0b petdesetletnici IV. Jetnikov. Minister za vere in pouk je z odlokom 1. avgusta 1871, §t. 8071 določil. da u5iteljiš5niki v 1. 1872.—74. maturirajo v III. letniku in šele 1. 1876. v IV. letu, torej 1. 1875. prestopijo učiteljiščni pripravniki v IV. letnik in bi to leto ne bilo rednih zrelostnih izpitov. Zaradi pomanjkanja uSiteljstva pa je minister vere in pouka 1. 1874. uvedel na učiteljiščih v glavnih mestih enotni praktični (IV.) letnik, v katerega so se sprejemali do 20. septembra 1874 visokošolci. abiturijenti srednjih šol in dijaki z dobrim izpričevalom 6. 7 realke, oziroma 8 gimnazije. Revnim dijakom so se podelile drzavne štipendije z reverzom 6-letnega službovanja letno 400 K visokošolcem in abitunjentom, drugim pa 200—300 K, in sicer izpla5anih od ravnatelja mesečno. Vsled tega se je uvedel 1. oktobra 1874 v Gradcu, Ljubljani, Celovcu, Gorici enoletni pedagoški te5aj. Z ozirom nai razli5no predizobrazbo pripravnikov ie bil učni načrt za to leto tako upeljan, da so bile ure za pedagogiko. praktiSne vaje. poljedelstvo, gftslanje, petle in telovadbo pomnožene, a za realije znižane. Hospitacije in u5ni poskusi na vadnici in drugih šolah so bile tako urejene, da je vsak pripravnik nastopil po 1—2-krat na teden. V ta enoletni pedagoški tečaj je bU-o sprejetih v Gradcu (za celo Štajersko) 11 Slovencev, 27 Nemcev = 38; v Ljubljani 17 Slovencev, 1 Nemec = 18; vCelovcu 7 Slovencev, 26 Nemcev = 32. Zrelostai izpiti so se delali junija in prvo polovico julija 1875 pod predsedstvom deželniega šolskega nadzornika.* Slovenci na učiteijišču v Gradcu smo imeli ves pouk in praktične nastope v nernščini. V svrho upeljaive v slov. specialno mteodiko je bil v iuniju 1875. od višjega šolskega sveta poklican v Gradec mariborski vadniški učitelj Iv. MiMošič, ki nam je pred poukom prednašal o svoji * Vprašanja je prinesel »Slov. Učitelj« I. 1875.. štev. 14., str. 217. Peta pokrajinska skupščina UJU poverjeništvo Ljubljana v Šoštanju dne 4. in 5. julija 1925. Tajniško poročilo o deiovanju UJU poverjeništvo Llubljana od 9. juliJa/1924. do 4. julija 1925. Porotal strokovni tajnik Rudolff Dostal Drugaone misli in drugačna čustva nas prevevajo d'anes kakor leta 1906., ko je Doslednjič zborovaia v tem prijaznem mestu naša organizacija. takratna naša »Zaveza jugoslovenskih učiteljskih društev«. Soštanj, dasiravno na popolnoma slovenskem ozemlju s slovenskimi prebivalci, je ječal pod nasilno tujčevo pestjo. ki je tiščala vsak samostojen pokret slovenskega življa k tlom. Najboli primitivne človeške in državljanske pravice so odrekaii Slovencu takratni germanski gospodarji!, ki so izvajali niad ubogo slovensko rajp svojo absolutno nadoblast in brez-abzirno silo po geslu »moč pred pravico«. Vendar Šoštanj. rojstni krai bratov Vošnjakov, dr. Josipa, velikega narodnega buditelja in voditelja ter Mihaela. izredno odličnega gospodarskega strokovnjaka, tii mogel in ni smel trajno ostati pod tujčevim jarmom. Z držiaivnim osvobojenjem je bil osvobojen tudi ta lepi del ožje naše domovine in tako zboruje danes naše poverjeništvo na lastnih državnih, jugoslovenskih tleh. česar se v polni meri zaveda naše članstvo, ki je raeumelo svojo kulturno, narodno misijo že v taikratni dobi in se