i«oXUV-št.32-CENA15din 5SSGLAS Kranj, torek, 23. aprila 1991 Ril Mercator Preskrba TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ, d.d. SALON POHIŠTVA + ŽELEZNINA ® 50-898 Bračičeva 1/a Tržič ® 50-894 B I S NEMŠČINA tel.:323-892 Stran: 20 Delavci Tekstilindusa pred občino, vodstvo pa na pogovorih s predstavniki občine Gore«*,sKa Brezposelnost in revščina Videti je, da je v druščini velikih indu-"jsbih centrov tudi Kranj zajela agonija go-Podarske krize, stečajev, brezposelnosti in r*Vsčine. Iz gorenjske prestolnice še ni slišati *fj?nih množičnih protestov, kakršnim smo "' Priča v Mariboru, le iz najbolj ogroženih Punog se oglašajo stavkajoči, potencialni stezniki, ki utegnejo že jutri ostati na cesti. Vendar ni le strah pred cesto tisto, kar ne-aJ nočno zaščitene delavce postavlja v po-Ie"i nov položaj. V materialno omajanih Mfctjih jim z zamudo izplačujejo plače, na-*sto njih jim delijo bone, ali pa ostajajo ce-* bfez zajamčenih dohodkov, tako da niti za-£ eni nimajo več absolutne socialne varno-brugije strah pred stečaji, v katerih zara-v' "dorečenosti v delovni zakonodaji in pra-Praznine lahko delavci ostanejo popolno-brez pravic. Tako bi se, denimo, kmalu perilo delavcem Unitela, na cedilu so v fec<*jnem postopku ostali zaposleni Iskrinega *zyjno-tehnološkega centra, najbrž pa bi se os/o še kaj podobnih primerov. Tretja je bo-to? pred brezposelnostjo in brezizhodnost-J > koje na tržišču delovne sile preveč ponud-e »elovne sile in premalo delovnih mest, ko podjetja krčijo kadrovski potencial, namesto da bi odpirala delovna mesta, ko manjka razvojnih programov... Zgovorna je govorica številk. Do konca minulega leta je imel Kranj blizu 4000 nezaposlenih, za letošnje pa strokovnjaki napovedujejo, da jih bo med 10 in 12 tisoč. Največji priliv »na cesto« pričakujejo prav iz tovarn, ki imajo daljši čas izgubo, blokirane žiro račune, zaradi česar jih utegne prej ali slej doleteti stečaj, ki zaradi prevelikega števila zaposlenih bolj ali manj prikrito napovedujejo tehnološke in ekonomske presežke. Kolikšna je možnost, da bo v Kranju ali celo na Gorenjskem v prihodnjih letih na voljo toliko delovnih mest kot brezposelnih, pa si lahko mislijo samo nepoboljšljivi utopisti. V Kranju nemara pravo revščino, stradanje, bosonogo in lačno otroštvo občuti le nekaj sto ljudi. Toda ali ne bo sloj revnih precej številnejši, ko gospodarsko razsulo, kriza in pomanjkanje dela še odkriteje pokažejo zobe? Odgovor na to in mnoga druga vprašanja nam bo, upamo, dal tudi pogovor za okroglo mizo Gorenjskega glasa. # D. Z. Žlebir Ciuha s sliko in besedo Krani - V galeriji Bevisa je bilo konec minulega tedna zanimivo srečanje z enim najpomembnejših slovenskih slikarjev sedanjega časa Jožetom Ciuho. Umetnikove slike so sicer že nekaj časa na ogled v tej galeriji, tokrat pa je slikarsko predstavitev dopolnil še pogovor, ki ga je z zdaj večinoma v Parizu živečim umetnikom vodil Jože Hudeček. Zaradi izrednega zanimanja so razstavo slik Jožeta Ciuhe podaljšali do konca maja. - Foto: Gorazd Šinik ^0(1Pora ali napad na Markovićev popravljen program Marka uradno po 13 dinarjev vic« J' * aPri,a - V dolgoveznem ekspozeju premiera Marko-čakai« ZVezni skupščini smo minuli petek vsi najbolj nestrpno Usodi' j* en sam stavek, koliko bo veljala marka in kakšna bo ni ?ev>znih hranilnih vlog, kar je potrdil tudi nemir v dvora-Nev IVlarkov'ć objavil, da marka poslej uradno velja 13 di- pr°gran?*d"i. Marko vi ćevega 'e ta Me 11 + 3" bo znana ..:*uPsčina začela obrav- de naaVtredo' 24- aPrila> 8le toslavj? alne razmere v Ju Mjerno SCVeda lahko priča" strani ;„°StTe .naPade na eni čil Markovićev težko pričakovani stavek, marka je uradno vredna 13 dinarjev, ki se je tako podražila za 44,4 odstotka, kar smo lahko danes prebrali v tečajni listi, ki je bila izjemoma objavljena v ponedeljek. Že v soboto pa ^fani • v "apaae na eni poneaeijeK.. ^ v r-druei ..Podporo onih na so se podražili v povprečju za ski vaj /VJln? bo nov inflacij- UeSeJ eri- nrplivani»\ r»ri- vati 34,7 odstotka naftni derivati, prelivanje) pri- liter navadnega bencina stane 13,1 dinarja, super bencina in neosvinčenega 13,5 dinarja, dizelskega goriva 10,9 &e' vsk; » Polivanje, pri ^Cfctffsno olaJ§anJe- t; Se \ J« bilo moč pričako Je medtem že uresni dinarja in liter kurilnega olja 6,7 dinarja. Takšne hitrosti kot pri cenah pa ni moč pričakovati pri Markovićevi napovedi, da bodo poslej devizni varčevalci lažje prišli do svojih prihrankov. Predvideno je, da bodo nove devizne prilive lahko dvignili takoj ali najkasneje v sedmih dneh, stare devizne vloge pa glede na znesek v sedmih dneh do pol leta. Seveda pa bo moral Marković prej povedati, kako bodo poslovne banke prišle do deviz, ki jih imajo deponirane v Narodni banki Jugoslavije. • M. V. 1 Danes dijaški štrajk Zaključni izpit nebodigatreba? °*eba povzročila škodo v sadovnjakih Pridelek bo manjši r!nlskeni, inTb* ' Sneg' ki Je v minu,ih dneh zap«deI na Go" s Jskih sad • temPerature so povzročile precej škode v go-Dan?e8a dreviVnjakih- Snežno breme ni povzročilo lomljenja Z Ve* sn* Zat0 pa Je bi,a P^dvsem v območjih, kjer je za-e v*čja k m ie sne8 tudi dUe časa obležal, škoda zaradi Kot S° naP°vedova,i sadjarski strokovnjaki. S**- votf???al Tlne fiene- le v Resju zaradi lege sadov Pn iOHJa-sadovniaVa poc;, Za šolskega ministra dr. Petra Venclja je ta pomlad dobesedno vroča. Po štrajku srednješolskih učiteljev so danes po njihovem vzoru povzdignili glasove še četrtošol-ski dijaki, ki jim ni po volji delati zaključni izpit. Če boste danes po kranjskih ulicah in trgih (ter bifejih) srečevali protestno nastrojene gorenjske dijake, torej veste, da štraj-kajo. Seveda pa je veliko vprašanje, ali bodo tudi tako uspešni, kot so bili njihovi učitelji. Minister Vencelj daje vedeti, da tokrat ne bo popustil. Vsi, ki smo nekoč obiskovali srednje šole, smo ves čas vedeli, da nas na koncu čaka matura oziroma diploma. Usmerjeno izobraževanje je to dejanje odplavilo, prenova srednjega šolstva pa ga je pred dvema letoma ponovno vrnila. Prvi so spet delali zaključni izpit učenci dveletnih programov, lani so jim sledili vrstniki iz triletnih, letos naj bi prišli na vrsto še četrti letniki. Ti so si breme že lani uspeli stresti s pleč z ugovorom, da jim ob vpisu nihče ni povedal za zaključni izpit. Letos ta ugovor ne zdrži več. Ne nazad- nje se ob dokaj plitvih protiargumentih dijakov, ki iščejo podporo (in jo imajo) v nekaterih političnih strankah (te si z manipulacijo z učenci nabirajo točke), za zaključni izpit postavlja vrsta razlogov. Prvič: na srečanjih srednješolcev v Slovenj Gradcu so učenci sami zahtevali zaključni izpit. Drugič: zahteva četrtošolcev pomeni diskriminacijo vrstnikov v dve- in triletnih programih, ki so zaključni izpit normalno sprejeli. Tretjič: zaključni izpit je tudi po mnenju pedagoške znanosti in večine učiteljev potreben in ne drži čisto, da bi bil ob sprejemnih izpitih na fakultetah za dijake dvojna obremenitev. Izbirni predmeti iz zaključnega izpita so lahko dobra priprava za sprejemni izpit na fakulteti. In če že gre za prekratek čas med obema izpitoma (dobrih štirinajst dni), je preložitev drugega roka najbrž mogoče doseči z bolj uglajenimi pogajanji, kot je štrajk. Sicer pa se znanja, potrebnega za prvi in drugi izpit, ne da dobiti v štirinajstih dneh. Verjetno bi dijaki ravnali pametneje zase, če bi se pridno učili, namesto da tvegajo morebitni polom. # H. Jelovčan PodvT'SadovnJaka Resje ?ats*a m 'f nJihova avto-^jn'žjo £lnlnica P°kazala °> 20 11[e.mPeraturo u' 4). anr;T"KV".aiuro v sobo-?MosPela'v°b Peti unzju-> na Vr Zlvo srebro spu- *°d ničlo nt0pinJe Ce,ziJa ll^kl^odhladitve so Mele !jab,ane, ki ki £ Pa tudi tiste, ki Popravljale" u SaJ. navija raj so so že so se na to. Ko dopoldne DoHivi~j- so u8°tovi-Podhladitve,ki sobi- njaka celo večje kot drugod, uničile v povprečju 50 odstotkov cvetja: pri sorti idared okrog 70 odstotkov, pri alk-meni 51 odstotkov, pri jona-tanu 48, pri zlatem delišesu 42 odstotkov... Na vprašanje, ali to pomeni, da bo tolikšen tudi izpad pridelka, je Tine Benedičič dejal, da bo na to mogoče povsem natančno odgovoriti ob polnem cvetenju oz. šele po junijskem tre-bljenju; že zdaj pa je mogoče napovedati, da bo pozeba, ki je tokrat prizadela tudi ne povsem odprto cvetje, zmanjšala pridelek za 25 do 35 odstotkov. Je pozeba povzročila enako ali podobno škodo tudi v kmečkih sadovnjakih? Tine Benedičič meni, da je škoda odvisna predvsem od lege sadovnjaka pa tudi od tega, kako dolgo je bil sneg. Kjer je ležal dlje časa, so bile temperature nižje in tam je bila tudi večja nevarnost za sadno drevje. Poklicali smo tudi v Mercator Kmetijstvo Kranj, kjer pa so nam povedali, da je pozeba v njihovem sadovnjaku Potoče pri Preddvoru uničila 20 do 30 odstotkov cvetja in še ne povsem odprtih cvetov. • C. Zaplotnik JAVNA OKROGLA MIZA KRANJ, MESTO BREZPOSELNOSTI IN REVŠČINE danes, 23. aprila, ob 17. uri v sejni sobi 16 kranjske občinske skupščine Sprašujeta: Marija Volčjak in Danica Zavrl Žlebir Odgovarjajo: republiška sekretarka za delo . Jožica Puhar predsednik kranjske vlade direktor Zavoda za zaposlovanje direktor Centra za socialno delo direktor Tekstilindusa socialna delavka Vladimir Mohorič Slavko Kalan Rado Pavlin Milan Hudobivnik Anka Rupnik Vabi PEGLAŠ 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 23. aprila 1991 ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Na svoji zemlji Na kmetih pravijo, da Kristus za tiste, ki se priženijo, ni trpel; in zdi se, da nekaj podobnega velja v mednarodni politiki za narode, ki si niso še pravi čas (v 19. stol.) osnovali svoje nacionalne države in so vrh tega razdeljeni med več držav. Začnimo pri sebi. Zadnje poldrugo stoletje se je slovensko polit-čno življenje dogajalo v znamenju programa Zedinjene Slovenije. V Avstriji, kamor je nekoč sodilo 94 odstotkov slovenskega nacionalnega ozemlja, je bilo le-to razdeljeno na t.i. kronske dežele: Kranjsko, Koroško, Štajersko, Goriško, Istro in Trst, nekaj ga je bilo pod Italijo in Ogrsko. Po prvi svetovni vojni je bil naš narod še bolj tragično razkosan: le del ozemlja (61 odstotkov) se je "rešil" v Jugoslavijo, dve petini pa sta ostali pod Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Slovenski narod je bil tedaj najbolj razklan v Evropi in v svoji zgodovini; razdeljen je bil med štiri države in v okviru le-teh na enajst upravnih enot. (Danes bi rekli, da so bili Slovenci tistega časa evropski Kurdi!) Z. narodnoosvobodilnim bojem in pod Titom smo v tem oziru naredili velik korak: dosegli smo 80-odstotno "zedinjenost" svojega ozemlja. In zdaj smo naposled na tem, da se osamosvojimo v lastni državi; s tistimi deli narodnega telesa, ki bodo tudi poslej ostali onstran meja, pa bomo v novi evropski arhitekturi, ki naj bi zagotovila bolj svobodno prehajanje prek njih, boljše povezani?! V tem pobožnem upanju se spomnimo še drugih narodov žalostne usode. Omenimo prastare, a razdeljene evropske narode: Albance, Irce, Baske, spomnimo se Ceausescujevega znašanja nad Madžari, pa bolgarskega nad Turki in Makedonci... Bolj ko gremo proti vzhodu, hujše je. Masaker Turkov nad Armenci še danes ni pozabljen, problem Palestincev je nerazrešen, tragedija Kurdov pa je "predstava", ki jo gledamo v živo. Kurdi so starodaven indoevropski (nearabski) narod, razdeljen med pet držav (Irak, Iran, Turčija, SZ, Sirija), Kurdistan pa zaenkrat nima nobenih realnih možnosti, da bi postal samostojna država. Kurdom, ki so se v času 1. sv. vojne uprli otomanskemu cesarstvu, so Angleži obljubili lastno državo; to je potrdil sporazum v francoskem mestu Sevres (1920), ki pa ni bil nikoli ratificiran in še manj realiziran. Pied in po tem so bili Kurdi žrtev tujih obračunov na svoji zemlji. Tudi v tem, ki se odigrava zdaj, pravzaprav ne gre za obračun s Kurdi: zlodejski Sadam Husein jih je pognal v naročje Turkom, da bi se le-tem maščeval, ker so bili v zalivski vojni na ameriški strani! Kurdi tako plačujejo tuje račune in njihova tragedija razkriva vso ameriško hipokrizijo: Američani, ki so tako briljantno zmleli iraško vojsko, da bi zaščitili svoje interese v Zalivu, se poslej držijo ob strani z izgovorom, da se ne želijo vmešavati v iraške notranje zadeve. Predsednik Bush, ki pravi, da na tem stoletnem in nepoboljšljivem prizorišču državljanskih vojn ne namerava žrtvovati novih ameriških življenj, je naposled odobril vsaj učinkovito pomoč beguncem - da bi ohranil moralni videz in ugled, pridobljen z osvoboditvijo Kuvajta. Potem ko so dosegli svoje, se Američani zadovoljujejo s kozmetičnimi popravki krute realnosti. Če gremo v že nakazani primerjavi slovenske in kurdske usode še naprej, pridemo do vprašanja, kakšno bi bilo zadržanje Zahoda, ki zagovarja ohranitev enotne Jugoslavije v sedanjih mejah, v primeru, če bi šla nepredvidljiva jugoslovanska dogajanja nasilno pot? Vojaški obračun z nekim narodom in razkosanje njegovega ozemlja sredi Evrope se zdi nemogoč - čeprav še ni minilo 50 let, ko se nam je dogajalo prav to! - Kurdistan je daleč, kurdskost usode, ki te doleti, če ne zmorešpravočasno osnovati lastne države, pa visi v