včasih pase tudi po pet srn hkrati... A. UL | Nagradna križanka CZ iflšL Nagrade: 1. do 5.: knjižne nagrade Cankaijeve založbe 6. do 12.: polletna naročnina na Delavsko enotnost Pravilne rešitve pošljite na naslov: Uredništvo Delavske enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4/II do srede, 18. avgusta letos z oznako »Nagradna križanka". STRAN 7 T ~ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiii MONTAŽNO PODJETJE ELEKTROKOVINAR PTUJ, Zadružni trg 8 PRIPOROČAMO NASE KVALITETNE USLUGE VSEM OBČANOM PTUJA ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBRTNO GRADBENO PODJETJE »GRADNJE« Ptuj * * * * ¥ 4 4 4 4 TOVARNA AVTOOPREME PTUJ proizvaja VSEM OBČANOM OBČINE PTUJ ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK — 8. AVGUST IN HKRATI PRIPOROČAMO SVOJE KVALITETNE USLUGE TRANZISTORSKI PROGRAMATOR za reguliranje hitrosti dela brisalcev stekla v Intervalih od 0,5 do 40 sekund ter vključitve vseh štirih smerokazov v primeru zaustavljanja na odprti cesti. Tovarna avtoopremc, Ptuj, Rajšpova 16 VSEM OBČANOM OBČINE PTUJ ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK — 8. AVGUST! Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii 4(-K-k-K-»c.k-k-tt-K-*c-k-*c-K-k-k-k-k-K-y-K-k-k->c-tt-k-k-K*-k-K-K-K-k-k-K->t-K-k-K-k-tt-><-*<'l,‘ M r It w^J ! i $ 5 * 1 | § 5 s * * § i * s RAZMIŠLJANJA Kako do čistih računov V javni razpravi o socialnih razlikah v naši družbi se največkrat zaustavljamo ob tistih negativnih pojavih, ki ljudi najbolj bodejo v oči. Tako le redko kritiziramo potratnost pri gospodarjenju z družbenim premoženjem in skoraj ne kličemo na odgovornost ljudi, ki so z nepremišljenimi investicijami spravili ob kruh tisoče ljudi, zato pa toliko ostreje vse vprek obsojamo lastnike avtomobilov in počitniških hiš, češ, le kako morejo . . . Vikendi nas še zlasti vznemirjajo zaradi relativno vse večje stanovanjske stiske. Priča smo namreč pojavu, da na eni strani primanjkuje v Sloveniji okrog 55.GOO stanovanj, kar pomeni, daje vsaka deseta slovenska družina brez svojega stanovanja, po drugi strani pa imamo Slovenci že okrog 3000 počitniških hiš. Resje, da tudi počitniške hiše izkoriščamo za počitek in udobje ljudi Ce pa njihovo stvarno izkoriščenost in vrednost primerjamo z izkoriščanostjo in vrednostjo stalnega stanovanja, potem se kaj kmalu pokaže, da je naložba v počitniško hišo pravo razkošje. Tako kot drugod po svetu so sicer tudi pri nas lastniki počitniških hiš praviloma ljudje iz najvišjih dohodkovnih razredov, vendar njihovega dejanskega dohodka ni možno niti približno primerjati z dohodkom bogatašev v kapitalističnih deželah. Od kod (in zakaj) potem tolikšna izgradnja počitniških hiš v deželi z znatno nižjim narodnim dohodkom in standardom ljudi? Po ugotovitvah strokovnjakov so izvori tega pojava isti kot pri avtomobilskem prometnemu boomu. To so: nizka udeležba stanarine v osebni porabi, zelo omejene možnosti vlaganja v pridobitne namene in - ne nazadnje tudi pretirane razlike v dohodkih prebivalcev, zlasti po družinski razsežnosti. Gre torej za pojav, ki je v osnovi objektivne narave. Zato ne moremo dolžiti posameznikov, če zlasti v razmerah inflacije vlagajo denar v trajne porabne dobrine, pa čeprav zelo neracionalno, vsaj glede na družbeno koristnost takšnih naložb. Razumljivo pa je, da ima ta pojav zelo negativne ekonomske in politične posledice. Po eni strani tako odteka pomemben del dohodkov prebivalcev v negospodarsko porabo, po' drugi strani pa ustvarja videz še večjih socialnih razlik. Te ugotovitve pa bi nas lahko kaj hitro pripeljale do povsem napačnega sklepa: da je treba z ekonomskimi in administrativnimi ukrepi občutno zožiti dohodkovne razpone. Poskus, da bi pretežno po tej poti zmanjševali socialne razlike, bi nedvomno pomenil grobo omejevanje delitve po rezultatih dela in vodil k dohodkovni uravnilovki, z vsemi njenimi negativnimi posledicami. Zato je po sodbi delovne skupine, ki pripravlja 3. sejo konference ZKS, smotrn izhod iz sedanje prevelike premoženjske razslojenosti slovenske družbe predvsem v spodbujanju denarnega varčevanja prebivalstva in pridobitnem vlaganju osebnih dohodkov tudi v razvoj družbenega sektorja gospodarstva. Razen tega bi kazalo z ukrepi stanovanjske politike prisiliti predvsem