je zaveda danes tembolj v skupnem UJU ki šteje v državi nad 14.000 članov. Poslovanje našega poverjeništva. UJU poverjeništvo Ljubljatia izkazuje letos v 32 okrajnih društvih 2683 članov z nastopnim pregledom; OKRAJNA UČITELJSKA DRUŠTVA: 1. Brežiško - sevniško 2. Celjsko 3. Črnomeljsko 4. Gomjegrajsko 5. Kamniško 6. Kočevsko 7. Komjiško 8. Kozjansko 9. Kranjsko 10. Krško 11. Laško 12. Svetolenartsko 13. Dotaje-lendavsko 14. Litijsko 15. Ljubljansko 16. Ljubljansko - okol. 17. Ljutomersko 18. Logaško 19. Marenberško 20. Mariborsko 21. Mariborsko - okol. 22. Mežiško 23. Murskosoboško 24. Novomeško 25. Ormoško 26. Ptujsko 27. Radovljiško 28. Savinjsko 29. Slovenjebistriško 30. Slovenjgraško 31. Šmarsko - rogaško 32. Šoštanjsko 1924 69 133 71 28 73 74 57 28 108 108 103 43 48 81 187 157 61 72 36 121 114 48 94 76 50 131 101 34 55 32 64 37 1925 78 132 72 29 82 97 59 41 102 120 105 47 61 92 164 195 73 76 37 126 113 48 114 90 56 132 106 34 59 34 70 39 Skupaj 2486 2683 Ako primerjamo ta izkaz z lanskim. imamo 197 članov prirastka. Pri nekaterih društvih opažamo večji upadek, ki je posledica ertanja nerednih članov, to je onih. ki so pač daljšo dobo prejemali stanovske liste in bili vpisani v članskih izkazih. niso pa poravniali svojih društvenih obveznosti. Črtanje takih olanov je popolnoma pravilno in umestno in je priporočati v posnemanje tudi ostaiim društvom. Istotako tudi ni smatriati red,1nega člana onega. ki misli, da je zadostil svoji stanov&ki dolžnosti s samim plačilom članarine, temveč je njegovai sveta stanovska naloga in dolžnost. da redno poseča društvena zborovanja, s polnim interesom sledi vsakemu stanovskemu pokretu in se v vsaikem oziru aktivno udeležuje delovanja domačega društva, poverjeništva in centrale s polnim stanovskim umevano©m. Ne bo odveč. ako letos ponovno opozarjam tovariše. društvene predsednike in šolske upraivitelje na naš stanovski naraščaj, na naše najmlajše tovariše in tovarišice. naše novince, da jih privedejo čimprej v naš krog. pod našo streho. Naj jim stoje pri tem prvem koraku čez prag naše organizacije tovariško ter iinformativno ob strani. Pri tej uvedbi jim bo dobro služila »Stanovsko-štrokovna knjižnica«. ki je ima poverjeništvo še dovodj na razpolago. Društvemo gibanje v maših okrajnih učiteljskih društvih kaže razveseljiv razmiaih. Društva, vsako po svoji možnosti, pridno zborujejo s predavanji stanovskega. pedagoško-šolskega in splošno prosvetnega značaja Naša okrajna društva so imela v preteklem Doslovnem letu 131 zborovanj in 151 predavanj. To število izkazuje mnogo internega učiteljskega prosvetnega dela, ki naj se za bodočnost po možnosti še dvigne. Vodstvo organiziacije je gojilo ozke stike z akrajnimi društvi in je pošiljalo svoje porooevalce na njihova zborovanja, zlasti glede po ročanja o projektu novega šolskega zakona in to vsakemu društvu, ki je to želelo. Poverjeništvo je konsbaitiralo potrebo takih ožjih stikov. ker se je na teh sestankih informativno delalo tako od strani vodstva organizacije, kakor tudi od strani društev. Naše stanovsko - politično glasilo »Učiteljski Tovariš« ta verni zagovornik naših stanovskih teženj, zahtev in pravic s orilogo »Prosveta« ki je organizačno glasilo sistematičnegiat