zraku. Je potemtakem osamosvojitev na svoji (ne na priženjeni!) zemlji zasnovane države res edina, ki zagotavlja, da se nam ne ponovi že tolikokrat izpričana slovensko-kurdska usoda? Kranjski parlament, kam greš? Radio Kranj pripravlja jutri, v sredo, 24. aprila, ob 16.25, na svojih valovih (97,3 MhZ) posebno oddajo, ki bo poskušala odgovoriti na vrsto vprašanj, ki se neposredno nanašajo na (ne)uspešno delovanje kranjske občinske skupščine. V oddaji bodo predvidoma sodelovali: Rastko Tepina, Jože Kristan, Branko Grims in Karel Erjavec. Zbor SKD Kranj V četrtek, 25. aprila, bo ob 19. uri v veliki dvorani Skupščine občine Kranj redni letni zbor slovenskih krščanskih demokratov občine Kranj. Poleg poročil in predstavitve usmeritev za prihodnost bodo tudi volitve novega občinskega odbora, o sedanjem političnem trenutku, in o vlogi naše stranke, pa bo spregovoril predsednik Sveta SKD, minister Izidor Rejc. • J. P. Ustanovitelj in izdajatelj: časopisno podjetje GLAS. Moic Pijadeja 1. Kranj Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politični Jarkom na dogajanjih na Gorenjskem_ informativni poltednik s pou- Predstdnik Časopisnega sveta: Ivan Hi/jak Direktor ĆP Glas in glavni urednik: Marko Valja\ec Odgovorna urednica: teopoldina Bogataj Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan. Jože Košnjek. Lca Mencinger. Siojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik, Marija Volcjak. Cveto Z.iploinik. Danica /a\rl-Žlehir. Andrej Žahtr. Štefan ?.argi_ Oblikovanje: Igor Pokorn Tehnično urejanje: l\o Sekne. Mirjana Dr.iksler. Nada Prevc_ I m ktoriranje: Marjeta Vo/lič, Fotografija: Gora/d Simk, Jure Gigler Tiak: Podjetje DELO ICK. Tisk časopisov in revij. Ljubljana Uredništvo: Mi I. telefon: 21 1-860 telefax: 213-16.1 Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: < e.sttl 2 15-366 JI A 16. telefon: 218-463. telefa.v: Mali oglasi: telelon 217-461) sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/ivniku: uradne ure: vsak dan 7. 13.30. oh sredah do 16.30 (Cesta II A 16)_ Časopis i/haja oh torkih in petkih Cena 15.00din/izvod. Naročnina: tromesečni obračun, individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Oglasne storitve: po ceniku (osnova 200 din col cm. Naročnina /a tujino: obračun enkrat letno 140 DIM o/, preračun v ostale valute Oproščeno plačila prometnega davka (l r list Republike Slovenije 7 š)|). Emil Milan Pintar o privatizaciji, denacionalizaciji in soodločanju Vlada, ki veliko delavcev vrže na cesto, tudi sama konča tam "Sedanja vlada ni sposobna popeljati Slovenije v razvoj". Radovljica, 19. aprila - "Izgovor, da zakona o privatizaciji nimamo zato, ker mu nasprotuje opozicija, je iz trte izvit. Demos ima namreč potrebno večino in "glasovalni stroj", ki mu omogoča sprejemanje zakonov, za katere je potrebna le navadna večina. Problemi so v Demosu, kjer gre za precejšnje razlike v stališčih in za razhajanja," je dejal predsednik vlade v senci Emil Milan Pintar na petkovi javni tribuni Privatizacija, denacionalizacija ter delavske pravice do družbene lastnine in soodločanje, ki jo je v Radovljici pripravila občinska stranka demokratične prenove. Kot je dejal Emil Milan Pintar, se stranka demokratične prenove ni nikoli strinjala z vladnim predlogom odplačne privatizacije, po katerem bi vse tovarne ocenili in jih dali na trg (oziroma jih spremenili v delniške družbe, delnice pa prodali), in sicer zato ne, ker je v Sloveniji denarja bistveno manj, kot je vrednost proizvajalnih sredstev. Če bi se odločili samo za takšen način privatizacije, bi lastninjenje potekalo zelo počasi, ker bi Slovenci bolj malo pokupili, tujci pa vsaj za zdaj pri nas še ne vidijo varnosti za morebitni vloženi kapital. Po Pintarjevem mnenju gre pri tovrstni privatizaciji tudi za moralni problem: zakaj naj bi tistim delavcem, ki so leta in leta vlagali v razvoj tovarn, tovarne vzeli in jih podržavili in zakaj ne bi, denimo, podržavili samo "političnih tovarn", v katere je vlagala država. Odplačna metoda privati- "Viada trdi, da je razbremenila gospodarstvo. To ni res. Pozablja, da je gospodarstvo zdaj manjše, da je manjša tudi proizvodnja. Od zmanjšanega gospodarstva je vzela več kot kdajkoli doslej. V kranjskem Merkurju so, na primer, izračunali, da imajo po novem sistemu za 22 odstotkov višje davke kot prej, v Gorenjskem tisku 24 odstotkov..." zacije tudi pomeni, da bo 15 odstotkov prebivalstva imelo v rokah 60 odstotkov bogastva; takšna koncentracija kapitala pa že predstavlja izvor družbene nestabilnosti (delitev na revne in bogate) in ugodna tla za liberalne ideje. Slovenska vlada noče sprejeti predloga vlade v senci in opozicije, da bi del vrednosti podjetij razdelili med vse zaposlene v Sloveniji oz. med vse (polnoletne) Slovence, in je zaradi različnih stališč v Demosu in v vladi poklicala na pomoč tuje strokovnjake, med drugim tudi Jeffrevja Sach-sa, ki pa ji je - kot je dejal Emil Milan Pintar - povedal prav isto, kot ji že nekaj časa dopoveduje opozicija: namreč to, da bo odplačna privatizacija trajala predolgo in da bo ustvarila prevelike razlike. Sahcs je vladi svetoval, naj večja podjetja spremeni v delniške družbe, manjša da na trg, pri tem pa naj del rezervira za denacionalizacijo, del razdeli zaposlenim, del vsem odraslim Slovencem, nekaj pa naj da v pokojninske sklade. Vlada se je ob tem znašla v velikih težavah, med dvema različnima konceptoma in pred vprašanjem, ali osnutek zakona o privatizaciji le dopolniti ali ga povsem spremeniti in iti po mednarodnih izkušnjah. "Konflikt se bo zaostril; upam pa, da bo vlada nazadnje le sprejela Sachsov in naš model,'* je dejal Emil Milan Pintar in poudaril, da zakon o denacionalizaciji v takšni obliki, kot ga predlaga vlada, pravno ni izvedljiv. Najmanj deset let bo minilo, da bodo nekdanji lastniki dobili nazaj vse podržavljeno ali kako drugače Emil Milan Pintar je *M * se nam spričo razmer,? vodi Demosova PolltlCv'Jm kot normalne volitve bh-a' razpustitve parlamenta m ^ de ter oblikovanja ekipf*^ bila sposobna poiskati u iz težavnega položaja. odvzeto premoženje, potem bo trajalo še nekaj časa, da s do dediči medsebojno spi meli o delitvi. Jeffrey Sachs J|e jal, da bo minilo najmanj J .{ da bomo prišli iz proces3 * ^ česa lastnik". Pametne dru* ^ denacionalizacijo, J toval: če P-* koncu Pro že in svet gredo v pripomnil morate iti, pojdite na "V"'^ ho-cesa lastninjenja oz. talc0,',|,f)uni-ste odvzeto poplačali z odSKo n°' tal" "Slovencem bo kmalu P» nj. jasno, da bo treba sp°re,° in v štvu potisniti v drugi p' ospredje postaviti razvoji"i ^\ .sanja," je na javni iribim . Emil Milan Pintar in P" poda sedanja vlada ni sposp0 &d)0 peljati Slovenije v razvoj ^ je za to treba reorganizira _ ^ dovolj, da zamenja mm ^ h; informiranje. To je tako, ^ s)i. stara ženska, nezadovojn ko o sebi, zamenjala [ow^..\^i Vlada, ki vodi politiko soci b0 kraha in meče ljudi na c •.' ^ po Pintarjevem mnenju ^, ma končala tam. Na cesi, m reč! • C. Zaplotnik Občni zbor nasilno mobiliziranih Gorenjcev Enako obravnavanje vseh vojnih žrtev Kranj, 19. aprila - V petek so se na svojem prvem občnem zboru sešli Gorenjci, ki jih je okupator nasilno mobiliziral v nemško vojsko. To je bilo njihovo drugo srečanje, na katerem so poudarili, da so nasilno mobilizirani možje prav tako žrtve druge svetovne vojne, vendar pa tudi v sedanjih razmerah v večji meri ostajajo drugorazredni državljani. Na prvem srečanju, ki je bilo lanskega decembra se je zbralo več kot 600 mobilizirancev, ki so takrat prvič po letu 1953 smeli javno sestankovati. Gorenjsko okupatorjevo poveljstvo s sedežem v Kranju je leta 1942 izdalo odločbo o vpeljavi vojaške službe za Slovence. "Težko bi našli koga, ki bi prostovoljno odšel v nemško vojsko," je dejal Alojzij Žibert, predsednik iniciativnega odbora. Šolanje vojakov je bilo hitro in trdo. Še po 46 letih ni natančno znano, koliko Slovencev je bilo nasilno mobiliziranih v nemško vojsko. Nekateri podatki govorijo o 8000 mobiliziranih Gorenjcih in 35000 Slovencih, po nemških virih pa naj bi okupator mobiliziral kar še enkrat več slovenskih mož. Padlo jih je 7.500, od tega 1500 Gorenjcev. Bilo je tudi veliko ranjenih, več kot 10.000, ter več kot 5000 pogrešanih. Rezultati takšnih popisov niso bili nikoli javno predstavljeni. Alojzij Žibert je tudi dejal, da se navkljub slovenski pomladi ni še nihče spomnil teh vojakov, saj še naprej bolj ali manj ostajajo drugorazredni državljani, saj nimajo enakih ugodnosti kot borci NOB. Po prvem srečanju so sicer naslovili številne vloge na republiške in zvezne organe, vendar so naleteli na gluha ušesa. Združenje nasilno mobiliziranih Gorenjcev je nadstrankarsko in ima svoja pravila. Kranjski izvršni svet jim je za dobo enega leta namenil brezplačno uporabo prostora v bivšem hotelu Evropa, kjer imajo sedeže tudi kranjske politične stranke. V prihodnje se bodo morali predvsem posvetiti dokončni ustanovitvi združenja, se zavzeti za priznanje odvzete delovne dobe, organizirati dežurno službo, svetovanje in pravno pomoč, predvsem pa poskrbeti za hiter in učinkovit način obveščanja javnosti. V ta namen so izvolili 9 članski upravni odbor z dvele- • ijski v* tnim mandatom in rtfjjjj poJO" bor s triletnim mandato ^ bo čili so tudi letno/tonanojW znašala 20 DEM. ZbrjJ e„o voril tudi vodja obmoen^ , SPIZ Vladimir pojasnil, da za ceni << osnove, ki bi mobili*r«»«' ^ gočala uveljavljanje au^ Q določanje pokojnine. * STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE V Kranju prenoviteljski vrh V petek, 26. aprila, ob 18. uri bo v Stražišču odprta seja republiškega vodstva Stranke demokratične prenove. Seja bo v prostorih krajevne skupnosti Stražišče. Seja bo odprta, udeleženci pa bodo lahko spraševali člane vodstva stranke in izrekali svoje predloge na delovanje stranke v občini in republiki. Ker sovpada seja s praznovanjem 50. obletnice Osvobodilne fronte, bodo na javni seji spregovorili tudi o odnosu do tega zgodovinskega dogodka. Po seji bo družabno srečanje. Andrej Šifrer gost liberalnih demokratov v Radovljici Liberalno demokratska stranka Radovljica prireja v četrtek, 25. aprila, ob 18. uri koncert Andreja Šifrerja. Koncert bo v dvorani radovljiškega kina, predprodaja vstopnic pa bo na blagajni kina. Istega dne popoldne bo v radovljiški knjižnici strankin sejem. Jutri seja tržiške skupščine Tržič, aprila - Za sredo, 24. aprila, je sklicana 12. skupna seja vseh zborov Skupščine občine Tržič. Odborniki bodo obravnavali gospodarsko gibanje v občini, pri čemer ne bodo mogli mimo BPT, ki se, kot vse kaže, ne bo mogla izogniti stečaju, delavci pa vztrajajo pri generalnem štrajku. Na dnevnem redu bodo tudi predlogi odlokov ureditvenega načrta Križe in lokacijskih načrtov za tržiško obvoznico ter za rekonstrukcijo regionalne ceste med križiščem Benk in plinsko postajo. Odborniki bodo dobili v potrditev davčni zaključni račun za leto 1990 in predlog sklepa o prenehanju članstva občine Tržič v Stalni konferenci mest in občin Jugoslavije. • D. D. Na dnevnem redu osamosvajanje Sl°ve^žeeSic Ljubljana, 23. aprila - Za sredo (jutri), 24. aprila, je - preo sklicana seja zborov slovens ke skupščine. V petek pa#jej[^os^. nik dr. Erance Bučar dopolnil dnevni red z vPraša"j'Ctere v S|oV|nje nja Republike Slovenije. Problem je aktualen, za 11 • osarnosv'aJ3jflji ji rešljiv na hitro, za druge pa postopoma, za vse pa 0 tak°J j. obveza plebiscita. Nekatere stranke so začele raZ.P*j že na PrC^^e slovenskega procesa * kotvr''x nu->ne> da jih ocenju ,esevanje jugoslovanske e njeno zapletanje. osamosvajanja. V temeljih strategije je zapisano vključevanje v OZN in druge mednarodne organizacije in agencije, članstvo v Evropski skupnosti in Svetu Evrope ter posebej opredeljeno sodelovanje s sosednjimi državami, državami, ki bodo nastale na ozemlju sedanje Jugoslavije, velesilami in mednarodnimi organizacijami, kjer so enakopravno mišljene tako politične kot gospodarske. Predlog za izdajo zakona o zunanjih zadevah bo vzpostavil službo za zunanje zadeve. Dokler se Slovenija opolnoma ne osamosvoji, bo uporabljala jugoslovanski zunanjepolitični sistem, ki ga bo sofinancirala na principu kotizacije. Slovenija bo uveljavljala pravico do pravičnega deleža v premoženju, ki ga ima Jugoslavija v tujini, k sodelovanju pa bo povabila dosedanje ljudi iz Slovenije, ki so zaposleni v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve. Vensk *akon0fj5 vla(*a nadaljuje s pripravo sistemske zakonodaje pa tudi s spremembami ry aJe in ukrepi, ki jih terja čas ^a večji izplen državnih vlaganj ; danost in razvoj tehnologije » ki nanovo urejajo pomembna področja slovenske družbe se bo pridružil tudi ^ 2lskovalni dejavnosti. Primer dobre priprave osnutka zakona. Zakon o vojaški dolžnosti sprejet Sedemmesečno vojaško ali civilno služenje Ljubljana, 19. aprila - Na skupni seji zborov republiške skupščine so včeraj pozno popoldne sprejeli zakon o vojaški dolžnosti. Obenem so poslanci zahtevali, da se nova določba o dolžini vojaškega roka uveljavi tudi za slovenske obveznike, ki služijo v enotah armade. Med skupno delovno sejo drugi dan zasedanja republiške skupščine so se poslanci dogovarjali o petih neusklajenih amandmajih k predlogu zakona o vojaški dolžnosti. Štirih niso sprejeli, s potrditvijo petega pa so zamenjali oficirske nazive z dolžnostima častnika in podčastnika. Zatem so s 115 glasovi za, 25 proti in 12 vzdržanimi sprejeli novi zakon. Tako smo Slovenci vendarle dobili zakon o vojaški dolžnosti, za katerega so opozicijski poslanci predlagali celo prijaznejše ime, namreč zakon o vojaški in civilni službi. Čeprav ta predlog ni obveljal, bo zakon dajal možnost tako za vojaško kot civilno službo; za slednjo naj bi sistem zaživel, kot je obljubil republiški sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša, začetek prihodnjega leta. V obeh primerih bo služenje dolgo sedem mesecev, ki ga bo slovensko predsedstvo po pravilu lahko skrajšalo še za mesec dni. Poslanci so tudi zahtevali od pristojnih republiških organov, da začnejo postopek za odpust slovenskih državljanov iz enot armade po odslužitvi sedmih mesecev vojaškega roka. Tisti slovenski fantje, ki so v JLA že dalj od sedmih mesecev, pa naj bi se po uveljavitvi zakona na zahtevo naših organov vrnili domov v enem mesecu. • S. Saje k, J *n»šnji e* *Pr,,a- Izvršni svet Skupščine republike Slovenije je obr 0 *afeifJI SpreJel osnutek Zakona o raziskovalni dejavnosti, samVllav»l vrJ* SV°*° pot v skupščinsko proceduro. Poleg tega je Jo*°fc»e Si d.