premožnejše kategorije stanovalcev k plačevanju ekonomske najemnine, ki ustreza našim razmeram, ali pa k nakupu ali gradnji lastniških stanovanj oz. hiš. In ne nazadnje: ostreje naj bi obdavčevali vse oblike premoženja ter tako ponovno razdelili vsaj del dohodkov oz. beneficij, ki ne izvirajo iz dela, in s tem ublažili sedanje pretirane socialne razlike med ljudmi. V. B. V TOPOLŠČIC1 SO SE ODLOČILI TUDI ZA RAZMAH ZDRAVSTVENEGA TURIZMA PRVI UTRIPI NOVEGA Od vsepovsod V Topolščici, kjer je zdaj oddelek Splošne bolnišnice Celje, so se — odločili, da se bodo pospešeno vključili v razvijanje zdravstvenega turizma in rehabilitacije. V tem delu Šaleške doline želijo namreč v prihodnje mnogo bolj kot doslej izkoristiti izvire termalne vode, ki ima iste lastnosti kot voda v Dobrni, Rimskih Toplicah in Laškem. Z novimi vrtinami imajo zdaj v Topolščici, na voljo kar 62 li- trov termalne vode v sekundi, ki dosega temperaturo 31 stopinj C. V zaključno fazo prehajajo tudi dela pri preurejanju pokritega kopalnega bazena. Uredili bodo slačilnice, v vse prostore bodo napeljali centralno kurjavo, uredili pa bodo tudi savno in namestili potrebne naprave za podvodno masažo. Topolščici kot okoliškim krajem zagotovili razvoj tudi v prihodnje. V Topolščici imajo termalne vode dovolj, saj pravijo domačini, da bi privrela na dan termalna voda prav povsod, kjer bi napravili vrtino. Za začetek razvijanja zdravstvenega turizma in rehabilitacije pa bodo nedvomno zadostne zmogljivosti Mladike in še nekaj drugih prostorov ali objektov, ki bi jih bilo treba urediti. Če pa bi bilo treba graditi še nove ob- jekte, pa je zanje prostora dovolj. Topolščici se torej obetajo boljši časi. Te napovedi niso preoptimistične, če upoštevamo, da so že zdaj v sorazmerno kratkem času marsikaj uredili. Preurejen bo zaprt kopalni bazen, mislijo pa tudi na usposobitev Mladike ter na ureditev večjega gostinskega obrata. Prvi turisti, ki so že prišli v Topolščico, so bili navdušeni nad lepotami kraja in nad termalno vodo. V Topolščici je torej že čutiti prvi utrip prebujajočega in razvijajočega se zdravstvenega turizma in rehabilitacije. (vš) KIDRIČEVO Služba varstva pri delu v TG^ „Boris Kidrič" je sestavila obšir no letno poročilo, iz katereg3 sledi, da podjetje uspešno skrW za uveljavitev predpisov iz p0"" ročja varstva pri delu. Brez dve ma pa je k takemu izboljšanjl, veliko prispeval tudi letni pf0 gram varstva pri delu, ki so bile dolžne delovne enote reali" zirati. V minulem letu v podjetju ni bilo težjih nezgod, bila pa je ena nezgoda več kot v lehj 1969. V letu 1969 je bilo I0f> nezgod in 1934 izgubljenih dnt lani pa 107 nezgod in le 1782 izgubljenih dni. sredni nj 1 prt » v P, bodo - up » Ko so člani delavskega sveri pred nedavnim obravnavali poro" čilo službe varstva pri delu, s° ugotovili, da delavci še vedno n« uporabljajo dovolj zaščitni1 sredstev, zavoljo česar bodo mo; y rali poostriti nadzor in tud1 ukrep, M_fi lrem i ki ZA ZAČETEK - PROSTORI ZA 10 TURISTOV “iavek V Topolščici imajo tudi že prve prostore za turiste. Za zdaj iahko sprejmejo sicer samo 10 gostov, vendar predvidevajo, da bo mogoče že v kratkem sprejeti precej več turistov. Za potrebe zdravstvenega turizma in rehabilitacije bodo namreč usposobili objekt Mladiko, ki je že nekaj časa prazen, na voljo pa so še nekateri drugi prostori. Sicer pa nameravajo v Topolščici zgraditi na proštom ob Mladiki večji kopalni bazen s termalno vodo, tako da bi zadovoljili številne Šoštanjčane, Velenjčane, pa tudi druge, ki bi se radi kopali v termalni vodi. Blažijo stisko Pred % I ,e«jih Osleni \NSF hz ■VIN V zasavskih premogovnikih se otepajo s stanovanjskimi problemi _ , leg sredstev rednega stanovanjskega prispevka namenijo vsako leto fu^OBsi nekaj ostankov dohodka za reševanje stanovanjskih problemov v «<0var TOPOLŠČICI SE OBETAJO BOLJŠI ČASI V* VVV%. VV%. "V Med nedavnim obiskom v Topolščici smo se prepričali, da imajo resnično velike možnosti za razvijanje zdravstvenega turizma in rehabilitacije. Dosedanja prizadevanja, da bi se Topolščica vključila tudi v turistično dejavnost, kažejo na resnost in željo, da bi tako sami V zasavskih premogovnikih si prizadevajo izboljšati stanovanjske razmere zaposlenih in vsako leto namenijo poleg rednega