našega narodno-prosvetnega dela. oba pod spretno, zmiselno im veščo redakcijo urednika tov. Ivana Dimnika, sta v pretekli poslovni 'dobi v polni meri vršila svojo dolžnost in bila taiko vemo zrcalo naše-ga stanovskega dela. Osobito pa opozarjam naše članstvo na rubriko , »Učiteljski pravnik«, kjer se nahaja ziai naše tovariše in tovarišice obilo pravnega administrativnega pouka in pojasnila. Stiki našegia poverjeništva s centralo organizacije v Beogradu so bili prisrčni, tovariški. Omeniti mi je glavno skupščino UJU. ki se ie vršiia v dneh 24., 25. in 26. avgusta 1. 1. v Dubrovniku in ostane vsem udeležencem v nepozabnem in neizbrisnera spominu. Žal je referat Drijavlien ad našega poverjeništva »Nadzorstvo in nadzorniki osnovnih šol« zaradi referentove bolezni odpadel, vendar oa mora po sklepu seje širjega glavnega odbora UJU v decembru 1. 1. priti kot prvia točka na dnevni red letošnje glavne skupščine. Dotakniti se moram neke točke, ki se nam zdi kakor boleča rana iz pretekle dobe. to je izprememba v predsedstvu UJU. Vsi Driznavamo velike zasluge tov. M. Stankovičai, ki si jih je oriidobil za naš stan tako s svojim energičnim na- stopom in vodstvom organizacije. kakor tudi s svojo veliko zmožmiostjo kot urednik »Narodne Prosvete«. 2al nam ga ie, vendar ie biliai prisiljena slovenska dele«^ gacija skupno z ogromno večino članov širjega glavnega odbora glasovati za njegovo odstranitev. ker je tov. Stankovic v stratnkarsko - političnem oziru kot predsednik UJU krenil odločno predaleč vstram in ie bila z ozirom na to taka radikalna operacija nujno potrebna. Izprememba se ie izvršiliai brez vsakih večjih pretresljajev in mora centralno vodstvo tudi v bodoče paziti, da bo stalo strogo na stališču nestrankarske stanovske organizacije. Vse podroibnosti ste čitali v našem stanovskem glasilu in v »Narodni Prosveti«. Zadevo samo pa smatramo s tem za končano. Pri vodstvu naše organizacije sta bili 2 seji širjega sosveta. ena o priliki laTiske pokrajinske skupščioe v Krškem, druga dne 5. januarja letos v Ljubljani. Take seje so nujno potrebne. v svrho /medsebojnega infocmativnega organizacijskega stika, in le žal. da se zaradi materijalnih prilik ne morejo vršiti bolj pogosto. Ožji sosvet pa je razpravlial o tekočih ziadevah v 4 sejah. O vseh teh sejah so izšla poročila v »Učiteljskem Tovarišu« Vložni zapisnik šteje 695 številk. Pri tem pa niso všteti razni dopisi osebnega znaičaja, ki jih je reševalo predsedstvo. uredništvo in sfrokovno tajništvo. Naša organizacijska kronika, y ožiem in širjem obsegu, ima označiti y' preteklem letu več dogodkov in jubilejev, med katerimi moramo predvsem ooneniti izročitev diplome častnega članstva okrajnega učitelj&kega društva za laški okraj svojemu bivšemu dolgoletnemu predsedniku, ravnatelju tov. Antonu G ni u s u. našemu vrlemu borcu za naše stanovske pravice in odličnemu gospodarskernu strokovnjaku. Bjl |e ta dani pomemben učiteljski praznik, ki se ga je udeležilo tudi vodstvo organizaciie po svojih zastopnikih. — V Zagrebu je praznoval 254etnico svojega javnega dela kot učiteljski OTgiarnizator in pedagoški pisatelj tamošnji poverjenik prof. Josip Š k a v i č , s katerim nas spajajo stare iskrene bratske in tovariške vezi. Pred