Mlademu cesa ju! V petek, dne 17. t. m., slavi nadvojvoda Karel prvikrat kot avstrijski cesar svoj rojstni dan. Udani narodi bodo ta dan proslavljali, ne iz navade ali bojazni, da bi jih zlobni ljudie ne razkričali za nedomoljubne, ampak iz prave, srčno ljubezni do mladega cesarja. Odkar je Karel naS vladar, se je marsikaj že sprenienilo. Bili so finsi, l;o ,je vse besnelo ;ili moralo besneti za prelivanje krvi, ko je bila papcžova niolitev za mir prepovedana in ko so se vršile ob ogromni udeležbi vojnonavduševalne prireditve v cerkvah in izven cerkve. Besedice ,,mir" si dolgo nismo upali prav izgovoriti. A prišel je mlad vladar, poln ljubczni do trpečih ljudi, navdan pravega, nepokvarjenega krščanskega duha. odlofien v svojih nastopih, ki se je brez ovinkov postavil ob stran velikega mirovnega papeža Benedikta ter začel ž njim visokb dvigati zastavo miru ter klicati svetu, naj vendar pusti to nečloveško morijo. Vse, kar nima nobenega dobička nd vojner je z neskaljenim veseljem pozdravilo mladega cesarja in njegova prizadevanja. Nomški vojnohujskaški listi so sicer nekaj časa pisali ueprijazmj o Avstriji, toda morali so se ndati. S poiy>som lahko povemo. da celo naši sovražniki spoštljivo in priznalno govorijo o našem vrlem mladem cesarju. A narodi avstrijski so naravnost navdušeni za svojega cesarja, ki razume njih srce in ki mu je beseda ,,mir" najljubša. Svoboda je bila zaprta, ko je nastopil cesar Karel habsburški prestol. IToda s Karlom so se odprle ječe, so padle verige, se nam je zopet prikazala zlata svoboda. Vsakdo izmed nas čuti sam na sebi, da smemo prostejše dihati. Brezvestni obrekovalci, besni naši preganjalci, politični hinavci in lažnjivci so se poskrili v temne kote, pošteni ljudje si upajo zopet na dan. Na tisoče in tisoče nedolžno zaprtih časti v cesarju Karlu svojega rešitelja, celi narodi mu radostno obetajo udanost in zvestobo, ker zaupaio njegovemu dobremu, zlatemu srcu.  Slovenoi in Hrvati vemo, da je cesar naš pri- jatelj, ne samp prijatelj naših hrabrih vojakov na frontah, ampak prijatelj celega naroda. V njegovih očeh, v njegovem naziranju ni slovensko-hrvatski narod več narod druge vrste, ampak enakovreden z vsemi drugimi narodi, ki n:»j sporazumno s cesarjem sami odločajo o svoji narodni usodi. Cele plasti sosednih narodov še sicer ne razume novega časa, toda tudi to bo prišlo. Tembolj častimo mi svojega cesarja. ki nas razume in ljubi. Živel naš mladi cesar Karel!