™8'n pomembnih zakonov (nekateri so temelj varvh0ro^th °veniie' P« o njih zaradi zaupnega značaja ne more-lost- in zdraSPIen,emb zakonov in sklepov s področja socialnega u. vstva, ki posegajo v naše materialne pravice in obvez- li S-nutek ranje socialnovarstvenih programov po odloku ZIS, določena cena nove vrste neosvinčenega bencina, zavrnjen začetek postopka za izvolitev sodnika Ustavnega sodišča Jugoslavije in določena sredstva za proslavo 50. letnice ustanovitve OF. Kot najpomembnejši, za nas posameznike, pa utegnejo biti sklepi o povečanju participacij v zdravstvu in o uskladitvi socialnovarstvenih pomoči, o čemer poročamo na 5. strani. • Š. Žargi =renja^tftk0na 0 raziskoval-*riatCl Preds^- "a Uskovni kon- lt> t;l2a raS'1 ^kretar sekre" W>ol°gio a,no ^Javnost Ca,Postivitf 2Undari1' da zakon Ci'10 dejal*"anstveno razi- ^ d« v le dai!',n,ra!i učinki re-fin T Zava v.„ejdVr>osti %^r£nizira nanost " m da bo azvoTJfP^ia ln soustvar- naj se V le VoSa7^r b0" l <> |R h^ra i ? a-akona 0 ratl tudi racionali- % Pri ločeni ^Vfiboadocira C0d,.Večjouuood^temskoJvgrad ^^il2VaAnJed8f?orn^t za nj ^ Je tudi Jrep„°;snutek zako nanciranje bo slo-Projektov, na đlW%ih°^y- zagovarja P1U-Cal1 za i";k:b°do lahko kan- PoVp; Javr|a f edstva in ure-znanstveno razi-av- Vlad' š.roko obrav- navan in usklajen med znanstvenoraziskovalnimi kadri in institucijami, so njegovo kvalitetno pripravo ocenili kot vzgled. Na dnevem redu tokratne seje IS so bili predlogi, pripombe in zahteve za spremembo temeljnega davčnega zakona Zakona o dohodnini. Iz materiala k tej točki smo razbrali, da je bilo obravnavanih kar 28 zahtevanih sprememb, med katerimi jih je devet dobilo, po mnenju vlade, zeleno luč za obravnavo v skupščini. Kot je bilo pri tem poudarjeno, je vlada kot kriterij upoštevala zahtevo, da sprememba ne ruši koncepta novega davčnega sistema. Obseg tega poročila nam ne dopušča podrobnejše razčlenitve obravnavanih zadev na tej tako delovni seji slovenske vlade, zato samo naštejmo nekatere najpomembnejše: sprejet je bil predlog o izplačilih izvoznih spodbud iz republiškega proračuna za agro-živilske izdelke in za uvoz traktorjev ter kombajnov po zveznih predpisih, obravnavan predlog razdelitve sredstev za sofinanci- Spremembe zakona o dohodnini 1. Osnova za odmero dohodnine se zmanjša za znesek sredstev, vloženih v nakup vrednostnih papirjev ne glede na način nakupa (doslej le pri izdajatelju); 2. Olajšave naj bi se priznavale tudi za tiste otroke starejše od 18 let, ki ne dobijo zaposlitve (so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje) in živijo s starši v skupnem gospodinjstvu; 3. Pri davku na osebne dohodke se olajšave za vzdrževane družinske člane uskladijo z olajšavami, ki jih zakon določa pri obračunu dohodnine s tem, da je osnova predpretekli mesec; 4. Ukinja se določba, da se iz obdavčitve izvzemajo le tisti prejemki učencev in študentov, ki jih opravljajo prek organizacije, ki ima koncesijsko pogodbo. Poslej bodo neobdavčeni vsi prihodki učencev in študentov za občasna in začasna dela ne glede na organizacijo, preko katere bo prejemek izplačan; 5. Spremenil naj bi se način obdavčevanja kulturnih delavcev, ki bi se poslej lahko, pod določenimi pogoji, prostovoljno odločili tudi za sistem obdavčitve vsakega posameznega dohodka z enotnim odstotkom (15 odstotkov) in brez možnosti uveljavljanja olajšav; 6. Pri priznanih odhodkih za davek od dohodkov iz dejavnosti naj bi se upoštevalo 70 odstotkov reprezentančnih stroškov; 7. Olajšava za zaposlovanje pripravnikov naj bi se pri istem zakonu povečala od 15 na 23 odstotkov in bi poslej veljala tudi za prvo zaposlovanje delavcev ne glede na prijavo nezaposlenosti. Taka olajšava bo vgrajena tudi v Zakon o davku od dobička pravnih oseb; 8. Zaradi nesorazmerja med (minimalno) višino nekaterih akontacij davkov in obračunskimi stroški predlagajo, da naj bi republiški sekretar vsako leto določil znesek davče osnove, od katere se med letom ne bi plačevale akontacije dohodnine; 9. V Zakon o dohodnini naj bi vgradili mehanizem, po katerem naj bi se lahko višina akontacij popravila v primeru bistvenega zmanjšanja ali povečanja prihodka davčnega zavezanca. STRANKARSKE NOVICE Letni zbor krščanskih demokratov Jesenic Živimo težje, a lažje dihamo Jesenice, 19. aprila - Na rednem letnem občnem zboru so se danes zbrali člani občinske organizacije Slovenskih krščanskih demokratov Jesenic. Po pregledu dela v preteklem letu so se dogovorili za organizacijsko graditev, ki bo stranki omogočila večji vpliv na razvoj občine v veliki krizi. V takih razmerah je bil posebne pozornosti deležen socialni program SKD. Ob sicer skromni udeležbi - navzočih je bilo nekaj manj kot 40 članov, je bil v veliki dvorani občinske skupščine letni zbor občinske organizacije SKD. Po dobrem letu dni - organizacija je bila ustanovljena 3. marca lani - se ustanavljajo krajevni odbori kot temeljne oblike organiziranosti SKD, veliko prizadevanja pa vlagajo v aktivno sodelovanje v občinskem parlamentu. Jesenice so vedno bolj mesto v senci Predsednik občinskega odbora Rajko Skubic je v svojem poročilu poudaril, da so pričakovanja po zmagi na volitvah velika, vendar ob katastrofalni dediščini prejšnje oblasti takojšnjih sprememb in olajšanj položaja ni pričakovati. Plebiscitna odločitev pomeni dodatno veliko in zgodovinsko nalogo, zato slovenska vlada zasluži vso podporo. Slaba informiranost, ki jo slovenski mediji z enostranskim poročanjem povzročajo, je resna ovira za boljše razumevanje potez in ukrepov vlade, zato je v tem času potrebno še večje zaupanje v vlado, ki jo vodi predsednik SKD. V občini so SKD v manjšini in se zato pri svojem delu povezujejo v klubu poslancev Demosa z željo, da čim učinkoviteje vplivajo na kvaliteto dela in odločitev. Položaj železarstva grozi z velikim povečanjem brezposelnosti, nezadovoljni so lahko tudi z načinom reševanja cestne problematike in tem, kaj si lahko Jesenice obetajo od izgradnje karavanškega predora. Zastoj v turizmu, kljub dobrim pogojem in izkušnjam v drugih predelih Slovenije, kjer se učinkovito razvija, terja takojšnje ukrepe, kadrovsko okrepitev, položaj v mestu Jesenice, ki tone v globoko senco, pa pripravo dobrega socialnega programa. V času demokracije lahko na vse to vplivajo in stranka.SKD se bo ob tem razvila, da je nihče ne bo mogel spregledati. V poročilu tajnice občinskega odbora smo slišali, da organizacija postopoma pridobiva vse več članstva, vendar v teh časih vedno bolj postaja pomembna kvaliteta in ne le kvantiteta kadrov. Mladi so očitno precej apolitični, na splošno pa je še premalo navzoče spoznanje, da se z aktivnim političnim angažiranjem da vplivati na razmere. Poleg komisije za informiranje, ki v razmerah večkrat poudarjenih medijskih blokad in manipulacij uspešno deluje, bodo za še kompetentnejše delo občinskega odbora, zlasti pa odbornikov v občinskem parlamentu, ustanovili tudi komisijo za gospodarska in komisijo za socialna vprašanja. Jesenice nujno potrebujejo program revitalizacije in pripravo pogojev za tuja vlaganja, člani SKD pa so trdno odločeni, da k temu po svojih možnostih prispevajo. Posebne točke dnevnega reda je bil deležen socialni program SKD. Ker smo o tem programu že podrobneje poročali z okrogle mize republiškega odbora, tokrat samo naštejmo najpomembnejše točke in zahteve: postopen prehod na triletni porodniški dopust z diferenciranim nadomestilom osebnih dohodkov, progresivna lestvica pri otroških dodatkih, ustanovitev sklada za narodni razvoj, sprememba zakonodaje o zakonski zvezi, ugodnejša stanovanjska zakonodaja in pogoji kreditiranja, prevladujoča vloga in dogovor-nost družine pri vzgoji otrok, poudarjen pomen permanentnega izobraževanja, možnosti za prekvalifikacijo, fleksibilna socialno-varstvena politika temelječa na medčloveški solidarnosti in pluralizem izvajalcev socialnovarstvenih ukrepov. Letni zbor so ob koncu z željo po sodelovanju prijazno pozdravili predsednik Občinske skupščine in predstavniki Socialistične stranke, Socialdemokratske stranke, Stranke za enakopravnost državljanov in sindikata Neodvisnost, zaključili pa s sprejemom izjave za javnost. • Š. Zargi Moderna železarna, ne pa revščina Jesenice, 22. aprila - Na programski konferenci SDP Jesenice, ki se je je udeležil tudi Peter Bekeš, so med drugim razpravljali o organiziranosti in programu Jesenice danes - Jesenice jutri. 500 članov v 11 krajevnih organizacijah in aktivih. Čas je za kritiko Demosove vlade. Predsednik Stranke demokratične prenove Jesenice Oto Kelih je v svojem poročilu med drugim dejal, da je stranka eno svojih največjih kriz doživljala po volitvah, ko se je za stranko začela prenova. Na volitvah je bila uspešna, saj ima v družbenopolitičnem zboru 27 odstotkov glasov in večino v zboru krajevnih skupnosti. Danes ima 500 članov v 11 krajevnih organizacijah in v aktivih. SDP je demokratična, levo usmerjena stranka, ki zagovarja demokratični socializem. Doslej so na Jesenicah pripravili deset javnih tribun, zelo aktiven je klub poslancev. Članstvo meni, da Demos vodi centralizirano politiko, kar se kaže tudi po občinah, ko naj bi se, recimo, kar naenkrat spreminjali datumi občinskih praznikov. Oto Kelih je tudi dejal, da je nekatere člane Demosovih strank strah pred pravičnim bojem NOB, ljudem pa je dovolj tudi že neprestanega obračanja nazaj in preštevanja žrtev. Gospodarski zlom je že dovolj očiten, ljudje s 3.000 dinarji ne morejo preživeti. Kapital prihaja v roke bogatih, ki že vladajo večini revnih, delavci pa naj bi ponovno kupili tisto, kar so že kupili. Na Jesenicah želijo moderno železarno, ne pa revščine, ki se izkazuje z naraščanjem števila nezaposlenih in upadom proizvodnje. Na Jesenicah je osem političnih strank, ki so različno uspešne, zdi pa se, so dejali na konferenci, da nekatere bolj upoštevajo demokratični centralizem, kot ga je partija v najbolj svinčenih časih. SDP meni, da so Demosove stranke na Jesenicah kar v težkem položaju, saj morajo »peljati Demosovo politiko v rdeči občini«. Na volitve se bodo člani SDP temeljito pripravili, kajti ljudje bodo ocenjevali po rezultatih. V živahni razpravi je sodelovali precej razpravljavcev, omenimo le nekatere. Ivo Ščavničar je med drugim govoril o SDP in delavski stranki. Miro Harej o sindikalni organiziranosti in specifičnostih Jesenic, Nada Dejak se je zavzela za soupravljanje delavcev in za odpravo vseh zlorab, ki se pojavljajo. Soupravljanje bi delavce le motiviralo, zato ni prav. da smo pokopali vse dobre lastnosti sa-moupravijanja.Jaka Kleč je menil, da je prišel čas kritike Demosove vlade, mag. Danijel Ažman pa je med drugim dejal, da s prodajo in podkapitaliziranjem podjetij, ob brezpravnosti delavcev hodimo po rakovi poti. Dovolj zgovoren je podatek, da seje za 55 delovnih mest na carini prijavilo kar tisoč prosilcev. Vprašanje je. pod kakšnimi pogoji je slovenska vlada dobila železarno in njeno lastnino", kako je premoženje ocenjeno. Sindikati, svobodni in neodvisni, se sploh ne slišijo. Srečko Mlinaric pa je menil, da bi že prej morali sprejeti njegov predlog, da se v Železarni formira krizni štab, ki bi vsak teden spremljal dogodke, tako pa se danes dogaja, da se nič ne dogaja. Pri projektu Karavanke, sprejetem leta 1986, bi morali vključiti tudi razvojno komponento. Vitomir Pretnar pa se je zavzel za nove razvojne možnosti, ustvarili pa je treba pogoje za razvoj, kajti za jeseniški prostor jc že zanimanje; ne nazadnje je 100 novih podjetij, obrtnikov pa je več kot 600. Na programski konferenci so za predsednika SDP Jesenice ponovno izvolili Ota Keliha. • D. S. GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Torek, 23. aprila 199' Vztrajanje do cilja... Na jubilejnem občnem zboru Turističnega