kratkim pa je praiznoval 40letnico svojega delovanja tov M i h a i 1 o S t a n o j e v i č . član izvršilnega odbora UJU v Beogradu, eden izmed prvih naših pediaigoških in stanovskih delavcev in snovateljev našega Udruženja. ki si je stekel nevenljive zasluge za našo skupno stanovSko organizacijo. Vsem tem slavljencem, tovarišem in bratom po krvi. srcu in mišljenju želimo. da vztrajajo na svojih mestih še dolgiai leta čvrsto in neomajno v skupno stanovsko dobrobit ter jim kličemo bratski in tovariški: Zdravo! Prosvetno delo učiteljstva. Poleg notranjega organizacijskega dela .ie naše poverjeništvo tudi v preteklem letu zadostilo svojemu kulturnemu pozivu in je do možnosti svoje pnasvetno delo še bolj poglobilo. U J U p overjeništvo L j u b 1 j a n a i t v o r i danes že samo zase eminentno prosvetno organizacijo, k i j i n e m o r e <n i h č e o d r e k a t i v e 1 i k e v a ž n o s t i i n p o m e n a z a § o 1 s t v o, z a u č i t e 1 j s t v o i n splošno za narod. Kajti naše poverjeništvo si je dobro v svesti. da je treba narod vzgojiti na prosvetni podlagi, na kar bo šele sposoben za zmiselno politično udejstvovatnje. Kdor pa dela nasprotno. ta je demagog in ne umeva. praviino svojega prosvetnega zvanja. V prosvetnem pravcu delujejo trije organlzacijski ldsti: »Učiteljski Tovair i š« s prilogo »Prosvet o«. »P o p o tnik« in »Zvonček«. Poverjeništvo izdaja še »Stanovsko - strokovn o k n j i ž i c o«. ki pia zaenkrat zaradi slabe gmotne podlage ne more nadaljevati s svojimi publikacijanii i-n »Š o l s k i oder«. ki polaga temelje narodtio-prosvetmega dela predvsem nai deželi Naše članstvo vzdržuje »Slovensko Š o 1sko Mistico«. ki je številično v zadnjih letih precej nazadovala in jo zaradi tega društvenim predsednikom nujno in toplo priporotčamo in »U č i t e 1 j s k i F erijalni Savez«, potom katerega se nudi učiteljstvu prilika spoznavanja ožje in širje domovine. Naše članstvo se udejstvuje pri 1 j u d s k i h v i s o k i h š o 1 a h v Mariboru. v Celju, na Jesenicaih itd., uspešno deluje v mladinski literaturi, pri raznih pevskih zborih. Premnogo ie krajev. kjer vse prosvetno delo sloni izključno na ramah našega članstva. Še mi je omeniti naše odlične nacionaine organizacije. kjer se aktivno in uspešno udejstvuje naše članstvo. To je predvsem »Sokol«, ki mu je osobito naša mlajša generaciia vdana z dušo in telesom. Da bi našla ta mlada in krepka četa, ki si ie zasnovala prerojenje našega naroda v plemenitem sakolskem pravcu, obilo posnemovalcev! O priliki zborovamja glavne skupščine lanskega leta v Dubrovniku se je vršil ob ogromni udeležbi sestanek vseh učiteljev-Soikolov iz cele države in je izdelal podrobne smernice za sokolsko vzgojo učiteljstva, ki so našle izraza v resolucijah, objavljenih v raznih listih. Vzgledno deluje Sokolska župa Kranj. ki prireja prednjaške itn vaditeljske tečaje za učiteljstvo. — JNavedem naj tudi odlično nacionalno delo našega članstva pri »Oriuni«. ki vzgaja v mladi naši generaciji oni duh, ki bo dvignil naš narod na višino, določeiio mu od pravek,O'V, ko bo zavladal nad vso zemljo. kjer se govori in čuje naš jezik. Tudi to nacionalno organiziacijo našemu olanstvu toplo priporočamo. In »Jugoslovenska Matica«. ali