stanovanjskega prispevka tudi nekaj ostanka dohodka za gradnjo stanovanj. Poudarek je sicer na družbeni gradnji, vendar so letos namenili za posojila članom kolektiva, ki grade svoje stanovanjske hiše, približno 870.000 din. Odbor za družbeni standard podjetja je letos večkrat obravnaval prošnje za kredit zasebnim graditeljem stanovanjskih hiš, vendar je ugotovil, da je prosilcev znatno več, kot pa je na voljo denarja. Zato se je odločil letos podeliti posojilo predvsem tistim članom delovne skupnosti, ki bodo dogradili svoje stanovanjske hiše in izpraznili sedanja rudniška stanovanja, da bi jih podjetje lahko podelilo nekaterim najbolj nujnim prosilcem, ki so bodisi brez primernega stanovanja ali pa so sedanja pretesna za njihove družine. čili za nakup najemnih u vanj, predvsem za potrebe lll|ažev, daijev v Trbovljah in Hrastnik11; b0(j( kjer so stanovanjske razme%! članov delovne skupnosti še Pa -.Ne p sebej pereče, v Prejšnja leta ^Cev, ) Noben prosilec pa letos ne bo prejel več kot 45.000 din posojila za dograditev svojih stanovanjskih hiš. Odbor za družbeni standard je seveda moral upoštevati interesente v vseh treh rudnikih: 870.000 din je razdelil med 91 prosilcev, od tega 29 v trboveljskem, 32 v hrastniškem in 30 v zagorskem rudniku. Seveda pa so se v Zasavskih premogovnikih tudi letos odlo- namreč v Zagoiju ob Savi ^ Javlja gradili kar dva večja stan- Z našim novinarjem sta se v tem podjetju pogovarjala direktor kadrovsko-socialne službe Milka ^ in Andrej Vehovec, samostojni psiholog. Obsodba, izrečena I „NA PAMET“ -^J°varišica Jovanova je naj-Jj, Povedala, da v njihovem Jptju res nimajo lastnega iz-.jjpvalnega centra in ga tudi 1164^° ker 83 nočej° potrebujemo administra-'ev> ki bi na uradniški način a, Mjali vsak svojo delovno P,. >st in se izgovarjali drug ,®ruf?ega, če ne bi bili dose-ij Pričakovani rezultati. Po-emo Pa ^okovnjake, ki j-® Poznajo svoj posel, ki so e,, davljeni odgovorno sode-Zh 0<^ začetka do konca, ! z (tako pri sprejemanju v 0 razrnerje> k01 Pri uva' 3 in izobraževalnem pro-itd. Tako se namreč iz-s, No nevarnosti, da bi med a pem in ali po njem ugotav- njujejo formalne pogoje, ampak po strokovnem mnenju dajejo upanje, da bodo tudi dosegli tisto, kar želijo sami in kar tudi podjetje od njih pričakuje. 111 1JSe negativne posledice. Če $t * imeli referenta za izobra- dei ;i, ^normalen osip ali kakšne N« kol smo ga imeli vča-ki bi gledali samo svoj po-Se prav gotovo ne bi dogo- tisto, kar se dogaja zdaj, da dl'Red so ju veg kandidatov vsi Špehom dokončajo šolanje, celo v predvidenem ;e[d Tak rezultat pa dosegamo jjt^vsem zaradi tega, ker naša kV*.' za zdaj dva psihologa, :f.avr>ik, socialna delavka, !£! *avnik medicine dela in višja nlY^cinska sestra — kom-N0 skrbi za kadre, pri če-tr® j ta skrb vključuje tudi od-ti * v°rnost za načrtno in ra-‘l nalno dopolnilno izobraže-prekvalifikacijo in porine zadeve. Skratka: ko iz-a'1 'anio kandidate, ki jim bo de-ijit™ organizacija pomagala pri !W°lnitvi njihovega znanja, iz-s^arno takšne, ki ne le izpol- s' I 5 S i \ \ 4 4 4 * * * * 4 * * * * * * ¥ * * čzp DELAVSKA ENOTNOST LJUBLJANA, Dalmatinova 4 razpisuje prosto delovno mesto finančnega knjigovodje Pogoj: absolventka ekonomske srednje šole z znanjem strojepisja. Lahko je začetnica. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov do 19. avgusta 1971. 4 0 4 * * 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 . 4 i 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 '4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ^ """niiiniiiiiiii.. trgovsko podjetje na veliko in malo I Z vsem tem hočem povedati, da za nas ni važna oblika, ampak nam gre za rezultate. Če ne bi načrtno skrbeh za strokovno in drugo izobraževanje, bi promet enostavno obstal, kajti ne bi imeli dovolj sprevodnikov in šoferjev, da o drugih poklicih sploh ne govorim. Ne. morem pa razumeti, da slovenski sindikati kot gola dejstva sprejemajo informacije raz-ličnih organov, ki te infor- macije zbirajo in posredujejo ter delajo zaključke na podlagi formalnih kazalcev, ne pa na osnovi dejanskih učinkov. V našem podjetju pa se nismo bili in se tudi ne bomo pripravljeni spuščati v nikakršne stroške, da bi s tem ustregli različnim . formalistom"! REZULTATI SPODBUD „OD SPODAJ" Kakor je pripovedoval Andrej Vehovec, njihova delovna organizacija iz leta v leto namenja več sredstev za izobraževanje že zaposlenih članov delovne skupnosti. Samo letos bodo v te namene porabili 117 „starih“ milijonov; sredstva pa bodo porabljena na osnovi programa in plana izobraževanja, ki jih v podjetju LJUBLJANA TRANSPORT ne le sestavljajo, ampak tudi izvajajo vsaj zadnjih sedem let, kolikor časa je v tej službi, poprej pa so jih menda tudi, čeprav na to ne bi prisegel. V zadnjih treh letih pa je LJUBLJANA TRANSPORT s posredovanjem kadrovsko socialne službe napotil na šolanje v srednjo prometno šolo 31, v višjo prometno šolo pa 7 kandidatov — zaposlenih delavcev. Navedeni šoli imata svoj sedež v Zagrebu, njuna ljubljanska oddelka pa sta bila ustanovljena na pobudo podjetja LJUBLJANA TRANSPORT, zdaj pa delujeta v okviru poslovnega združenja VEKTOR LJUB LIANA, katerega član je tudi LJUBLJANA TRANSPORT. Nadalje je LJUBLJANA TRANSPORT v teh letih napotil po 4 že zaposlene člane kolektiva na šolanje v višjo komercialno šolo v Mariboru ter na šolo za organizacijo dela v Kranju, 5 članov kolektiva obiskuje hotelsko šolo, 39 se jih šola na različnih srednjih strokovnih šolah, trenutno imajo 185 vajencev. , Za naše ljudi, ki se šolajo ob delu, po potrebi ponavljamo predavanja, tako da tisti, ki so v službi dopoldne, hodijo na predavanja popoldne in obratno," je nadaljeval Andrej Vehovec. Invalide dela dosledno prekvalificiramo, nikogar ne postavljamo na cesto. Fluktuacija zaradi ugodnejših delovnih pogojev ali večjih zaslužkov s svoje strani tudi tega stalno skrb za usposabljanje že zaposlenih za zahtevnejša dela. Če vam povem, da smo v zadnjem letu dni s pomočjo poklicne šole za voznike motornih vozil usposobili 78 šoferjev in vendarle vsi šoferji komajda zmagujejo delo, sem najbrž dovolj povedal. Da pa bi te ljudi praktično čim bolje usposobili, smo morali poprej izobraziti njihove inštruk-toije: zdaj imamo že 6 inštruktorjev D kategorije. Še marsikaj bi lahko povedal, vendar naj bo dovolj. Za zaključek mi dovolite le še to-le: prepričan sem, da sindikati ne bi izrekli tako negativne ocene, če bi poznah navedena in še druga dejstva." -MG ^ V PTUJU vas pričakuje GOSTINSKO PODJETJE »HALOŠKI BISER-« s svojimi obrati: »Grajska restavracija«, »Ribič,«, gostilna »Rozika«, »Grozd«. »Pošta«, »Turist«, »Novi svet«, pivnica »Zlatorog«, okrepčevalnica »Evropa«, »Bife na avtobusni postaji«, hotel »Poetovio«, kjer vam bodo postregli z odlično hrano po dostopnih cenah in z visokekvaliletnimi vini. — Za cenjeni obisk se priporoča GP »Haloški biser«, Ptuj VSEM OBČANOM OBČINE PTUJ ČESTITAMO OB NJIHOVEM OBČINSKEM PRAZNIKU 8. AVGUSTU! SV SSSS .S; f S-s ♦ ♦ * + 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 $ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 l 4 4 4 4 4 4 4 4 * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4' 4 4 4 4 4 4 4 4 4 x »BORIS KIDRIČ« TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA Kidričevo PROIZVAJAMO: GLINICO ALUMINIJ ALUMINIJEVE ZLITINE VSEM OBČANOM PTUJSKE OBČINE ČESTITAMO OB NJIHOVEM OBČINSKEM PRAZNIKU — 8. AVGUSTU IN JIM ŽELIMO ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 x 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 • 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ck-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-K-K-K-k-k-k-k-K-k-k-k-tt-k-k-k-Mt-k-K-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-K-K-i TRBOVELJSKA DELAVSKA UNIVERZA PRED NOVO SEZONO_ OBOGATEN PROGRAM IZOBRAŽEVANJA Delavska univerza v središču reviijev je zadnja leta veliko storila za razširitev vseh oblik pridobivanja znanja odraslih, predvsem zaposlenih ljudi. V jeseni pa bodo odprli, če bo seveda dovolj interesentov, kar trinajst višjih, visokih, srednjih in drugih šol za najrazličnejše poklice. )ŠWlli||||||i IZBIRA • PTUJ nudi cenjenim potrošnikom v svojih bogato založenih prodajalnah v mestu in na podeželju vse vrste prehrambenega blaga, tekstila, gospodinjskih potrebščin, veliko izbiro pohištva po konkurenčnih cenah in s solidno postrežbo. Za nakup se toplo priporoča kolektiv trgovskega podjetja IZBIRA. Ptuj. Hkrati čestitamo vsem občanom občine Ptuj za njihov občinski praznik — 8. avgust. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii Zdaj ima dejansko vsak zaposleni v trboveljski občini vse možnosti za študij. Pravkar objavljeni razpis trboveljske delavske univerze za sezono 1971/1972 pa dokazuje, da je njeno vodstvo mislilo tudi na potrebe mlajših in starejših občanov. izbirali bodo namreč lahko med številnimi šolami. Mogoč bo vpis v visoko ekonomsko šolo, višjo tehniško šolo za strojno, elektro in kemijsko smer: višjo tehniško šolo šolo, višjo tehniško šolo za strojno, elektro in kemijsko ;mer; višjo tehniško šolo za organizacijo dela, ekonomsko srednjo šolo, srednjo komercialno šolo, šolo za prodajalce blagovnega prometa, delovodsko šolo kovinarske smeri, dveletno elektro šolo pa administrativno, poklicno šolo kovinarske in lesne stroke in druge. Seveda bo delavska univerza organizirala tudi seminarje in tečaje bodisi tujih jezikov ali pa z drugačno tematiko. Poseben program bo za izobraževanje in izpopolnjevanje znanja s pod- ročja družbeno-ekonomskega sistema, za katerega zadnja leta ni več tolikšnega zanimanja, ni pa nobenega dvoma, da sodi med pomembna področja izobraževanja odraslih. Na voljo bodo tudi predavanja in tečaji za mladino, pravzaprav njeno idejnopolitično izpopobjeva-nje. Seveda pa trboveljska delavska univerza želi doseči še tesnejše sodelovanje z vsemi trboveljskimi podjetji, ustanovami in ne nazadnje družbeno političnimi - organizacijami. Samo po tej poti bo namreč lahko v celoti uresničila svoj letošnji program in tako prispevala svoj delež k povečanju znanja vseh tistih delavcev in občanov, ki si želijo, da bi laže in uspešneje delali. -n i - Samoupravljavec in njegova veljav] Kaj sodijo ljudje v »Stillesu« o samoupravljanju • Kolikor bolj delavec odloča o svojih probl« toliko manj zahteva, da bi jih urejal kdo drug ' SZdelavcev »ŽITA«* odlikovanih : V prejšnji številki sem pisal o gospodarjenju v sevniškem ,,Stil-lesu“, ki se je v minulih petindvajsetih letih razvil iz majhne mizarske zadruge v pomembnega proizvajalca stilnega pohištva in notranje opreme ter si zakoličil novo pot v združenem podjetju Slovenijales. Zdaj pa naj še povem, kaj sodijo v „Stillesu“ o samoupravljanju. odločanju o vseh problemih gospodarjenja in urejanja odnosov. Ob 30-letnici vstaje jugoslovanskih narodov je med mnogimi kolektivi doletela čast tudi kolektiv Živilskega kombinata „ŽITO“, da je predsednik republike Josip Broz Tito odlikoval kar 52 delavcev tega podjetja. S tem je bilo dano priznanje za izredne uspehe-kombinata v zadnjem desetletju na področju živilsko-predelovalne industrije, h katerim so nedvomno prispevali s trdim in vztrajnim delom tudi odlikovanci. Ta misel je bila izrečena tudi na slovesni podelitvi odlikovanj, ki je bila v četrtek, 29. julija v dvorani občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje. Predsednik te občine tov. Polde Maček je najprej v krajšem nagovoru poudaril, da je naša zgodovina in socialistična graditev povezana z ustvarjalnim delom ljudi in da je delež kombinata ŽITO pri tem zelo velik. Za tem pa je delavcem podelil odlikovanja in jim izrekel prisrčne čestitke. Po besedah predsednika Gospodarske zbornice SRS Leopolda Kreseta, ki je prav tako spregovoril na slovesnosti, je. kombinat dosegel tako zavidljive uspehe, kot redko katero podjetje v tej panogi dejavnosti. Poudaril je, da ni naključje, da je takšne uspehe dosegel kolektiv, ki ima v svojih vrstah veliko število udeležencev NOB, saj so prav ti tovariši-nosiH največje breme dela in pomagali sodelavcem pri ustvarjanju , tako močnega kombinata. To pa je zagotovilo za uspešno delo podjetja tudi v prihodnje. Ko prejemajo delavci kombinata tako visoka priznanja predsednika republike - dva sta prejela red republike s srebrnim vencem, štirje red dela z zlatim vencem, eden red republike z bronastim vencem, trije red zaslug za narod s srebrno zvezdo, dvaindvajset red dela s srebrnim vencem, štirje medaljo zaslug za narod in šestnajst medaljo dela — se z njimi veseli ves kombinat, zavedajoč se, da je to priznanje ne samo odlikovancem, temveč tudi celotnemu kolektivu, hkrati pa spodbuda za delo v prihodnje. T.BANČIC 9 9 Ernest Kolman, predsednik osnovne sindikalne organizacije: „Vsak delavec, ki želi, da bi zaslužil in si vsaj kolikor toliko uredil