društva Cerklje je v petek zvečer med drugim dobila priznanje občinske turistične zveze Kranj za uspešno delo in sodelovanje tudi Lovska sekcija Cerklje. Predsednik sekcije Andrej Ropret je tudi v razpravi na zboru povabil k sodelovanju in pomoči pri pripravi letošnje 25. razstave cvetja in 22. razstave lovstva, ribištva, čebelarstva, ki se jim zadnje čase pridružuje tudi obrtništvo. Rekel je, da je vsaka pomoč dobrodošla, predsednik pa je ob tem ugotovil, da razstav v Cerkljah prav gotovo ne bi bilo, če bi morali vsak korak in uro pri pripravi plačati. To oceno je še posebej namenil mladim območju društva. Ob povabilu k sodelovanju, ki so ga naslovili na vse. ki lahko pomagajo pri pripravi razstave, sem se nehote spomnil, kolikšno voljo in že kar trmasto vztrajnost so pravzaprav doslej zmogli že člani lovske sekcije Cerklje. Dvaindvajsetič bodo že letos pripravili razstavo lovstva. Marsikatera "zelena bratovščina"ali druga organizirana in registrirana skupina bi že obupala in je najbrž že ne bi več bilo, če bi morala delovati tako, kot delujejo člani lovske sekcije Cerklje. Radi bi bili lovska družina in že vsa leta si prizadevajo in "trmasto" vztrajajo, da to postanejo. Doslej jim še ni uspelo, da bi dobili tudi svoj lovski revir. Spominjam se, da so pred leti, ko so v okviru krajevnega praznovanja pripravili tradicionalno tekmovanje in prireditev, poudarili: čeprav smo sekcija in brez lovišča, delamo, in upamo, da bomo enkrat tudi dočakali ta cilj... Mislim, da bi bil že čas, saj so si ga "zaslužili" že zaradi vztrajnosti... • A. Žaiar Obnovili uro in strelovod Kranj - V letošnjem programu krajevne skupnosti Vodovodni stolp v kranjski občini so tudi obnove spomenikov in obeležij. Tako so letos do krajevnega praznika že obnovili spomenik v Šorlijevem mlinu na Mali Rupi, pred nedavnim pa tudi cerkveno uro in strelovod na cerkvi Sv. Magdalene na Rupi. Denar za obnove na cerkvi so zagotovili krajani soseske Rupa. Zdaj pa se pripravljajo tudi na obnovo pokopališča oziroma grobov vojakov iz prve svetovne vojne. Pri vseh obnovah sodelujejo z Zavodom za spomeniško varstvo. V soseski Rupa bi radi obnovili tudi zunanjost cerkve; pred dvema letoma so namreč že obnovili streho na cerkvi. • (až) Večer s kvintetom Rožmarin Tržič - Pred kratkim je Dom Petra Uzarja v Tržiču obiskal vokalni kvintet Rožmarin s citrarjem Marjanom Betonom in pevko Jožico Bučinel. V enournem programu so "nasuli" lepih slovenskih pesmi s te in one strani Alp. V domu so bili obiska zelo veseli in jih spet kmalu vabijo medse. • (bb) Na svidenje na devetem srečanju - Polna dvorana Zadružnega doma na Primskovem v soboto popoldne je najbolj enostaven in kratek odgovor odboru krajevne organizacije Rdečega križa Primskovo, da tudi prihodnje leto pripravi že deveto srečanje upokojencev oziroma starejSih krajanov v krajevni skupnosti. Tokrat se jih je na osmem srečanju zbralo okrog 600. Lep in prijeten kulturni program na začetku srečanja, pri katerem so se vsi nastopajoči odpovedali honorarju, je pravzaprav dvojna nagrada; za vse, ki so prišli, je bil to prav gotovo nepozabni dogodek, prireditelju pa najbrž pomeni zadoščenje za delo, ki ga tudi tokrat ni bilo. Da je bilo srečanje prijetno in zabavno, so namreč poskrbeli tudi za zelo bogat srečelov. Od okrog 1600 srečk, ki so bile v prodaji, je namreč zadela vsaka tretja. Po pozdravu predsednika organizacije RK Primskovo in občinskega odbora Jožeta Eljona so potem v kulturnem programu nastopili otroška plesna skupina Primskovo, harmonikar Andraž Sajovic, Bratje Zupan, Oktet Jelovica in igralec Jože Vunšek. Program je tudi tokrat povezoval Janez Dolinar, pokrovitelji srečanja pa so bili Petrol, Merkur in Trgovina Kašča. Da pa je bilo tudi tokrat veselo ves čas, je skrbel ansambel Štirje kovači. - A. 2. zavarovalnica trialav, d. d. Ijubijana OBMOČNA ENOTA KRANJ •4001 KRANJ, OMIumrtM 2 objavlja prosto delovno mesto ORGANIZATORJA IN PROGRAMERJA AVTOMATSKE OBDELAVE PODATKOV Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas s poskusnim delom do 4 mesecev. Za opravljanje navedenih del mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo organizacijske računalniške smeri 2. da pasivno obvlada angleški jezik 3. da pozna računalniški jezik COBOL 4. da ima tri leta ustreznih delovnih izkušenj Kandidati za navedeno prosto delovno mesto naj lastnoročno napisane prošnje pošljejo na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Kranj, Oldhamska 2, Sektor za samoupravno organiziranost in kadre. K prošnji je treba predložiti diplomo o pridobitvi izobrazbe, kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih posebnih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 15. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku razpisnega roka. Krajevna skupnost Lom Najprej pokopališki zid in cerkev Lani je bila urejena le cesta od cerkve do Brda v Spodnjem Lomu. Letos bi zato radi nadoknadili i* naredili, kar so že lani načrtovali. Lom, 22. aprila - Iz precej obsežnega programa krajevne skupnosti Lom v tržiški občini so lani uspeli nekako po programu dokončanti le načrtovani odsek ceste od cerkve do Brda v Spodnjem Lomu. Vsa druga dela, ki jih ni bilo ravno malo, pa so zaradi pomanjkanja denarja kljub pripravljenosti krajanov za sofinanciranje morali opustiti. Letošnji "zalogaj" zato ne bo tako majhen, vendar so krajani že doslej nekajkrat dokazali, da zmorejo in so kos na pogled še tako zahtevnim dogovorjenim nalogam. Prva akcija, ki je bila načto-vana deloma že lani, se je v krajevni skupnosti že začela. Obnovili bodo pokopališki zid in zunanjo fasado ter zvonik župnijske cerkve Sv. Katarine. Denar za obnovo pokopališkega zidu je zagotovljen v občinskem proračunu, za cerkev pa zbirajo denar sami, računajo pa tudi na pomoč podjetij, ustanov oziroma občine. Dela naj bi bila končana najkasneje do konca junija oziroma do birme, ki bo v Lomu v začetku julija. "Iz lanskega programa nam je izpadlo urejanje in asfaltiranje dobrega kilometra cest v krajevni skupnosti. Krajani so takrat zbrali celo že načrtovano četrtino potrebnega denarja kot lastno udeležbo, vendar smo denar morali potem vrniti. Letos nameravamo to akcijo ponoviti. Čaka pa tudi cesta Lom - Potar-je in odsek skozi Grahovše in ureditev brežin na odseku od cerkve do Brda. Za cesto do Po-tarij, ki smo jo lani še pred poplavami na srečo uredili (sicer bi nam jo lahko novembrska poplava dobesedno odnesla) se cerkvej« Za zbiranje denarnih prispevkov za obnovo zvonika ,n .^"v l> Župnijski urad Lom pod Storžičem odprl tudi poseben rac ^ GB d.d.: 51520-621-21-05 1640119-527610, Za Župnij"^ Lom pod Storžičem. Z deli pa so začeli že v začetku apr" ' A. Gorišek Franc Lovrenčak zdaj delajo načrti. Odsek skozi Grahovše pa smo v programu krajevne skupnosti opredelili kot prednostni. Sicer pa smo se ob sorazmerno urejeni komunalni infrastrukturi, kar zadeva preskrbo z vodo in elektriko, odločili, da je poleg nekaterih krajevnih cest treba zdaj najprej urediti tiste, po katerih vozi avtobus," je razlagal pred dnevi predsednik 11-članskega sveta krajevne skupnost Franc Lovrenčak, ki so mu lani krajani že drugič zaupali predsedniški mandat. Druga akcija, ki so jo tudi imeli že v lanskem programu, pa bo letos obnova poda v Domu. Nekaj denarja že imajo. Računajo pa tudi, da se letos ne bo ponovilo lansko "sušno" leto. Sicer pa je obnova poda v Domu v programu že kar nekaj let. Gasilci, ki letos praznujejo 70-letnico, pa bi tudi radi povečali prostore. "Je pa še več zadev, ki nas žu-lijo in smo jih zapisali v program za to srednjeročno obdobje," pravi Franc Lovrenčak. "Kaže, da bomo letos dobili težko pričakovano trgovino. Cilj, ki smo si ga zastavili, pa je tele- o"^^ hišo v krajevni skup-60 oL °*J ima telefone oktog j/hI Pfd,'n^ od 134, koliko', usra« V *raJ*evni skupnosti. L*B> oSrn^ljeao turistično drušW *iroma sekcifc „ačrtuje pozivali I imma in ureiiitev kmpi obiviV° ma"jšega turistiineg* & * vG«hovšah.Načrten kiTn'Lpark ln>ajo tudi športoi; objekti LtUFistični koti9°S veniZ pa so Povezani z uredit-mm načrtom krajevne skupno-mr^anj' za ureditveni načrt t*. ni «o • ?m° vsf »'« lainteresif* din,J Je? kr*Jeyni skupnosti . ili pa so tudi priznanja gospodinjam z Maii,b* nbar, Olga Končan, Emilija Šter, Marin* RehWh Podelili Ivanka Lombar. Erzar (vse Cerklje), Angela'Remic Anka Frantar (Apno) in Pinaterjevi (Velesovu, (Adergas). ^^^Vl\ Občni zbor je domiselno povezoval kulturni program. pina Penzion Jagodic iz Vopo-velj, pevki Darja in Mojca Podjed in Valerija Kuhar ob spremljavi kitaristke Avguste Jagodic ter nazadnje še Vida Učakarjeva s Kokrice na citrah s pevko Jožico Kališnik, ki sta predstavili tudi kaseto, ki je izšla v njuni samozaložbi. Dogovor med člani društva pod Krvavcem je bil, da bodo vsi skupaj pripravili letos jubi- lejno stva, 25. razstavo Sl( ribištva, ff„ ostali ?^ obrtništva in poleg o»»*-- . ^ reditev konec avgusta tu ^ čanje gorenjskih turistiCm^. lavcev. Gostje iz drugih tu j čnih društev pa so ob ^rL'p'i in dobrih željah, pa tudi čnih turističnih razmetan' , pri nas, obljubili tudi so°l' & nje na letošnji jubilejni vi. • A. Žalar GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR klavci BPT Nočemo miloščine Ko k, p°4 ^'af'ln(>m dnevu za delavce BPT ni več niti zajamčenih osebnih dohodkov, v republi-Strtjito' Pp>>šujejo že tako visoke plače kar za 22 odstotkov, ko si svoje pravice s P*lih ui pr*<'0!)'i0 učitelji, ko si ponekod izplačujejo regrese za dopuste v višini njihovih ves mesli?mCenih osebnm dohodkov, jim je prekipelo. Naj tržiška predica ali tkalka gara gu, Qjjk*C 28 ^ ma,° večjih solat?! Kar izračunajte! Sto dinarjev je kilogram solate na trne, i,] °.V* 2aJa,nčena plača pa je 2.830 dinarjev! In toliko imej za stanovanje, za vse raču-doLj-i*lhaJaJ° ob mesecu, ko pa še za hrano ni! Tako ne morejo več naprej. In kot so na- ^neh8'r a* V *etrtek' ,8- aprila- delavci BPT Tržič začeli generalno stavko in ne bodo di|8 k jj'.., .'er ne dobijo izplačanih osebnih dohodkov za marec. Njihov gnev je spodbu- "« Tft-LSta '2P,ačanih nagrad posameznikom v zadnjih dveh letih, ko se je reševala tovarnar 1 ,° denarJa je šlo ven brez koristi! Nil V!* lomi le na'hrbtu delavca? Pavel Štefe, predsednik stavkovnega odbora: "Nimamo več kaj izgubiti. Poskušali smo vse, danes pa edino rešitev vidimo v generalni stavki. Skrbeli bomo, da se na strojih in materialih ne bo delala škoda. Stečaj je zame —rešitev, vendar edino upanje, se tovarna znova postavi na noge. Se Je možnost, da bo potem imelo delo le K 500 de,avcev- Brez tujega kapitala odstT0 mo8n\ vendar naj ga bo pod 50 sled u Kar Pa se tiie p,ai' borno v na" ji Gn mesec>h, ko se predvideva najniž-niv, j 3.555 din, vsi na zajamčenih oseb-m dohodkih." ere so imeli v Bronislava Hude, krojilja v konfekciji: "23 let delam v tej tovarni, lahko rečem, da sem vestna delavka. Nikoli ni bilo vprašanja nadur in ne zdi se mi prav, da smo bili delavci toliko let pripravljeni pomagati tej tovar-občini korist, da- ihče pa za neuspeh še ni polagal računa. Naj se Mama nama pomaga s svojo pokojnino, da se prebijemo skozi mesec. Mar ni to žalostno?! Že vsa leta nam lažejo. Vidimo, da so bile izplačane visoke nagrade posameznikom. Delavci se upravičeno sprašujemo, ali so bile vse upravičene." Bojana Hladnik, šivilja v konfekciji: "Jaz delam na fazi, kjer gredo vsi izdelki v izvoz in se vse proda. Normo presegam 120-odstotno, izpolnimo vse roke, delali smo vse praznike, vse proste sobote, danes pa imam le zajamčeni osebni dohodek 2.830 dinarjev. Od tega odštejem še 500 din za avtobus za prevoz na delo. Delavec presega normo, dela visoko kvaliteto, nadure, pa ni vreden, da bi dobil normalen osebni dohodek, drugje si pa delijo tako visoke nagrade. Ne zahtevamo preveč, če zahtevamo plačo, s katero se da normalno živeti. Grozijo nam z likvidacijo. V Beogradu so tudi štrajkali, pa so jih z republike podprli. Naši učitelji so dosegli svoje, nas pa hočejo pohoditi. Niti toliko nismo vredni, da bi nam povedali resnico." Silvo Babic, mojster v tkalnici: "Zavedamo se. da se s štrajkom dela škoda, vendar drugače ne vidimo rešitve. Včasih je mojster živel družino, danes pa mene živi žena. V naši tovarni bi morali zmanjšati režijo, administracijo, delavce pa spodbuditi k še boljšemu delu. Znamo dobro delati, zunaj čakajo na naše izdelke in prepričan sem, da bi se še lahko izvlekli." Florijan Boštjan-čič, mojster v oplemenitilnici: "Namesto za sanacijo tovarne je denar šel za nagrade posameznikom. Do danes za to še nihče ni odgovarjal. Je to zakonita kraja? Vodstvo si je izplačevalo tudi po 18.000 dinarjev nagrad, za delavce pa ni bilo za regrese. V tovarno bi morali pripeljati izvedence SDK, ki bi pregledal to poslovanje. Od praznovanja 100-letnice naprej je šlo vse samo navzdol." Morda se člani stavkovnega odbora še malce zadržujejo, med delavkami, ki stavkajo za stroji, pa vre. "Nočemo miloščine! Zakaj vodstvo lahko dobi 12. plačo, za nas je pa ni. Kaj vendar mislijo odgovorni na občini? Naj se zavedajo: Ko ljudstvo ne bo imelo kruha, ga tudi oni ne bodo imeli." • D. Dolenc "vs _ . J" uncu v vjut.Mii Kunai, gal, m . nihče ne najde, da bi nam poma-skuDai°J m°ž je mojster v tkalnici, oba J d°biva 8.600 din na dva meseca. Lipniška šola ima zobno ambulanto ?Sn°vna tP*i ' Konec marca je Klpn'ci /rl, Staneta Žagarja v °ulant0 ° I,a šolsko 2obno am- Staneta Žagarja ^»JSta^f. >0dDrline MiheHČ- so J« slove- «atuJe vsak ,dan,S0,e< °dlleJPa , S°lska Iv;torek v tednu. JJcna žearnb"lanta je bila pred- re aP'acii« Pr°Jektni nalogi za °>vnir'n.Pr'*idek k obstoječi ŽJe'Zdelal v leta 1988 (Projek-r7dMulS?avodza urbanizem Jnjc£u,Ual989 pa je SGP Go-**r £ *>cel 2 gradbenimi deli nfUtl Predrl™ Ugotovili- da Je JlSdfr ostalo Pr« »zved Racijah111 delih ^ grobih zob- »zobraževalni iui'l vi JSne Radovljica za bo^aJa 1900 • &! Pr» tat Je ,nvesticiJski od- Javnih xČrt0Lvane Investicije &Jilah i" ugotovil, da k ■ ^'helie f^a ostalo<« Piše Sta- Urazdenl Je/°Usta,Jenem 111 med osnovne šole. naša je septembra 1990 sklenila dograditi zobno ambulanto. Pri izvedbi so sodelovali: SGP Gorenje Radovljica, Mizarstvo Smo-lej Kovor, Milan Selak iz Podbre-zij je v sodelovanju z dr. Mojco Pogačnik iz zdravstvenega doma Radovljica izdelal projekte, dobavil opremo in jo vgradil. Zob- na ambulanta je ena najbolj so-donih pri nas, čemur pritrjuje zobozdravstvena stroka. Šola se zahvaljuje tudi vodstvu zdravstvenega doma Radovljica, ki je prisluhnilo otrokom lipniške doline in jim v šoli omogočil nego za zdrave zobe.