ni navezana skoro izključno niai Domoč in podporo učiteljstva? Govoriti mi je ob tei priliki še o samoizobraževaltuem delu učiteljstva in o naših gospodarskih institucijah. ki četudi ne del organizacije, vendar pa posegaJo globoko v naš staniavski živelj. Predvsem mi je omeniti pedagoško-didaktični krožek v Mariboru, to privatno ustanovo nekake višje pedagoške šole. Zelo uspešno se ie vršil istotam pedagoški teden. Učitelice so priredile že lansko leto socialni izobraževalni tečaj v Ljubljani. letos prirede počitn-ški gospodtajski in higijenični tečaj. Nujna je potreba, da se vrše narodno - gospodarski1 tečaji, gospodinjski. zadružni in razni špecijalni tečaji. Že letos je naimeravalo prirediti naše poverjeništvo take tečaje, kar pa je moralo zaradi nastalih ovir odpasti. Na vsak način pa morajo priskočiti oblasti v pomoč, da se bodo vršili taki tečaji že pri- hodnje leto. Naše članstvo opozarjamo na razpis za sprefem v višjo pedagoško šolo v Beogradu fri Zatgrebu. kjer se jim nudi prilika za nadaljno pedagoško izobrazbo. predvsem opozarjamo na beograjsko višjo pedagoško šolo, kjerni bilo doslej slavenskih slušateljev. — Učiteljski niairaščaj sta vodila s hvalevredno vnemo v Mariboru strokovni učitelj tov. Anton Skala in v Ljubljani srezki šolski nadzornik tov. Andrej Skulj ter so se vršila s sodelovanjem učiteijstva številna predavanja. — Pomainjka- posrečeni obliki zagledaM beli dan. To bo storil v to poverjeni referent stanovsko-političnega odseka. Meni je predvsem dolžnost omieniti delo našega poverjeništva v tem oziru. Bilo je začetkom marca t. 1.. ko smo dobili od naše centrale y Beognaidu prejšnji takozvani Trifunovičev načrt s pozivom, da se o njem izjavi poverjeništvo UJU Ljubljana in poda glede tega svoje eventualne izpremmjevalne predloge in to s terminom 14 dni. Umljivo je bilo in tehnično nemogoče^ da bi poverjeništvo oni projekt razmnožilo, nje moškega učiteljskega naraščaja je ro- oziroma dia bi v tem roku dobilo mišljedila potrebo ustamovitve »Podporne- nje 0 ,tem projektu od naših okrainih uči" ' ---«¦-•*-1 - -1- = - - - društev. Edino umestno je bilb, ga društva z a učiteljski naraščaj v Ljub 1 j an i«, ki je že letos deloma popolnoma vzdržavalo 14 kamdidatov v Akademskem kolegiju. Nadaljni obstoj te humane inštitucije je mogoč samo s požrtvovalno podporo učiteljstva, na kar naše članstvo izrecno opozarjamo. — Med našimi gospodlairskitni ustanovami moramo zlasti omeniti našo »S a m o p o m o č«. ki se je pod spretnhn in neumornim v:odsfvom tov. Ivana Kocijančiča dviignila do nairavnost neverjetne višine Je to gotovo ena izmed najbolj potrebnih gospodarskih ustanov, ki ima dobrodelen namen, pomiaigati potrebnim v majhujši stiski, im bedi ter blaži gorje v potrtih učite-Hskih družinah. Šolska uprava. Tukaj so se vršrle v preteklem letu velike izpremembe. Zaradi nastale politične konstelacije je zasedel stolec ministra prosvete eksponent stranke, ki mi naklonjena narodnemu šolstvu iin učiteljstvu. Ne bom na dolgo in široko ponavIjal starih dejstev, ki so nam hv,aia Bogu delomia že iz spomina, vendar se pa moram dotakniti najvažnejših takratnih dogodkov. Kljub izrecnemu zatrdilu ministra prosvete g dr. Antona Korošca, bivšemu predsiedniku