svoje življenje, gara ves ' delovni dan. Hkrati pa pričakuje, da bodo vodilni tudi plačali njegovo prizadevnost. V sindikatu se zavzemamo, da bi delavci vedeli, koliko bodo dobili, se pravi, da bi lahko vsak delavec izračunal svoj osebni dohodek, ko zve, koliko je naredil." Takšna možnost seveda spodbuja njegovo prizadevnost. ,.Seveda jo, toda naše delo, denimo izdelovanje stilnega pohištva, terja tudi številne normative. V naših razmerah pa je potrebna večja skrb organizatorjev proizvodnje in proizvajalcev, da bi delavec vedel, kako se oblikuje njegov osebni dohodek in da bi to znanje spodbujalo njegovo težnjo po večji storilnosti." Oton Šket, sekretar podjetja: „Tudi pri nas je čutiti nasprotja med tako imenovanimi neposrednimi proizvajalci in vodilnimi. Vsak dan beremo in poslušamo o vodilni vlogi delavskega razreda in o delavski oblasti. In se sprašujemo, kdo je delavec. Po moje je delavec vsak, ki živi od svojih osebnih dohodkov, pridobljenih na delovnem mestu." Gre pa tudi za enake možnosti, da v okviru samoupravljanja enakopravno sodelujejo pri OBISKALI SMO MARIBORSKO TOVARNO STIKALNIH NAPRAV Konec kratkih stikov V mariborski Tovarni stikalnih naprav so se zadeve po znanih spomladanskih dogodkih končno uredile. Kolektiv je spet svobodneje zadihal, saj so pod spletkami, ki so samo hromile enotnost kolektiva, potegnili črto. Dobili so tudi novega direktorja, ki skupaj z drugimi sodelavci že načrtuje, kako delovno organizacijo še bolj učvrstiti, da bi v naslednjem obdobju še izboljšali rezultate gospodarjenja. „Toda trenutno nas tako kot druge zelo tare nelikvidnost", je potožil inž. Marjan Bezjak, direktor tovarne. ,JDeset milijonov dinarjev nam dolgujejo kupci, tako da ob mesecu komaj spravimo skupaj za osebne dohodke. In kar je najhujše, za zdaj iz zagate ne vidim izhoda". UVELJAVILI SQ SE NA DOMAČEM IN TUJEM TRGU konapetostna razdelilna plošča .Organizirali smo se tako, da lahko vsak naš človek zahteva dopolnilne informacije, če pač ni zadovoljen s tistimi, ki jih objavlja tovarniško glasilo, vsak lahko aktivno sodeluje v programu izobraževanja in odloča o izboru vodilnih kadrov." So ljudje, ki trdijo, da je samoupravljanje sicer dobra stvar, vendar preuranjena: delavci namreč po njihovem še niso dovolj strokovno sposobni, da bi odločali o proizvodnji in o poslovanju in da bi sami urejali odnose v gospodarski organizaciji. Ernest Kolman: „Tudi človek, ki nima kdove-kakšne strokovne izobrazbe, je še kako zainteresiran, da bi dobil čim višji osebni dohodek. Če pa je ta dohodek odvisen do njegove storilnosti in od poslovanja podjetja, potlej vsak želi, da bi čimbolj samostojno urejal. možnosti za večji učinek na delovnem mestu in v celotnem podjetju. Vrata samoupravljanja so torej odprta. Drži pa, da delavec lahko uspe le, če ve, za kaj gre, in če svoje mnenje dovolj odločno zagovarja. Pri tem pa potrebuje sindikat. Ne zato, da bi ga podprl nekdo izmed sindikalnih odbornikov, pač pa zato, da bi v sindikatu oblikoval politiko svoje organizacije in da bi organizirano nastopal proti slabostim in nepravilnostim in za uveljavljanje svojih interesov." Kaj so na tem področju že storili? Stane Novšak, predsednik delavskega sveta: „Zelo daleč smo prišli. Imamo tri enote, ki jih upravljajo sveti, imamo pa še centralni delavski svet. V delovnih eno tali se dogovarjamo o vseh pomembnih proizvodnih zadevah, tamkaj tudi delimo osebne dohodke. Skupni dohodek pa se oblikuje in deli v okviru podjetja. Ob koncu minulega leta smo se odločili za nov način delitve osebnih dohodkov, ki bolj spodbuja interes delavcev za večjo proizvodnost, saj lahko delavec zdaj vsak delovni učinek sproti spremeni v denar, ki ga bo dobil na plačilni dan: torej se zanima za gospo nje. Ve, da bo njegova odvisna tudi od njegovega5 lovanja v skupnem prizade^ za uspeh podjetja." Denimo, da delavci kako lahko vplivajo na osebnih dohodkov. Pa je to j nje postalo tudi njihova | ksa? „Rekel sem, da smo prišli. S tem pa še ni rečefljj vsi zavestno odločamo. se na primer, da nekateri^ samoupravnih organov na5 molčijo in sploh ne čutijo da bi se odločali. Nedavna prava o zaključnem raču11' r>pra bila zelo žalostna. Pravzaj igre razprave skorajda ni J bodo i Ljudje, denimo, pravijo: fi a^jan A-.J U Vij V , UVHUUVr , - .v sindikalnem odboru, tvoja® nost je, da to urediš!" Ernest Kolman: MJub „Takih primerov je vel $10\ manj, kajti kolikor bolj J® Skozi delavec odloča o pr°b‘e 0rtne svojega področja, toliko ® zahteva, da mu kdo drug a ’ te zadeve. Malokje je del® sil samouprava tako razvita ko'% re nas. To pa je zasluga vseh, j fla K doslej žrtvovali veliko svOf ^r. prostega časa, da bi samo»P lt ' Ijanje, ki je načelno tako zastavljeno,postalo praksa uk izvajalcev. JANEŽ VOl Mic Misl »ližt 11 na e JinduMja Som&amik izdelkov - Klanj j t :tkni( SPECIALIZIRAN A TOVARNA JAKUART (žakart) DEKORATIVNIH TKANIN r1Ce> IN GRADLOV Na, kXX%%XXXXXXXXXXXXXXX%XXXX%XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX’VXXXXXXXXX%XXX'tV:la, 1 Namen tega sestavka je, da med drugim povemo, kaj v tej tovarni delajo. Proizvodni program je obrazložil in predstavil inž. Mirko Meško, pomočnik direktorja, v razgovoru pa je sodeloval tudi vodja razvoja inž. Miroslav Koren. ,,Osnovna skupina izdelkov v našem proizvodnem programu so razdelilne postaje 35/10 ki-lovoltov, 110/10 kilovoltov in 110/20 kilovoltov ter napajalne postaje 10/04 kilovoltov," je pripovedoval inž. Meško. »Proizvajamo pa še drugo opremo za našo elektrodistribucijo, kot denimo razdelilne in priključne kabelske omarice, stikalne aparate za nizko in visoko napetost do 35 kilovoltov. Razen tega izdelujemo še nizkonapetostne razdelilne naprave in najrazličnejše izolatorje iz opeksoalne smole, ki ji po »domače" pravimo aralit. Preizkušanje stikalnih naprav je v Jugoslaviji med redkimi, ki proizvaja opremo za elektrodistribucijo. O kvahteti te opreme pričajo tudi naročila, ki prihajajo v tovarno iz vse Jugoslavije. ( „Naš glavni odjemalec je 'Elektro Vojvodina, ki ima pri nas tudi najbolj organiziran način gradnje omrežja za distribucijo električne energije. Razen tega so naši veliki odjemalci tudi podjetja iz Beograda, južne Srbije, Hrvatske in od drugod. Na slovenski trg pa smo prodrli šele v zadnjem času, najmanj pa prodamo naših izdelkov doma, se pravi v Mariboru in v okolici," je še povedal pomočnik direktorja, ki narti je tovarno tudi razkazal. Nemčiji, ki je podobna tovarna kot naša. Njim izvozimo precej naših izdelkov, prevzeli pa smo tudi del njihovega proizvodnega programa. Na podlagi licenčne pogodbe s to tovarno proizvajamo nizko in visokonapetostne stikalne aparate in celice. Vrednost teh poslov znaša letos bli-5 milijonov dinarjev," je proizvajalec tovrstnih apai® v Jugoslaviji. dopolnil pomočnika direktorja inž. Miroslav Koren, vodja razvoja v tovarni. »Izvažamo tudi na Vzhod. V Sovjetsko zvezo bomo letos prodali za 11 milijonov dinarjev izdelkov, nekaj pa bomo izvozili na Madžarsko in v druge države." BOLEČA »ZAMRZNJENA INVESTICIJA Mimo nelikvidnosti, ki je! § ali manj stalna, pa kolektiv * vame stikalnih naprav narfe ^ tare to, da ne morejo dogfa“ novih proizvodnih prostora^ poslopja, Iger bi dobile pr°' upravnotehinične službe 1 jetja. Zmanjkalo jim je nafl1’ gg| denarja. Nedograjeni proizvo' !v prostori pa jih zelo ovirajo -tehnologiji in organizaciji P|jh izvodnje na tekočem traku. RT Tovarna stikalnih naprav, ki bo letos dosegla že blizu 65 milijonov dinarjev bruto produkta, se uspešno vključuje tudi v mednarodno delitev dela. Blizu 370-članski delovni kolektiv Tovarne stikalnih naprav »Tesno sodelujemo s tovarno Calor-Emag v Zvezni republiki Ko že govorimo o poslovnem sodelovanju Tovarne stikalnih naprav, ne smemo prezreti njihovega domačega, prav tako pomembnega kooperanta. To je blizu 130-članski kolektiv Lo-čilke iz Murske Sobote, ki izključno za tovarno stikalnih naprav proizvaja visokonapetostne aparate in je s tem tudi edini »Trenutno še ne vemo govora, kako bomo dofff nove proizvodne prostore, za zaključek dejal direktor Marjan Bezjak. »Vsi vemOi jih moramo v naslednjih d' letih zgraditi, sicer nas bo pokopalo." M. Goi v>or ietf t0i« Veleblagovnica Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: P* 1 * ade'^ v< 'A ia e to Dva El priporoča potrošnikom Utor, aoAoben in cenen nakup vseh potrebščin aa sebe, za drušino, sa dom in za gospodi njtfvo potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje sa tuje kupce Je v hiši menjalnica TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 