« • D. Z., Foto: J. Cigler Uskladitev socialnovarstvenih pomoči in nekaterih drugih prispevkov Ljublana, 19. aprila - V časih "tihe" inflacije, končno priznane s kar krepko delvalvacijo. so osebni dohodki v povprečju sledili tem gibanjem. Zato se je Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije odločil uskladiti socialnovarstve-ne pomoči in nekatere druge prispevke s temi gibanji. Žal kar premnogi na Gorenjskem bodo veseli naslednjih novih vrednosti: otroški dodatki naj bi bili poslej od 250 do 1000 din na otroka; denarna pomoč kot edini vir preživljanja bo znašala 2.840 din, kot dopolnilni vir pa v višini razlike do tega zneska; prispevki staršev v vzgojnovarstvenih organizacijah in prispevki zavezancev v socialnih zavodih, ki ne plačujejo polne cen oskrbe, se povišajo za 17 odstotkov; rejnine se priznavajo: materialni stroški od 2.840 do 4.260 din za otroka odvisno od njegove starosti, delo rejnice pa 1.651,20 din; nadomestilo za invalidnost znaša po novem 2.312 din, dodatek za tujo pomoč pa 1.321 oz. 660 din za delno pomoč; denarni dodatek oskrbovancem v socialnih zavodih iz občinskih sredstev 284 din. Vse naštete nove vrednosti veljajo od 1.5. 1991 dalje. • S. Ž. VESTI Upokojenci Žabnice in Bitenj Društvo upokojencev Žabnica in Bitnje prireja za četrtek. 8. maja. poldnevni nakupovalni izlet na Koroško Odhod bo ob 7. uri z avtobusnih postaj v Žabnici. Spodnjih. Srednjih in Zgornjih Bitenj. Prednost imajo tisti, ki so se prijavili za zadnji izlet, pa zaradi prevelikega števila prijavljenih niso prišli do sedeža v avtobusu. Sprejemajo tudi nečlane, svojce upokojencev. Vsi zainteresirani naj se za izlet čimprej prijavijo svojemu poverjeniku. Že drugič na Trsat Vsem upokojencem iz Preddvora, ki niso dobili prostih sedežev v avtobusu za izlet 27. aprila na Trsat, sporočamo, da bo na izlet odpeljal še drugi avtobus. Ta izlet bo v soboto. 11. maja, z odhodom ob 6. uri iz Preddvora. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni društva od 23. do 26. aprila, in sicer popoldne med 17. in 18. uro. S prijavami pohitite, kajti število sedežev je omejeno. Ce pa bo prijav premalo, izleta ne bo. Pedikura na domu Rdeči križ iz Kranja, ki se ukvarja tudi s pomočjo ostarelih nadomu, nudi tudi možnost pedikure na domu. Prijave sprejema Nevenka Marinič. Kranj. Tomšičeva 4. po telefonu 064/211-828. Ne zamudite izjemne priložnosti! Bodo bolniki psoriatiki ob pravice? Društvo psoriatikov, bolnikov z luskavico, nam je poslalo pismo svoje članice. V njem piše, da jim v imenu varčevanja v zdravstvu zdaj odvzemajo pravice do zdravljenja. »Videti smo zdravi,« piše Slavica Založnik. »Toda to je le površina, za njo se skriva stiska, osamljenost, izoliranost. Sama sem bolnica z luskavico že od rane mladosti, zaradi nje sem se že kot otrok počutila odrinjeno od sovrstnikov, še huje je bilo v puberteti. Dolga leta sem se mučila z raznimi vprašanji, na katera sem le s pomočjo zdravnikov in sotrpinov našla odgovore in se naposled sprijaznila z boleznijo. Medtem sem se tudi vztrajno zdravila, bila tudi v bolnišnicah in zdraviliščih. Ljudje ne vedo. koliko volje in vztrajnosti je potrebno za zdravljenje luskavice in na tisoče nas je. ki smo tega nujno potrebni. Zdaj pa bi nam radi te možnosti odvzeli, kar ni ne pravično ne humano, saj smo prikrajšani za največjo dobrino - zdravje« Bolnica naslavlja na gospode, ki razpolagajo z denarjem, ali ga ni nemara mogoče smotrnejše razdeliti, manj za vojsko in policijo, pa več za zdravje. Kajti moč in humanost družbe, pravi, se merita tudi po odnosu do najbolj nemočnih članov družbe. Svetovalnica za starejše v krajevnih skupnostih Jesenice, aprila - Mesec dni že Center za socialno delo na Jesenicah svetuje starejšim in invalidom tudi v krajevnih skupnostih. Občani krajevnih skupnosti Staneta Bokala. Cirila Tavčarja in Mirka Roglja - petka se lahko oglasijo kar na centru, vsak ponedeljek od 11. do 13. ure. Ostali pa bodo imeli svetovalnico po naslednjem razporedu: prvi torek v mesecu KS Podmežaklja, Planina pod Golico in Edi Giorgioni, drugi torek v mesecu Žirovnica in Blejska Dobrava, tretji četrtek v mesecu Hruška, četrti torek v mesecu Kranjska Gora in Rateče, prvi četrtek KS Sava in četrti četrtek KS Mojstrana. Novi pogoji za upokojitev V pokoj starejši O republiškem pokojninskem zakonu, ki bi zaostril pogoje za upokojitev, je zdaj znanega že nekaj več. Kot predvideva predlagatelj, naj bi bil sprejet po skrajšanem dvofaznem postopku,: prvi dve (predlog za izdajo zakona z osnutkom) naj bi bili v skupščini že maja, predlog pa jeseni. Česar se boje delavci pred upokojitvijo, se bo uresničilo. Pogoji za upokojitev bodo ostrejši, vendar še ne takoj, pač pa se bodo postopoma zaostrovali v prihodnjih letih. Tako bodo denimo spremenjeni pogoji za upokojitev pri polni delovni dobi Kot je predlagano, ne bo več dovolj izpolnitev 40 (za moške), oziroma 35 let delovne dobe. pač pa bo moral moški izpolnjevati tudi starost 58. ženska pa 53 let. Predčasna upokojitev bo po novem prišla v po-štev le izjemoma, denimo, za stečajnike, tehnološke presežke, dlje časa brezposelne, delovne invalide. Tudi zanje naj bi polagoma zviševali starostno mejo. Ženske s 30 leti delovne dobe bi morale doseči starost 53 let, moški s 35 leti delovne dobe pa 58 let. Za vsako manjkajoče leto pa bi bila pokojnina trajno nižja za odstotek. Kot rečeno, ti pogoji ne bi bili uveljavljeni čez noč, pač pa postopoma od leta 1992 do 1997, vsako leto bi se povečevali za pol leta. Sicer pa je usoda teh predlogov odvisna še od razprave in razmerja sil v slovenskem parlamentu. • D. Ž. žalska akcija v Kranju krvodajalci ni več gneče iel,JskekrvodJr, iciona,na 13-dnevna krvodajalska akcija, ki se za v*li * *aiela hv 2afne konec marca ln » raztegne do srede aprila, drugic n 2600 Vlu6i- Zamudnike in tiste, ki bi radi kri daro-s pa vab»Jo k temu plemenitemu dejanju spet 29. avgusta. ^r^^njčannv3-0 kri okoli tri rovalo" 75 tamkajšnjih četrtošol-JaU..c,no bo , _ v .ln okoličanov, cev V mestnih skupnostih pa JaC"10 bozenLT oko|ičanov 'C akeijo k"°dnevno krvoda- C-do*žena ?a ? 3VgUSta ,udi oq>nju C?* Uudi * zad0vRdeče8a križa Voljni zlasti . 'Udi'! Po^'Tum krvodaJa1~ska h:8ani>a„:. "? srečan a v.. cev imajo lejanja C^R^^^vna CHV$akoletn 12 Preddvora de-ogled kaf20dv2ernu krvi [>o \7a: leto«, so^3, 2animivega bilaNn. Nal0b,ska'i pivovarna ^ti i °n' NaH. d" Pivovar-le!ošnjaNad!se Pohvalna je ftn">ijJS,e,e2ba. mladih. saJ je kri da- mestnih skupnostih pa . aktivisti Rdečega križa manj uspeha, deloma zato, ker se nekatera naselja (Zlato polje. Vodovodni stolp) nezadržno starajo, deloma zato, ker se ljudje ne odzivajo klasičnemu aktivistične-mu pristopu. Krvodajalci so letos nemara računali tudi na dva dni odsotnosti, ki jim ga omogoča zvezna delovna zakonodaja, pri nas pa pravica do te vrste dopusta še ni dorečena. Krvodajalci, ki jim v podjetjih niso omogočili dvodnevne odsotnosti, so se obračali na Rdeči križ, misleč, da jim bodo to uredili, vendar je tudi organizacija tu nemočna. Sicer pa je enotno mnenje Rdečega križa Slovenije, da ni potrebe po dvodnevnem dopustu za krvodajalce, vsaj iz zdravstvenih razlogov ne. V zveznem zakonu je ta ugodnost nastala zato, ker v južnih republikah krvodajalcev manjka in so jih skušali spodbuditi na ta način. Pri nas pa je ta kultura očitno že korak dlje, saj je med Slovenci kar 120 tisoč krvodajalcev. Morda bo naše k humanosti spodbudila oprostitev participacije za zdravstvene storitve, ki je predlagana za tiste, ki so kri darovali več kot petnajstkrat. Ob minuli krvodajalski akciji se občinska organizacija RK zahvaljuje Gorenjskemu glasu in Radiu Kranj, ki sta omogočila brezplačno objavljanje. • D. Z. Ž. rnmmm^miGLAS 6. stran PISMA,PODLISTEK Torek, 23. aprila ODMEVI »Judeževa kupčija ni uspela« Delegati SDP v skupščini občine Kranj smo nenehno izpostavljeni nenačelnim napadom, ki se potem nadaljujejo še v člankih in javnih izjavah. Pa ne, da množico delegatov in piscev Demosa preganja slaba vest (?saj niso brez morale), do drugače mislečih (beri: delegati SDP) v skupščinskih klopeh niso prepričali z močjo argumentov, temveč z argumenti moči - »glasovalnim strojem«. Zato tudi iščejo dodatne opore pri bralcih z obtožujoči-mi jadikovanji v dnevnem časopisju. Koliko pa imajo skupnega z resnico, je najbrž bralcem težko ugotoviti, saj so poročila o vsebini naših stališč zelo skopa, ocene usmerjene, v napadih na nas pa ni pričakovati objektivnosti. Vse pogostejša tarnanja o tem, da se borimo za oblast, pa dokazujejo njihovo spoznanje o lastni nemoči presegati obstoječe razmere in hrepenenje po neizmerni oblasti ter brezprizivni eni, sami in edini zveličavni resnici (zoper katero so se bojda tudi borili v slovenski pomladi in o čemer gre, glede na njihovo ravnanje in vladanje, vse bolj dvomiti). Ni da bi se človek preveč odzival na posamezne članke. Običajno • tudi in (spet) vse bolj v zadnjem času - so le povod za nov plaz obtožb, laži in podtikanj. Vendar je včasih tudi na tak način potrebno reči bobu bob in popu pop. Članek Ivana Mlakarja z gornjim naslovom je vzoren primer navedenega tipa pisarjev. Pišem v svojem imenu. Želim in upam, da iskrenega velikonočnega voščila skupine posameznikov - ne opozicijskih delegatov, delegatom, ki ta praznik praznujejo (pa naj bo to iz tradicionalnih narodno-kultur-nih ali strogo religioznih razlogov) večina delegatov občinske skupščine ni sprejela na način Ivana Mlakarja. Politična in strankarska tekmovalnost namreč ne more in ne sme izključiti spoštovanja in priznavanja človeka. Ne morem torej sprejeti razvrednotenja osebnega in iskrenega voščila s politikantstvom. Judeževe kupčije torej ne morem sprjeti na svoja pleča. Dovolim pa si posumiti v »Jude-ževstvo« pisca samega. Prvič zato, ker »Judeževe kupčije« niti ne bi mogel skleniti. Moral bi najprej biti Demos - Mlakarjev učenec, tako kot Juda Iškarijot Jezusov. Drugič zato, ker mu prav pride le citat iz Govora na gori (Mt; IK, 6,43 - 46), naveden v njegovem članku, ne pa tudi: Zlato pravilo »vse kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim. To je namreč postava in prerok.«, ali - »Nihče ne more služiti dvema gospodarjema. Ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu« (Lk 16,13); in - »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, ki mi pravi: »Gospod, Gospod«, ampak kdor spolnjuje veljavo mojega Očeta, kije v nebesih. Veliko mi jih bo reklo tisti dan: Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali hudih duhov in v tvojem imenu storili veliko čudežev? Vendar jim takrat porečem: Nikoli vas nisem poznal. Proč izpred mene, kateri delate krivico!« (Lk 13,25-27); vse prav tako iz Matejevega evangelija. Kako daleč vam je resnično krščanstvo in njegova morala, na katero se očitno sklicujete? Ali pa vam tudi Sveto pismo pride prav le za politikantske spletke? In tretjič: Mlakar v članku pravi: »Ne zavedajo se, da se vsak pameten človek prilagaja svetu.