UJU, da razen izmene šefei prosvetnega oddelka v Ljubljani ne bo napravil nikakih personalnih izprememb. so se te vršile. in sicer v taki obliki in v taki izmeri, kakor nikdar poprej. Stari1 praktični, iz:kušeni gotoiki so se morali umiaikniti strankarjem. vršila so se nepotrebna premeščanja, prenesla se je kompetienca imenovanj provizoričnih uonih oseb iin celo novincev v Beograd, torei centralizacija v niaohujšem zmislu. Nastala je nova kategorija učitcljstva na raepoloženju. Uprizorila se je velika gonja proti Učiteljski tiskarni. Konštatiramo, da se ie tafcnait orvič kršiIa naša stalnost z uporabo glasovitega člena 71. čiin. zialkona. Režim k sreči ni trajal dolgo Režimi se menjavajo, toda značaji moirajo ostati vedno isti. Naše članstvo je osfalo tudi v tej dobi preizkušnje enodušno. nezlomljivo, solidarno. Poverjeništvo Je imelo čvrsto oporo v okrajnih društvih, katerih člaiistvo je stalo trdno kakor neomajen steber. Po vladfri izpremembi je nastopil mesto ministra prosvete ziopet naš stari zaščitnik naprednega uičiteljstva g. Svetozar P r i b i č e v i č. V Ljubljani je vodil daIje časa prosvietni oddelek naš E n g e 1 b e r t Oangl in je dobil s tem ziadoščenje za uprizorjene gonje in krivice. ki jih je moral poprej prestati. Kolikor ie bilo mogoče se je vzpostaviio prejšnje stanje. Udarec, ki ga je izvršil DTejšnji režim, je naravno zahteval protiudiairec. Vendar pa je šlo v tem oziru odločno predaleč. Člen 71., ki so ga iz skrivnega zakotja izbrskali prejšnji režimovci, je naišel posmemanje tudi pozneje. Naša organizacija se je postavila odločno proti takemu nadaljnemu postopanju in stori to tudi danes jasno. javno in niedvoumno. Zahtevamo od državTie uprave in od onih. ki vodijo in odločujejo v prosveti, da v vsakem slučaju čuvajo našo staJnost in neodvisnost ter da nas ščitijo kot državne uradnike pred kvarnimi vplivi nekomDetentnih faktorjev in s strani lajikoy brez vsake zakonite podliaige. kar velja predvsem za razna nameščienja ta premeščenja. To so nezdrave razmere, ki jih moramo s stališča naše strokovne organizacije odločno obsojati. Naj bo to zajedno javni odgovor onim listom, ki so podtikali našemu poverjeništvu kaj drugega. — Kot kroniki omenjamo §e ločitev prosvetne uprave Ijubljanske in mariborske oblasti. Šolski zakon. Po dolgoletnem oklevanju, pričakoviainju od prevrata sem, se menda res obeta končna realiz,acija osnovnošolskega zakona. Ne bora se spuščal v podrob-' nosti vse predzgodovine raznih io&nutkov, ki so y pretekli dobi v več ali manj teljSkih društev. Edino umestno ]e da se je na naglico sklicala seja ožjega sosveta, kjer so se nominirali člami aiikete, ki je potem pretresala ta načrt in je v svoiih sejah. ki so trajale v napornem delu skozi 'teden dni. stavila svoje pripombe in izpreminjevalne predloge in upoštevala pri tem predloge okrajmh učiteljskih društev iz prejšnje dobe. Ta obsežni elaborat z utemeljitvami. podrobnimi pojasnili in obšimim obrazloženjem glede načelnih vprašanj je bil izrooen gliaivnemu odboru našega Udruženja v Beogradu. Ni bilo to majhno delo. kakšno je bilo. vedo samo oiii. ki so sodelovali; zastopano je bilo naše članstvo iz obeh oblasti, iz ljubljanske in mariborskeNaito je sled.il uradnj