Ljubljana BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka BLAGOVNICA NAMA, Kočevje kV\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx2 čeno eri č na« VSE NARED ZA SIG 71 ivna ičuH avzi li tia^ Oprave na XXI. letne šport-, Jre slovenskih gradbincev, . “odo od 3. do 5. septembra v , so takorekoč pri kra- rr: Ul >jani, ^Ijub temu, da štejejo sreča-: vej» slovenskih gradbincev že obl*^0^ me^ naj^0^ mn°žične o r1|lttne prireditve v Sloveniji ,ug u|'J||i bodo letošnje XXI. igre dela' fosile po udeležbi vse dose- i k°l % rekorde. V športnem par- e^cj 111 Kodeljevem v Ljubljani se zbralo namreč v začetku 'oof 4Ural° namreč v j-o I ^mbra kar 1887 športnikov ksa I l°liko se jih je za igre tudi VOl 'izvilo — ki bodo zastopali 50 ^nskih gradbenih delovnih 'Satiizacij. V Ljubljani se bo tei zbralo in se potegovalo za V sedmih športnih panogah se bo potegovalo za naslove 282 ekip, od tega 52 ženskih in 230 moških. Ženske bodo tekmovale v odbojki, namiznem tenisu, kegljanju in streljanju, moški pa v malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu, kegljanju, strelstvu, balinanju in šahu. In za katere športne panoge vlada letos med slovenskimi gradbinci največje zanimanje? „V konkurenci žensk in moških imamo največ prijav za kegljanje ...“, nam razlaga Dra- Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti najboljšo uvrstitev skoraj ■ foo delavcev iz Črnomlja, Za-l y U Trbovelj, Maribora, Dravo-^a, Nove Gorice, Lendave, ntnice, Žalca, Slovenske Bi-1Ce, Celja, Sežane, Ljubečne, tanja, Kopra, Velenja, Ko-k%*via) Idrije itd., itd. kratka .., vse v znamenju lordov! go Kopinič, predsednik organizacijskega komiteja ŠIG 71. „Za to panogo se je namreč prijavilo kar 559 ljudi! Na drugo mesto se uvrščajo nogometaši (320), naa tretje strelci (283), na četrto šahisti (238), peto od- V Kaprunu s K Akademik l^ini in maksi s sedmimi smučarji sta jo sredi vročega poletnega r nbrala proti Podkorenskemu sedlu in po kratkem postanku na rjb nadaljevala pot mimo Beljaka in Spitala proti Mallnitzu. In r ‘ej skozi predor do Bedgasteina in naše končne postaje — rPnina. j. Prevozili smo 230 kilometrov. [Naslednji dan smo se odpeljali do spodnje postaje gondolske INjače, ki nas je v borih nekaj minutah popeljala na višino 3027 Jrov. Pred nami so se razprostirala neskončna smučišča tja do "norske višine 2800 metrov, kjer pa je snega že primanjkovalo. °» veselja na snegu je bilo kaj kmalu konec, saj je zrak tako dokaj redek. Marsikomu izmed nas je nagajala vrtoglavica. s • človek na tej višini ne more pretiravati s smuko in zato raje Javlja svoj obraz vročim sončnim žarkom . . . I °poldne smo se vrnih v Kaprun lepo zagoreli. Srečali smo se s 'Jai avstrijske študentske smučarske reprezentance, ki nam je na-a..'"dala dvoboj v košarki. Avstrijski kolegi so igrali zelo požrtvo-,araP?}o , pa jim je vseeno zmaga ušla iz rok. I izletom v Kaprun smo bili nadvse zadovoljni. Škoda le, da je °dziv za to lepo poletno smučarijo tako skromen. N. MIHALEK p°ndola, ki nas je popeljala 3029 m visoko, na sam vrh Kitzstei-toriia. bojkaiji (189), šesto igralci namiznega tenisa (178) in sedmo balinaiji (120) ...“ „Kaj pa v konkurenci žensk oziroma moških.. ? “ „Tako kot v skupni konkurenci oziroma pri skupnih prijavah, velja tako za ženske kot za moške, da se najbolj navdušujejo za kegljanje. Samo v tej športni panogi bo nastopilo namreč na letošnjih igrah gradbincev v moški in ženski konkurenci kar 559 tekmovalcev, to pa predstavlja skoraj tretjino nastopajočih!" „In kako bodo potekale letošnje XXI. letne športne igre gradbincev ...? “ lem nogometu, pa bodo na sporedu že ob 13. uri. Tekmovanja bodo trajala ves popoldan, zvečer ob 18. uri pa bo sestanek vodij ekip. Svečana otvoritev ŠIG 71 bo v soboto ob osmih zjutraj. Tekmovanja se bodo potlej vrstila ves dan in bodo zaključena z družabnim srečanjem udeležencev XXI. ŠIG 71 na vrtu kegljišča športnega parka Kodeljevo. V nedeljo dopoldan bodo na sporedu še zadnja tekmovanja, slavnostna proglasitev rezultatov in podelitev priznanj pa bo ob 13. uri. . .“, zvemo od predsednika organizacijskega komiteja, Draga Kopiniča. Začetek velikega športnega srečanja bo v petek, 3. septembra. Prve tekme, in sicer v ma- „In kakšno bo letos točkovanje ...? “