« (Prilagajanje ljudi Mlakarjevega kova nam je Slovencem znano iz polpretekle zgodovine). Juda Iškarijot je prav zaradi svoje neizmerne »prilagodljivosti« - na katero se v zvezi s pametjo sklicujete v 4. odstavku vašega članka, izdal Kristusa - mar ne? V zvezi z dogajanjem na seji skupščine pa naslednje. Pri točki dnevnega reda - Delegatske pobude in vprašanja - je Sašo Go-vekar, podpredsednik skupščine občine Kranj, v imenu desetih delegatov Liberalno demokratske stranke med drugim predlagal glasovanje o zaupnici predsedniku skupščine občine Kranj. Mlakar seveda zasluge za to pripisuje opoziciji. Res pa je, da gre za povsem nerazumljiv spor in razdor v skupščinski koaliciji. Pobudo LDS namreč razumem kot izražanje občutka odgovornosti stranke za stanje v skupščini in občini. Zato smo jo tudi nekateri delegati SDP podprli. Poleg podpredsednika SO ima LDS v skupščini še podpredsednika DPZ, eden od delegatov, izvoljenih na njeni listi, pa je tudi član IS SO Kranj. Mimogrede. Tudi številni novinarji še do danes tega dejstva niso zaznali. Pobuda LDS je tudi sicer razumljiva, saj delegati LDS kot del koalicije, natančno poznajo številne poteze Demosovih skupščinskih funkcionarjev. Ivanu Mlakarju vse to očitno ni in noče biti jasno. Zakaj? Zato, ker potem ne bi mogel z Judeževo kupčijo napasti »vse opozicije«. Delegati SDP smo svoje stališče povedali že na prvi seji skupščine, ko je predsednik Gros dobil najmanj glasov med vsemi izvoljenimi skupščinskimi funkcionarji. Ni mogoče mimo tega, da Mlakar v članku priznava dve dejstvi. Najprej uspešno delo opozicije v zvezi s proračunom, saj smo zlasti delegati SDP s svojimi tehtnimi pripombami bili uspešni. In drugič, priznava dejstvo razkola v Demosovi koaliciji, ki pa ga na skupščini noče, ne zna ali pa tudi ne upa izraziti na seji. Poslanski klub SDZ(oz. Flori-jan Bulovec) se je v zadnjem času večkrat oglasil. Najprej nas zanima, od kdaj so poslanci, da si dajejo tako pompozno ime kot skupina delegatov v občinski skupščini. Pa jim pustimo to zadovoljstvo, zlasti če drugih pri svojem delu ne najdejo. Nikdar se ta klub ni ogradil od skrajno neokusnih izjav svojega člana dr. Stiasnya (o trganju jajc), je pa pripravljen neuspešno ocenjevati in prerokovati (glej članek: »Čas izsiljevanja«): podtikati, pa tudi besno izražati svojo nemoč (v članku: »Opozicija in protiopozicija«). Pa tudi lagati. Če ne drugače, pa v odgovoru na članek, objavljen v Glasu 5. 4. 1991, ki trdi, da je šlo za lep primer usklajenega delovanja med LDS in SDP, in sprašuje: »Koga imate za norca, gospod Tepina! Trdijo, da so eni in drugi delegati zapustili sejo hkrati. Res pa je, da so delegati LDS v DPZ zapustili sejo po nastopu delegata Tepine, med govorom delegata SDP Ravnikarja. Ker je bil ta, tako kot že prej delegat SDP Ivan Košir, med nastopom večkrat prekinjen z vpitjem Demosovih delegatov (tudi kakšnega iz kluba SDZ);je večina delegatov zapustila sejo. Dva nastopa delegatov SDP -dvakrat vpitje med njunima nastopoma - ali takih stvari ni v magnetogramih, ki jih prebira Bukovec. Pa lepo pozdravljeni. 10. aprila 1991 Delegat: Jože Kristan V Kovinski opremi odstavili direktorja Ob enostransko napisanem članku v Glasu z dne 5. 4. 91 z naslovom V Kovinski opremi odstavili direktorja želimo člani sindikata podjetja KO - OP Mojstrana neodvisnost, konfederacije novih sindikatov Slovenije prikazati še drugo plat medalje. Sindikat neodvisnost, KNSS je bil v podjetju ustanovljen oktobra 1990 v jedilnici podjetja, vanj je vključenih 130 delavcev ali 80 odstotkov zaposlenih, svobodni sindikat pa je bil ustanovljen v direktorjevi pisarni novembra 90. Sindikalni zaupnik svobodnih sindikatov je direktorjeva tajnica, člani pa vodje sektorjev, tako računovodskega, komercialnega... skratka, 12 ljudi ima svoj sindikat. Žal nam ni jasno, proti komu naj bi se takšen sindikat pravzaprav boril? Pa menda ja ne proti sebi? Delavci pa so se vključili tja, kjer jim je zagotovljena takojšnja in učinkovita brezplačna pravna pomoč, zastopanje v postopkih tako v podjetju kot na sodišču združenega dela. To pa nam nudi Sindikat neodvisnost, KNSS s svojimi uveljavljenimi strokovnjaki. V sedanjih razmerah, ko delavec pravno pomoč tudi najbolj potrebuje, nam to namreč več pomeni kot razne sindikalne prodaje sira, jabolk, tekstila... Vsakič, ko potrebujemo pravni nasvet, pomoč, pa naj si bo to dopoldne ali popoldne, v ponedeljek ali soboto, smo tega tudi deležni. Toliko o sindikalnem delovanju v podjetju. Večkrat smo delavci opozorili, da - se iz podjetja odnaša tehnologija - je premalo storjenega v zvezi z novimi, perspektivnimi programi - nihče ne nosi odgovornosti za neizterjane dolgove naših kupcev - se učinki že velikokrat sprejetih ukrepov ne oz. premalo poznajo - vodje sektorjev med seboj delujejo premalo vsklajeno - vodstvo ne obvlada dovolj sodobnega vodenja podjetja - rešitev ni v nenehnem odhajanju na »čakanje na delo«. Marca naj bi delavci ponovno odšli na »prisilni dopust«, tokrat spet za tri mesece, v podjetju pa naj bi ugotavljali ta čas tudi trajne presežne delavce. Čudno, kajti iz članka je moč razbrati, da je imelo podjetje dovolj naročil. Morda pa so bila prihranjena za kdaj pozneje, ko bi v podjetju ostalo le še »zdravo jedro« ? In končno, direktorja ni nihče odstavil. Delavci smo samo jasno povedali, da nam ni vseeno, kaj se dogaja in kaj se bo zgodilo podjetjem. Odgovorili smo, da vodilni kadri niso bili doslej nikoli in nikjer odgovorni za svoje delo in poslovne rezultate, da pa zahtevamo, da je odgovornost enaka pooblastilom. In, da bomo zahtevali, naj se najprej začne razčiščevati pri tistih, ki so dolžni delavcem priskrbeti delo, pa jim ga zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov niso oz. ga niso bili sposobni poiskati. Kajti to je naloga vodilne strukture v podje- tju, ne pa preštevanje in pošiljanje na »čakanje na delo«. Direktor je 18. marca sam, popolnoma prostovoljno odstopil in prav nihče ga ni odstavil. In prav nič se nam ne toži, če bo še kje kakšen drug neodgovoren vodilen delavec ali pa politik ostal brez dela, ker bo šele takrat lahko doumel stisko mnogih dobrih delavcev, ljudi, ki niso prišli v tak položaj po svoji krivdi. Res je, v Kovinski opremi smo najeli za pomoč pri vodenju podjetja dobro, renomirano podjetje, ljudi, ki se spoznajo na svoj posel. Ljudi, ki so začeli z razvojem novih programov, oživljanjem proizvodnje, izvozom, osvajanjem novih trgov in izterjavo dolgov. Kar pa se grobega kršenja delavske zakonodaje tiče, pa bomo sindikati, taki ali drugačni, poskrbeli, da je ne bo. Polemika o Kovinski opremi je s tem za nas zaključena. Sindikat podjetja Kovinska oprema Mojstrana neodvisnist konfederacija novih sindikatov Slovenije Med tipanjem in odsotnostjo strokovnosti -drugič O letošnjem Srečanju gorenjskih lutkarjev se je v SNOVANJIH (Glas, petek, 12. aprila) razpisal Tomaž Kukovica. Ta članek me je prisilil, da odgovorim na provokacije in dezinformacije, ki se že nekaj let objavljajo v tem časopisu in katerih avtor je »kritik« Tomaž Kukovica. Da bi ljubitelji lutkovnih predstav dobili vsaj približno realno sliko gorenjske oziroma kranjske lutkovne scene, moram navesti, kaj me v omenjenem članku moti. Kot prvo: Kukovica je na veliki zvon obesil nestrokovnost letošnjega srečanja. Prav gotovo pa je krona nestrokovnosti njegov članek, ki kar dve tretjini prostora namenja dozdevnim klanom, ki menda obstajajo v kranjski lutkariji, prostorom, kjer so se predstave igrale, kuhinji in slabemu kosilu, s katerim so postregli v Radovljici. Druga tretjina šanka pa je namenjena njegovim kritikam v tem časopisu, ki so nepogrešljive v kranjskem in gorenjskem lutkovnem prostoru. O lutkah pa nič. Mislim, da je potrebno napisati kratek lutkovni življenjepis Tomaža Kukovice, česar se bo gotovo lotil tudi sam. Pred dvema letoma je sodeloval v lutkovni predstavi »Zlata hruška« (Čačke) kot strah BAV-U} moram priznati, zelo uspeš*11 Takrat je v celoti zajel lutko^ znanje in se odločil za lutko*® kritiko, kajti v lutkovni predse moraš tudi delati. Hruška, bf je bilo treba pomikati po odru.$ bila težka, še prej pa jo je *f potrebno izdelati. In nagrad najprej Gorenjsko srečanje, P n republiško. No, pa smo t

% borskemu. Iz tega verjetno nič. Na obzorju je spor kranjskimi lutkarji, ki ga J netit Kukovica. ,J Upam. da lutkarje* s *H »vzgojo« ne boš pahnil na J tvojega lutkovnega zna^iMi pa boš v istem slogu nada J^ potem, Tomaž Kukovica, , 0 ce pošljite na naslov: Časopisno podjetje Glas, ^sop' Kranj. Knjigo lahko tudi vplačate pri blagajni nases sta JLA 16, Kranj. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Srečanje mladih literatov SREČANJE KOT USTVARJALNA DELAVNICA Kra ii s xnJ * Konec minulega tedna so se v kranjskem gradu Kieselstein v prostorih Zveze kulturnih organizacij Kranj na svojem gorenjskem ta:iiu zbrali mladi pesniki in pisatelji. Zbrali so se pravzaprav izbranci, ki sta jih iz množice prijavljenih izbrala literarna selektorja ------iVliha Mohor in Marjan Pušavec. Selektorja sta tudi predlagala peterico mladih literatov za republiško literarno srečanje. Se • ; etr>ajsterica literarnih ustvarjalcev, ki ^Je Prebila s svojimi prispevki na natečaju, 2v8a Ze vsto let pripravlja za to področje V|-eza kulturnih organizacij, naj bi predstavu a "enutno mlado literarno zaledje piso- miade generacije na Gorenjskem. Pravza-Sq vje oznaka mlada generacija preozka, saj do«ateČaJ' te vrste odprtega tipa in zatorej boslopm vsaki starosti. Takšen je bil tudi iz-■ r- za katerega sta se odločila oba selektorja p°tern ko sta prebrala blizu 500 prispev- > ki jih je (šifrirane) na natečaj poslalo 35 ^ 0rjev. Na ta način se je bilo seveda mogo-kj učlr|kovito izogniti kakšni pristranosti, ki n:Se u,egnila morda prikrasti zaradi zvene-i kakšnega imena in priimka videnega ali '1Sanega že kdaj prej. v "° svoje je vsekakor sreča, da je velika Pad'|na °d PrisPelih 500 literarnih besedil odbila na pesrn> '■> s'cer m' ODa selektorja pora-sko nePr'merno več časa, da bi se prebila tu/' ZaJetne literarne materiale mladih in ' nekaterih manj mladih začetnikov. Brez prei?a pa gre za začetnike, za mlade ljudi, ki Kipevajoče osebnostno in mladostno zorenj ln kritičnost iskanja sebe v svetu in v se-solswTem lanko objavljajo praviloma le v SreH glas>lih. Izjema pri tem je kamniški ko dJeSolski center Rudolfa Maistra, ki vsa-2b0 g0 leto izdaJa literarni zbornik. Prav "leni"'11, ki Je vsekakor posledica zavzetega n^^skega dela z mladimi ustvarjalci, je sPodK 03 prva ^lekcija, ki mladim daje tudi Hter za vztrajanje v tem "gugajočem se 2b0ar"ern čolnu". Objavljanje v takšnih ™kih vsekakor vodi tudi do Mentorja, ega literarnega glasila, ki ga ZKO ''o ven Sp°dbuHe lzdaJa že več kot desetletje prav v bu^ mladim literatom. Pa ne le spod-s;na P.a brez dvoma deluje kot svojevr-ino^n e ekcija za tiste najboljše, ki imajo tako 0(j ~r\ prodreti tudi na taKo imenovani lrgu uterarni trg". Se razume, da na tem V,0v Oslar>ejo in preživijo najboljši: glede nji-lt0l • 12blre se je Mentor že nekajkrat izkazal gove Vrslna pripravljalnica, saj se je čez nje-1ajmpl.rani kalilo marsikatero literarno ime ^ aJŠe slovenske pišoče generacije. jeverrf Gorenjskem ima po začetnem Avtor-prete" 0ranJu ledine na tem področju takšne Prosto e SkofJeloški Sejalec, ki naj bi postal G0rerr Za objavo literarnih prispevkov z vse Jske. Svojo promocijo je Sejalec v novi vlogi doživel pred kratkim, nadaljuje pa jo tudi z novo številko, v kateri so objavljeni prispevki udeležencev tokratnega gorenjskega srečanje mladih pesnikov in pisateljev. Večina izbranih udeležencev letošnje regijske prireditve, ki se je zaključila z literarnim večerom in predstavitvijo izbrane proze in poezije sodelujočih, je druženje v Kranju in na podobnih srečanjih kje drugje razumela kot svojevrstno literarno delavnico. Kajti srečanje samo nikakor ni namenjeno zgolj ocenjevanju na natečaj prispelih literarnih prispevkov, pač pa tudi spoznavanju podobnega početja drugih,, tipanja za literarnimi trendi in ugotavljanju vsega drugega, kar spodbuja in tudi teži mlado generacijo. "Po prispevkih sodeč mlada generacija, ki ima sicer vse možnosti, da se še povzpne v takoi-menovano literarno elito, dokaj malo bere," je bil med drugim kritičen do prispevkov prof. Miha Mohor." Sicer pa je to pišoča generacija, ki se že zna poigravati z najrazličnejšimi literarnimi žanri z določeno ironično distanco." Podobnega mnenja je tudi prof. Marjan Pušavec, ki je prepričan, da imajo mladi literati obilo sposobnosti, ali pa bodo kdaj literarni ustvarjalci v pravem pomenu besede pa je vsekakor odvisno od dokaj zahtevnega mentorskega dela z njimi: 'Takšna srečanja so kot nekakšne literarne vaje, urjenje v besednem izražanju in uvajanje v pogloblje-nejše branje literature - to pa manjka vsem Bojan Traven iz Kamnika: "Kamniški srednješolci imamo imenitno mentorico za literaturo - Mojco Po-znanič, ki nas spodbuja za objavljanje v šolskem glasilu, izbira pa tudi za zbornik Tempora mutan-tur. Kako resno jemlje svoje mentorstvo, je razvidno iz tega, da je moje prispevke kar sama poslala na literarni natečaj in končno je najbolj zgovorno to, da nas kar šest iz enega razreda sodeluje na gorenjskem srečanju." Iztok Čebašek iz "^■^ Stahovice: "Stvar V posebne presoje je, » če pesmi ali prozo j|| pošlješ v objavo ali ' lli! za srečanje mladih j.,^ ; literatov. Sam se zelo samokritičen, zato večino vse, kar pišem, to pa je tako poezija kot proza, obdržim še v predalu. Lani sem sicer prvič lahko objavil pesmi v zborniku Tempora mutantur, zdaj sem bil izbran za gorenjsko srečanje - no, motivacije in priznanja je za začetek kar nekaj." • Lea Mencinger, Foto: Gora/d Sinik Gledališče Toneta Čufarja na Jesenicah ZA KONEC SEZONE DVE BURKI t1 ^—2l!f^toNemški ne znajo Jakoba Alešovca in Kje je meja Josipa Ogrinca omogočata neobremenjeno komedijanstvo in razvedrilo. r^VeSS1 burki izvirata iz Ja' '2 čaf let Prejšnjega stole-sP°dbuiai v' ko je tudi gledališče ^vest ok slovensko narodno S'Jski de.f tudiLnaJboljši ko- Vi*ka s c?eh sv°J>h avtorjev in '0|»ičn0 0jega ornega kota s } kar 2nax-,posrednostjo razkri-h nte v xne Prvinske kompo-"aniih o,uacaju nekdanii h in se- riiue v ,~ v".c Prvinske a5J'h aju nekdanji Boli ylovxer>cev. ?edii"o Nel^k0 °Predeljeno ko-So Ci"1^1 "e znajo je za se-Kxa! Miran20r'tev Priredil in zre-Ulkom h Cnda s Primernim c> inYaŠke naivnosti in s ip i in dis," k0rnične interpreta-k°t nrev CC,- Jakob Alešovec a?inVzStlec nemških tek- t?' "» tak« • g.ledal»Ske zakoni-^činfoje .z slabega znanja V Zarad, 7 "°Val konfliktni za-o?n C?' Gostilničar in SPu°v,ki m razume nemških Nva -eSi'^'^-Bla; o^tva, ",u Jin pošiljajo z gla l^^n!!