projekt ministrstva prosvete, ki je izšel kot priloga našemu stanavskemu glasilu. Tudi glede tega predloga smo se izjavili s Dosebno »spomenico«, ki je bila razposlana vsem kampetentnira faktorjem in io je tudi do bilo maše članstvo v roke. Usoda zakona leži sedai v rokah narodne skupščine in pričakujemo od jugoslovenskih narodnih poslancev. ki jim ie v resnici mar narodno šolstvo, da nam ustvari osnovnošolski zakon. ki bo državi, nairadu in našemu stanu v korist in slavo! Materijalna vprašania. To delikatno točko sem si- prihranil, da dvignem tembolj raaše stare neizpolnjene, toda upravičene zahteve. Zdi se mi, da te kulminirajo v dveh postulatih: eden je izplačilo razlike, drugi je vprašanje naših upokojenoev. S srdom, začudenjem in ogorčenjem smo culi na kongresu državnih nameščencev v aprlu letos v Ljubljani vest, da imajo ministri in višji uradniki v ministrstvih razliko že izplaoano. Za te uradnike je finančni minister točno izračunil, koliko in v kakšni obliki jim gre ta razlika. Za vse ostalo uradništvio se je pa pred par dnevi izjavil, da mu ne more izplačati dolžnih vsot, ker ne ve in se še ni dognalo, kaj, kolilko in po kakem merilu pravzaprav gre temu uradništvu ta diferenca. Za take ekspozeje imiaimo samo en odgovor, da so sramota za javno upravo! Dotakniti se moram tudi boleče točke naših bednikav. tovarišev upokojencev. Celo svoje življenje so žrtvovali nairodu. šoli, deci. In na večer svojega mučnega živIjenja jim krati vlada najprimitivnejše pravice dostojnega človeškega življenja. Ali se res ne morejo poglobiti odgovorni činitelji v dušo starega. v delu, skrbeh in naporih osivelega narodnega prosvetitelja in mu nakazovati plačo v dinarjih, kar je imel poprej v kronah, ali pa vsaj dot'čnim, ki imajo zakonito pravico na dimairsko Dokojnino iz leta 1919. izplačilo — g. finančni minister! — že davno točno izračunanih dolžnih zneskov. — K vsemu temu pripominjam. da je storila » • «— - — - — naša organizacija vedno in ob vsaki pri- liki svojo polno dolžnost in se .Ie potegovala vedno v isti meri za materijalne pravice tako aktivnih, kakor upokojenih tovarišev in tovairišic. To je bilo v vseh aktualnih in perečih vprašanjih. tako glede poročenih učiteljic z državnimi nameščenci, glede zvišane voznine do železnici in raznih drugih materijalnih vprašanj katerih potek ste imeli priliko opazovati iz našega glasila in se jih podrobno ne bom tukiaii dotikal. Prihajam k sklepu. Naporno. vendar lepo ie biio delo naše organizacije v preteklem poslovnem letu. Saj v delu je užitek, v delu spas, v delu je naša jugoslovenska bodočnost! Deiavcev potrebujemo, resnih. aktivnih, požrtvovalnih! Naše poverjeništvo je prišlo do višine, do števila. ki ga nikdar nismo niti v sanjah pričakovali. In sedai gre notnanja poglobitev kulturniega in stanovskega dela. Od poslednjega najmlajšega borca na položaju noter dol do yodstva v centrali. vsi ki smo homogeni člani enega stanu, vsi si monaimo biti v svesti enega cilja in ta je: sreča, blagostanje, kulturni napredek in v tem spas domovine! anal. sint. metodi, Začetnici m računstvu za 1. in 2. šolsko leto. Praktične poskuse smo slovenski pripravniki imeli med seboj. Na podlagi tega slovenskega 10dnevnega tečaja in srednješolskih izpričeval smo dobili v zrelostni izpit »Befahigt ffir deutsche und slovenische Unterrichtssprache«. Da pa nismo Gradčani nazadovali v materinskem jeziku, smo si oo nasvetu tov. Tone B-rezovnika ustainovili na tiherti že oktobra 1874 društvio »MLadika«, ter smo bili člani vsi slovenski pripravniki IV. leta in I. leta (Sivka, Weber, Puc. Muršec) in trgovska akademika V. Gregorec in K. Florjan ter naročili skupno vse takratne slovenske pedagoške in leposlovne liste. Zapisnike teh 12 zborovanj imam shranjene. Ravnatelj dr. J. Lukas, 1. 1856.—64. tudi realni in učiteljiščni učitelj y Mariboru. nam je bil naklonjen in izvrstno predaval pedagogiko, zemljepfe, zgodo- vino in nemščino. Kako se je godilo Celovčanom, itii ni znano. Da bi se v poznejših letih tem več dijakov posvetilo učiteljskemu stanu, so višji šolski sveti otvorili tudi 1. 1874./75. na učiteljiščih pripravnice, a 1. 1884.—86. zopet ukinili. V Mariboru je padloštevilo abiturijentov vsl&d tega na 15; zato je minister z odlokom 31. julija 1886 zopet otvoril pripravnico. Glede učiteljišča v Mariboru od 1. 1802. je orav obširao spisal ravnatelj H. Schreiner: »I. Bericht der k. k. Lehrerbildungsanstalt in Marburg 1902«. Od 1. 1802.—1849. sta bila za lavantinsko škofijo v Celju in za sekovsko škofijo v Mariboru trimesečna preparandniai tečaja. Od 1. 1850./51.—1860./61. pa enoletni; od 1861.—69. pa dvoletni pedagoški tečaji. Od 1869.—74. triletniki, 1875. pa štiriletniki učiteljišča. Seznam slovenskih učiteljiščnikov, ki so 1. 1874./75. obiskovali učiteljišče: a)v Gradcu (vseh skupaj 38). 1. Gim. Adamič Ivan. up. š. v. Češnjevce; 2. gim. Brezovnik Anton. t 1823. up. uč. in posestnik v Vojniku; 3. .aib. gim' Flucher Karel, t 1877. v Ptuju; 4. gim. Kos Maks, t 1879. v Vojniku; 5. bogosl. Nedeljko Ivan, učiteli v Hočah, t 1900. kaplan v Šmartnem; 6. ab. real. Pestevšek Karel, up. naduč. SHvnica pri Mariboru; 7. gim. Šket Andrej, t 1909. naduč. Podsreda; 8. gim. Scbofhalter Jurij. t 1900. up. naduč. Gamlica; 9. jur. Večaj Jožef, t 1896. uč. Lemberg; 10. gim. Vrečko Franc, up. šol. ravn. Slov. Gradec; 11. gim. Žolgar Franc, t 1892. naduč. Rečica. — Živijo še 3, urarlo 8. b) v Celovcu (vseh 32 Slovencev in Nemcev). 1. Tehnik Bezlaj Josip. up. mešč. ravn., Ljubljaina; 2. gim. Bernot Alojzij, f kot veleposestnik na Koroškem; 3. gim. Farčnik Anton, up. naduč. Polzela; 4. gim. Kandut Janez, t bančnl uradnik; 5. real. Klenovšek Ivan, t 1911. učitelj v Št. Vidu pri Ptuju; 6. ab. gim. Mavrič Josip, up. naduč. Sv. Trojica v Slov. goricah; 7. gim. Zagode Vinko, up. naduč. Št. Ilj na Koroškem. c) v Liubljani (vseh 18). 1. Burnik Valentin, up. naduč. Metlika; 2. Bele Janez, up. uč. Ljubljana; 3. Cepuder Josip, up. naduč. III. Ljubljana; 4. Dolar J., veleposestnik Notranjsko; 5. Gros Franc, uč. Suhorje; 6. Grum Vinko, t 1884.; 7. Končan Fran, f 1879.; 8. Logar Janez. up. uč. Zidanmost; 9. Medic Franc, t 1898., uč. kaznilnice v Mariboru:*10. Remic Janez, up. uč. St Jurij; 11. Režek Jurij, up. naduč. I. Ljubljanai; 12. Sorčan Janez, up. naduč. Hrastnik; 13. Šest Andrej, T 1924.. naduč. Cerknica; 14. Vohinc E., t up. učit. v Ljubljani; 15. Zajec Josip, up. naduč. Veliki Gaber; 16. Žvokelj Anton, up. naduč. Horjul.