^!^^^ <*l gaUmiJ^nea!;ke' k« vidi v "njem lVPo^iV2d"a,3aČno Prebrane i saj go-ub- k;lPoročila 12 "aPačno prebrane-Va^getrebadaJe zaradi živ,n-p£°-- Seveda 2 PreU meJ° s Hr-edVn Pojasni56 SreČno raz" li VeJ\v avnos i hi P°sebne-«>a n • k°t zmnJl Čej0 P°meni- ^i^^vSLn^l bivši vo-tuj; v fremd« c Tonč' ki Je ho- Ulgrah Klemen Kle- mene kot žejni Robat, Rado Mu-žan v vlogi Tonča in Klemen Košir v vlogi Jurija. Svetovljansko nasprotje v to vaško srenjo je vnesel Igor Škrlj v vlogi snubca Grilca; Borut Verovšek je odločen oče župan, Betka Jevtič prikupna in »prosvetljena« županova hči Rezika, Mira Bolte pa v nunskih šolah vzgojena vaščanka Marijana. Zanimivost te spretno grajene komedije je, da obravnava podoben zaplet z zamenjavo, kot ga je nekaj let pozneje politično bolj izostreno obdelal Nušič v Sumljivi osebi; sicer pa motiv zamenjave oseb izvira že iz antike. Še bliže prvinski komponenti, trmi, ki pa se hitro obrne v nasprotje, je Ogrinčeva burka Kje je meja z osrednjo temo lastništva in pravdarstva. Komedijo je ob elementih enakega prizorišča, kot ga je zasnoval Jože Bedič tudi za burko Nemški ne znajo, s cerkvico na hribčku v ozadju, sicer pa z znakovnimi sestavinami, ki označujejo kraj dogajanja, prav tako domiselno in neposredno zrežirala Vera Smukavec. V njej sta osrednja protagonista soseda Križ in Kraž, ki se ne moreta sporazumeti, kje je meja med njunima domačijama. Ko zadevo vzameta v roke Križeva žena in hči, v katero je zagledan mladi sosed Kraž, se konflikt nadaljuje, toda v obrnjeni smeri, kakor sta ju pač nagovorili ženski. Konflikt razreši šele tretji, ki si sicer obeta korist, toda spet ženska poseže vmes z intrigo, ki ga razkrinka kot pohlepneža. Skratka obrati, kakršne je še do nedavnega snoval italijanski komik in komediograf Dario Fo v svojih burkah v slogu commedie deli' arte. Tudi v tej rubriki sta s preprosto in ekspresivno igro ter s komičnimi poudarki najbolj posrečeno zabavala občinstvo Rado Mužan kot trmasti Križ in Klemen Košir v vlogi prav tako trmasto razjarnjenega soseda Kra-ža. V podporo pri komičnem učinkovanju jima je bila, tako kot sicer vsem drugim nastopajočim, kostumska oprema po zasnovi Danice Žemlja, zlasti klobu- ka s širokimi krajci. Betka Jevtič je tudi v tej igri kot Polonica razumno kmetiško dekle, njeno še bolj modro mamo pa je že kar gosposko odigrala Irena Lesko-všek; zvitega Zverigo pa uprizarja Klemen Klemene s prijaznimi potezami, saj vloga tretjega, ki naj bi pobral dobiček, ni tako redka. Jeseničani so torej sezono v bolj trdih finančnih razmerah zaokrožili z burkama za razvedrilo in prebujo nacionalne nostalgije. France Vurnik Tržič - V galeriji paviljona NOB so konec minulega tedna odprli razstavo oljnih del Vena Dolenca. Slikar, ki ima celo vrsto skupinskih in samostojnih razstav, se tokrat predstavlja s ciklusom slik Rojstvo idola. - Foto: Gorazd Šinik KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava slik Vinka Hlebša iz Tržiča. V prostorih Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43, so odprte razstave: Gorenjski kraji in ljudje v I. in II. svetovni vojni, Po sili vojak, ter razstava keramike umetnic Sonje Rauter - Zelenko in Nine Zelenko. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Nove pridobitve etnološkega oddelka Gorenjskega muzeja 1988 - 1990. V galeriji Bevisa na Koroški cesti so razstavo slik akad. slikarja Jožeta Ciuhe podaljšali do konca maja. V Prešernovem gledališču gostuje z abonmajskimi predstavami komedije Alexandra Dumasa Pokvarjenec ali lepota in moč Slovensko ljudsko gledališče Celje: v četrtek, 25. aprila, 19.30 bo predstava za abonma sobota II in izven, v petek, 26. aprila, pa za abonma petek II. in izven. JESENICE - V Gledališču Tone Čufar bodo danes, v torek, ob 19.30 ponovili dve enodejanki: Aleševčevo Nemški ne znajo in Ogrinčevo Kje je meja - za abonma in izven. V galeriji Kosove graščine je še do konca meseca na ogled razstava grafičnega oblikovanja avtorja Damjana A. Jensterleta. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava okamnin, rud in mineralov iz jeseniškega območja. RADOVLJICA - V dvorani radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 literarni večer, v katerem bo Temne pesmi Gitice Ja-kopinove Predstavil Linhartov oder - Alenka Bole - Vrabec in Janez Dolinar, kostumi Darja Vidic. V četrtek, 25. aprila, ob 17. uri bodo v knjižnici predstavili lutkovno igrico o kozličku. V četrtek, 25. aprila, ob 17. uri bo v organizaciji ZKO Radovljica Občinsko srečanje otroških in mlajših mladinskih zborov - na OŠ bratov Žvan v Gorjah. V avli radovljiške občinske skupščine razstavlja slikar Branko Čušin. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji je na ogled razstava slik iz ciklusa "zavržene stvari" akad. slikarja Franceta Peršina. V galeriji ZKO - Knjižnica je na ogled fotografska razstava na temo Moja kultura bivanja, ki jo je pripravil Fotoklub LTH Škofja Loka. V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava del gorenjskih likovnih skupin: za razstavo je likovna dela izbral prof. Pavlovec. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Fara je na ogled fotografska razstava članov FKK Radovljica. ŽELEZNIKI - Muzejska zbirka je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure. Ob nedeljah ali med tednom popoldne Je možen ogled, če se skupine prijavijo na naslov muzeja 64228 Železniki, Na Plavžu 58. TRŽIČ - V razstavišču Paviljona NOB je na ogled razstava oljnih del Rojstvo idola slikarja Vena Dolenca. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavljata slikar Dušan Lipovec in fotograf France Štele. FILM O TOMU ČESNU Na 39. mednarodnem filmskem festivalu v Trentu v severni Italiji bodo v sedmih dneh, kolikor traja ta festival, prikazali kar 110 filmov s področja alpinizma, gorništva in raziskovanja iz 17 dežel. Med njimi bosta tudi dva slovenska filma in sicer Poslanstvo režiserja Matjaža Fistravca in film Tomaža Ravni-harja Katedrala Lhotse, ki govori o Česnovem lanskoletnem alpinističnem podvigu. V soboto, 27. aprila, bo petčlanska mednarodna žirija, v kateri je tudi slovenski predstavnik režiser in publicist Tone Frelih, razglasila najboljše filme in prejemnike nagrad. KONCERT PIHALNEGA _ORKESTRA_ Tržič - V petek, 26. aprila, ob 18. uri bo na predvečer dneva OF v atriju Skupščine občine Tržič koncert tržiškega Pihalnega orkestra pod vodstvom Vlada Škrleca. Tridesetčlanski orkester se bo predstavil s koncertnim programom, ki obsega dela Al-forda, Rhinowa, Roiza, Andersona, Avsenika, Scholza, Teodo-rakisa, Gravja, Koschata, Romberga in Studnitzkvja. V programu sodelujejo tudi maržorete Pihalnega orkestra Tržič. • Boris Kuburič Namesto kritiške ocene SLIKA "SREČNEGA" ŽIVLJENJA Kdo ve, ali je imel Bukowski, ko je opisal svoje bivanje na socialnem dnu ameriške družbe, namero, da nam ostalim, ki se nekako z višine kdaj pa kdaj ozremo tja v dno, odpira oči in nas pretresa. Vsekakor ni pijansko životarjenje, ki mu je smisel le prebiti dan z alkoholno omamo v žilah, razumel kot tragično stran človeškega bivanja na tem svetu režiser Jaša Jamnik, ko je kot gost v Gledališču čez cesto postavil na oder Barsko mušico Charlesa Bukovvskega. Verjetno bi se zelo izneveril gčcejevski gledališki tradiciji, če ne bi ta pijanski "smisel" bivanja skupaj z igralsko ekipo predstavil na svežem pristopu, ki pa lepo ostaja v okvirih alternativne tradicije doma in okoli po svetu slavne gledališke družine. Ekipa je uspela sicer brez svojega spiritusa agensa - Iztoka Alidiča, postaviti na oder predstavo, ki z nekaterimi novimi gledališkimi prijemi seva znani gčcejevski izzivalni "ludizem". Kar nekam razočarani bi bili, če bi manjkalo nekaj obscenosti in nekaj direktnemu seksu podobnega, vendar je vsega skupaj manj, kot je v tem gledališču značilno. Vrsta prizorov, ki se menjavajo brez zavese in brez teme - namesto tega so uporabili slepenje z žarometom v občinstvo, se menjava v dinamičnem zaporedju: vroči tempo je režiser nekajkrat prekinil z divjim dveminutnim vskokom imenitnega rusolasega hripača, ki je ubil že dve ženski (in tudi Lauro Palmer), zdaj pa davi lastno ženo - preskušeni gledališki tampon, ki vedno zažge. Osrednjo vlogo Henrvja, srečno pijansko kreaturo, za katerega je pijanska druščina v baru nekakšna družina, vedno pripravljena zapraviti nenadoma zasluženi in očitno povsem nepotrebni denar -za pijačo seveda - je prepričljivo upodobil Bojan Bešter, njegovo istim razvadam in smislu življenja vdano Wando je zanimivo igrala Branka Borisavljevič, barska natakarja materinska Jane in bojeviti Eddie sta bila dobro zamišljena v igri Duše Repinc - Rooss in Dareta Zupana, sila imeniten je bil razgrajaški Uroš-Habjan, po žensko vsiljiva Tully, ki na koncu dobi, kar ji gre, je bila Špela Trošt. Imenitno se je izkazalo tudi premiersko občinstvo, ki je takoj razumelo svojo vlogo v dvorani polni miz: s kajenjem in pridnim nagibanjem pivskih steklenic je pomagalo ustvariti pravo barsko vzdušje in razlitje odra tja do konca dvorane polne domačega in gčcejevskemu gledališču naklonjenega občinstva. In še: ustvarjalci predstave so namesto gledališkega jezika izbrali alternativščino -glede na barsko dogajanje obilo okosmateno s primernimi izrazi, zaradi katerih pa noben gledalec ni padel s stola. Iz preprostega razloga, ker postaja ubogi slovenski pogovorni jezik ne le v barskem in zašankarskem ozračju sila podoben govorici ljudi, ki še veljajo za trezne, le, da so na dnu - tega verjetno še ne opazijo. • L. M. (GLAS 8. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Torek, 23. aprila 1991 Gorenjska zbornica o denacionalizaciji V pravni državi bi postopke obnovili Kranj, 18. aprila - Odbor Območne zbornice Kranj je obravnaval osnutek zakona o denacionalizaciji in sodil, da ga je treba temeljito popraviti, saj sedanji osnutek ni sprejemljiv. Predsednik Območne zbornice Jakob Piskernik je dejal, da vračanje v naravi ne bi smelo priti v poštev, saj bo povzročenih veliko več krivic kot pa popravljenih. Po osnutku zakona bo zavezan tisti, ki ima premoženje zdaj, če je bilo odvzeto in medtem prodano, pa bo v bistvu dvakrat plačano. Zastavlja se tudi veliko vprašanje, kje dobiti denar za odškodnine, predvidoma iz sklada za razvoj, s tem pa se vsi ne strinjajo. V ljubljanski zbornici, denimo, predlagajo, da iz republiškega proračuna v prihodnjih desetih letih. To bi vsekakor morali predvideti, saj bo sicer prišlo do problemov, kakor je prišlo pri vračanju hotela v Martuljku. Vrhovno sodišče je namreč za vračilo zavezalo proračun jeseniške' občine in ga zato skoraj spraznilo. Stane Boštjančič iz kranjske Planike je dejal, da bi zakon moral imeti oceno stroškov izvedbe, ki jo je seveda težko napraviti, če je bilo razlaščenih res 200 tisoč ljudi. Pričakovati je moč, da bodo ljudje težko ali zelo počasi uresničevali svoje pravice, saj proračun ne bo mogel biti tako velik, na sodiščih pa bo gneča velika. V pravnih državah bi to speljali skozi obnove postopkov, saj je to pravni inštitut, ki je v Evropi že usvojen. Razmišljati bi morali malo manj politično in bolj razumsko, na osnovi evropske kulture. Predstavnik Kmetijske zadruge Sloga se je spraševal, kakšna bo usoda arondacij po letu 1958, saj jih zakon izključuje. Vojteh Budinek pa je dejal, da stvari ne bi smeli zapletati pri vračanju zasebnih hiš in lokalov, ki naj jih ljudje dobijo nazaj. Drugačen problem pa predstavljajo veliki tovarnarji in posestniki, njih bi morali obravnavati drugače. • M. V. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Gorenjska ima še presežek Presežek v blagovni menjavi s tujino je edina svetla točka katastrofalnih gospodarskih gibanj na Gorenjskem, tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta je gorenjsko gospodarstvo ustvarilo presežek, ki je znašal 10,2 milijona dolarjev, od tega 8,1 milijona dolarjev na konvertibilnem trgu. Gorenjsko gospodarstvo je januarja in februarja letos izvozilo za 81,09 milijona dolarjev blaga, od tega 96 odstotkov na konvertibilno območje. Uvoz je bil izvozom pokrit 126,2-odstotno, na konvertibilnem območju pa 144,4 odstotno. V celotnem uvozu gorenjskega gospodarstva, ki je v letošnjih prvih dveh mesecih znašal 70,93 milijona dolarjev, je imel re-promaterial 84,4-odstotni delež, oprema 8,4-odstotnega (5,96 milijona dolarjev) in blago za široko potrošnjo 7,2-odstotnega. Zadnjo zimo7 odst. prenočitev več Po dveh zaporednih zimah brez snega je bila zadnja zimska turistična sezona ugodna, saj je bilo snega dovolj, padel je zgodaj. Zimska sezona je bila tako boljša, vendar turistični delavci z njo niso zadovoljni. V Kranjski Gori, ki ima pozimi največ prenočitev, so jih našteli 148.488 ali 13 odstotkov več kot zimo poprej, sledi Bled z 98.504 prenočitvami in 6-odstotnim porastom, Bohinj s 49.845 prenočitvami in 11-odstotnim porastom, Gozd Martuljek s 15.239 prenočitvami in 10-odstotnim porastom, Bohinjska Bistrica s 13.370 prenočitvami in 18-od-stotnim porastom. Na zadnjem mestu pa je Dovje - Mojstrana, ki je prepolovila število prenočitev na vsega 3.457. V povprečju pa so zadnjo zimsko turistično sezono (od začetka novembra 1990 do konca februarja 1991) prenočitve na Gorenjskem porasle za 7 odstotkov. Promet zasebnih podjetij narašča Na Gorenjskem je bilo do konca lanskega leta ustanovljenih 1.427 zasebnih podjetij, ki zaposlujejo 704 delavce, kar je manj kot odstotek zaposlenih na Gorenjskem. Ustvarila so 2,5 odstotka prihodkov gorenjskega gospodarstva. V letošnjih prvih treh mesecih pa so prihodki zasebnih podjetij na žiro računih znašali 712 milijonov dinarjev, kar je predstavljalo 4 odstotke prometa gorenjskega gospodarstva. Počasi torej zasebna podjetja le pridobivajo na pomenu. Plačane le 67 odstotkov članarine Letošnji finančni načrt Gospodarske zbornice Slovenije je realno za 13 odstotkov manjši, tako so ga lahko sestavili predvsem zaradi zmanjšanja zaposlenosti. Doslej so število zaposlenih že zmanjšali od 412 na približno 300, letos pa naj bi jih odšlo še 50, saj je končni cilj racionalizacije 250 zaposlenih. K temu so prisiljeni tudi zaradi vse manjših prihodkov zbornice. Približno tretjina podjetij zaradi blokiranega računa članskega prispevka zbornici ne plačuje, saj je njegova izterljivost le 67-odstotna. Vseh tistih, ki članarine niso mogli plačati, tudi nisto terjali, kar pa je za dve tretjini podjetij pomenilo, da se jim članarina zbornici ni znižala. AVTOŠOLA €S Begunjska 10, KRANJ, tel.: 216-245 VAŠA AVTO ŠOLA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV 6.5.91 Po šestih letih Elanova proizvodnja spet prinaša dobiček Kakšna bo izklicna cena Elana Na petkovem zboru v Poljčah se bodo upniki odločali o pretvorbi terjatev v delnice. Begunje, 19. aprila - Stečaj begunjskega Elana se preveša v tretjo, zaključno fazo, ko naj bi upniki z odkupom podjetja v stečaju prevzeli Elan oziroma svoje terjatve spremenili v delnice. Dejansko bo o tem odločalo 89 upnikov, ki imajo 91 odstotkov vseh terjatev, stečajni upravitelj Igor Triller pravi, da je 70 odstotkov upnikov že pristalo, neznanka je še Ljubljanska banka, saj ima Gorenjska banka zahteve iz naslova hipoteke. Knjigovodska vrednost Elana je od 70 do 80 milijonov mark, izklicna cena bo odvisna od soglasja upnikov. Potihem računajo, da jim bo uspelo pretvoriti v delnice 90 odstotkov terjatev. V tem primeru bodo novi lastniki v gotovini izplačali le 10 odstotkov terjatev, seveda predvsem manjšim upnikom. OTROŠKA TRGOVINA Tomšičeva 16, 64000 KRANJ Delovni čas: od 9. - 12. ure, od 15. - 19. ure ZELO BOGATA IZBIRA OTROŠKIH POMLADANSKIH OBLAČIL 0-16 let Štirje meseci in pol so minili, odkar je v Elan prišla stečajna ekipa z Igorjem Trillerjem na čelu in stečajni postopek se uspešno preveša v tretjo, zaključno fazo. Za petek, 26. aprila, je v Poljčah sklican zbor upnikov (povabljeni so vsi, ki imajo več kot 4 milijone dinarjev terjatev), na njem bodo odločali o nakupu podjetja o stečaju oziroma o pretvorbi terjatev v delnice, s čimer bi upniki prevzeli Elan, ki bo tako postal delniška družba, njegovi lastniki pa sedanji upniki. Elan ne bo pretežno hrvaški Upniški odbor se je na aprilskem sestanku v Begunjah že strinjal s takšno rešitvijo, zdaj bodo na zboru preverili soglasje upnikov, čemur bo sledila licitacija. Možen model odkupa podjetja v stečaju, ki ga bodo predstavili v petek v Poljčah, sta izdelala ugledna strokovnjaka prof. dr. Jakša Barbić in prof. dr. Mihailo Dika z zagrebške pravne fakultete. Ugibanja, ali bo Elan tako postal hrvaški, je Igor Triller zavrnil, Slovenija je še vedno posredni lastnik Elana, saj imajo hrvaški upniki 40- odsto- tni delež terjatev, slovenski 54-odstotnega. Res pa je, pravi Triller, da so hrvaški veliko bolje organizirani, v konzorciju je le nekaj manjšin slovenskih upnikov. Z Elanom se še vedno ukvarja Peter Lampič, zdaj z vprašanjem, kako naj ostane slovenski, pravi Triller. Po redni poti verjetno ne bo prišlo do tega, da bi bili kaznovani ljudje, ki so povzročili finančni zlom Elana, je dejal Igor Triller, vendar pa bomo povedali, kdo je to napravil, saj se v svetu posli sklepajo na gentlemanski osnovi. Vse namreč kaže, da bo zelo težko ali sploh nemogoče dokazati zvezo med depoziti in posojili posameznikov v avstrijskih bankah, saj tudi vseh informacij o izginuli dokumentaciji še nimajo. Končali so z revizijo podjetij v tujini, njihovo poslovanje je zdaj pod kontrolo, pod črto pa pozitivna ničla, če se seveda ne bo "zgodilo" kaj novega. Izkazalo se je, da najslabše poslujejo Elanova podjetja na Švedskem, najbolje pa športni center v Avstriji, ki je imel lani 2 milijona šilingov dobička. je približno 300 milijonov mark. Dodati moramo seveda, da je preračun napravljen še po starem tečaju dinarja in da so Elanovi dolgi z devalvacijo "lažji" za 44,4 odstotka. Obresti pa bodo za terjatve obračunane le do začetka stečaja, kar seveda velja tudi za banko Les. Po gospodarskem načrtu Elana International naj bi letos prodali za 70 milijonov mark Elanovih izdelkov in za 40 milijonov mark izdelkov drugih izdelovalcev. Slovenski upniki v konzorcij niso organi '.irani, zato je manj jasno, kaj b )do dejali v petek, Triller se potihem nedvomno boji, če ne bodo špekulirali. Na petkovi tiskovni konferenci je dejal, da je popolna uganka Ljubljanska banka, saj ima zahteve iz naslova hipoteke, zanjo je podpis dosegla aprila lani. Na sodišču je vložena tožba za razveljavitev hipoteke, odločitve še ni. Če bi hipoteko umaknila Ljubljanska banka, bi jo verjetno tudi Komercialna in hipotekama banka. Vsekakor pa zaplet stvari lahko zavleče, saj je Ljubljanska banka pomemben upnik, mati in njena gorenjska hči imata približno 33 milijonov mark terjatev, vseh terjatev do Elana pa Spori s slovensko vlado so se polegli, Igor Triller je dejal, da se je v petek dopoldne pogovarjal z ministrom Izidorjem Rejcem, saj Elan do konca tedna pričakuje odgovor, če bo financirala napis Slovenija na skakalnih smučeh. Elan s denarjem (300 tisoč mark) pokrije proizvodne in tekmovalne stroške, saj izdelajo le tisoč skakalnih smuči letno. V nasprotnem primeru bodo podpisali pogodbo z drugim, saj imajo dve resni ponudbi iz tujine. Po treh mesecih dobiček Prvič po šestih letih brez popravljenih bilanc Elanova proizvodnja prinaša dobiček, ki je v letošnih treh mesecih znašal 316.239 mark, ta uspeh nam vliva samozavest in daje upanje, da bo Elan postal delniška Večja urejenost Deteljice Bistrica pri Tržiču, 16. aprila - Podjetje Petrol Trgovina Ljubljana TOE Kranj je na Deteljici danes odprlo prenovljen bencinski servis Tržič II. ob magistralni cestni M 1/la Ljubelj - Podtabor. Petrol je v obnovo servisa vložil 9 milijonov din, dejansko pa je objekt popolnoma nov, tehnološko sodoben in z bogatejšo ponudbo. Za tržiško občino je nedvomno pomembna pridobitev, kar je v svojem nagovoru ob otvoritvi poudaril tudi predsednik SO Tržič Peter Smuk. Zlasti je razveseljivo, da je ob gradnji bencinskega servisa Petrol uredil tudi parkirni prostor pred svojo restavracijo Deteljica, saj je neurejeno parkirišče zelo kvari- lo izgled sicer dobro urejenega nakupovalnega centra Deteljica. Petrolov bencinski servis Tržič II. je zgleden zlasti z ekološkega vidika, vgrajeni so namreč dvoplastni podzemni rezervoarji za gorivo ter izvedeni vsi varstveni ukrepi za zaščito okolja. Enako bo Petrol še do poletne sezone uredil tudi na servisu Tržič I. ob cesti Podtabor - Ljubelj v smeri proti Ljubelju. Ob otvoritvi nove bencinske črpalke so staro zaprli in začeli z obnovo. Bencinski seris Petrola na Deteljici ima poleg celotne ponudbe naftnih derivatov tudi veliko in dobro založeno trgovino z avtomobilskimi rezervni- mi deli ter drugim blagom. Obnovljeni servis je zasnovan sodobno po projektu arhitekta Franca Vodopivca in pod nazorom Petrolovega Inženiringa. Ima vgrajene naprave za samopostrežni način prodaje naftnih derivatov, vendar pa bo črpalka do zaključka obnove servisa Tržič I. obratovala še po klasičnem načinu prodaje. Novi Petrolov objekt ter urejeno parkirišče predstavljata za vse, ki jih zanima pestra ponudba tržiške Deteljice, zelo potrebno novost s poudarkom na varstvu okolja. Če se bo uresničila tudi zamišljena Pe-trolova dograditev objekta restavracije Deteljica v motel ter sprememba nedograjene nove družba, je dejal Igor Tflg Med šestimi novimi pOARM trenutno najbolje P0S,L. Elan Sport in Elan Servis, M*'■ ve pa ima Elan Ski, vendar^, razumljive, saj bo _ imeK> večje prilive šele konec Spomniti je treba, da je blokada Elanovega žiro računa decembra lani, ko je prišla nov* stečajna ekipa, znašala 1,9 fl# Jona dinarjev. V štirih meseci" m pol pa je po Trillerjevih besedah uspela stečajno maso povečati za 2.125 tisoč mar^, v kar pa ni všteta vrednost blagovne znamke, ki spet daje novo vrednost. Analiza donosnosti Elanov;11 izdelkov je potrdila rentabilnost večine izdelkov, pog°Jn.. imata le dva. Vendar bi se tu<« smučarske palice splačam lovati, če bi proizvodnjo P čali za 30 odstotkov, vPjJ,J0v. pa je izdelava enega od c ^ pri vseh ostalih pa je po 1 ^ jevih besedah renta ve 20-odstotna. ______' jg! Nova smučka uspešna na stiranju Nove MBX smuči zd^je izkušajo tekmovalci, o „ci na petkovi tiskovni kon1 spregovoril Primož Finzg • ^ rektor Elan Ski. Pove^oV \i je slalomske smuči M» pretekli teden testiral - Arm«1 Bittner, uporabljal jih bo v slednji sezoni, če bodo P°^jtja ri z Elanom uspešni- )a. Kune pa je preizkusil v ^ lomske smuči MBX 2 Kot očarljivo počitni- težena počitniška ponudbo mesto, kot prizorišče ^S^f^Zt^Z J ednarodriih sejmov in počitniške dneva Obilna Vgresov že več deset- - je ponudba za izrabo pro- etll vabi goste iz vse Ev- stega časa: 115 teniških J°Pe. Ni čudno. Milo pod- igrišč, sedem dvoran za ^bJe, čista voda Vrbske-' jahanje, trim proge, squ-ya Jezera, nedotaknjeno ash hale in drugo največ- eieno okolje, slikoviti je kegljišče na asfaltu v •—Evropi. Med največjimi mestnimi znamenitostmi je kamniti ribič, ki stoji na tržnici z vklesano letnico 1606 in napisom: Stal bom tukaj, dokler ne bodo šle moje ribe in rakovice. Legenda pravi: Nekoč je ribič z Vrbskega jezera prišel na trg. Ko se je ena od varčnih gospodinj pritoževala nad njegovim tehtanjem, je ribič prisegel: »V kamen naj se spremenim, če sem narobe tehtal.« In njegova prisega se je na mestu uresničila. Kip ribiča je postal opozorilo k poštenosti vsem ribičem, ki so prihajali z Vrbskega jezera prodajat svoj ulov. baufllax dobro JE VEDETI, ZATE JE VEDNO NEKDO TU. 40000 različnih izdelkov pod eno streho • orodje t sanitarna oprema • električni proizvodi • gradbeni material • ploščice • tapete • barve t vrata in okna • les • vrtno pohištvo BAUMAX - CELOVEC Gerbervveg 45 - Sudring Veselimo se vašega obiska! Komur pa je ljubše manj napora, se lahko sprehaja po obsežnih, slikovitih parkih, obišče planetarij m zvezdarno, občuduje živali v najlepšem zoološkem vrtu reptilij v Evropi ali pa v Minimundusu med modeli največjih svetovnih znamenitosti potuje okoli sveta. Mesto z jezerom pa življenjski čut še dodatno podkrepi, nudi resnično srečanje s poletjem. Največje kopališče ob jezeru v Evropi, eden najmodernejši kampov v Avstriji, vodni šport, priložnost za izposojo čolnov, plovba s parnikom - vse to da poletju pravi čar. Na prvem mestu pa je vsekakor kvaliteta vode v Vrbskem jezeru. V Celovcu so že pred leti vložili več milijonov šilingov v ureditev kanalizacije. Sad tega je, da ima Vrbsko jezero danes kvaliteto pitne vode. Celovec pa vabi tudi na pohode malo višje. Že Križna gora (Kreuzberg), Deželna hiša /Landhaus/ z dvorano grbov /VVappensaal/, v kateri so Fromillerjeve freske z upodobljenim ustoličevanjem slovenskih vojvod na Gospo-svetskem polju ter 665 koroških grbov TRIMMEL BAHNH0FSTR. 55 CELOVEC _ Keyboards, synthesizer - Yamaha. Casio. Technics, Roland ojačevalci -zvočniki mikrotoni-kitare-koncertne in električne Vamaha, Aria, Shiro, Blokllaute Moeck, flavte Yamaha Velika izbira-nizke cene Celovec. Burggasse 23. tel.: 9943/463-57991 AVTOMOBILSKI MATERIAL MAGOMETSCHNIGG CELOVEC - CENTER, 10.-OKTOBER STRASSE 6 Tel. 9943-463-511389, GOVORIMO SLOVENSKO ATS 1.240.- od ATS 98.- (1 PAR) od ATS 298.- od ATS 298.- MONTAŽA SONČNE STREHE ATS 890.- MONTAŽA RADIJA od ATS 100- TAKOJŠNJA MONTAŽA! NETO CENE. HIFI - TV - VIDEO Z E C H N E R CELOVEC - CENTER, 8.-MAI STRASSE 36 Tel. 9943-463-512516, GOVORIMO SLOVENSKO_ ODLIČNE PONUDBE, NAPRIMER: TECHNICS - MIDI GARNITURA POSAMEZNE KOMPONENTE, OJAČEVALEC 2 x 70 W, TUINER - TIMER, DVOJNA KASETA, AVT0REVERSE, AVTOMATSKI GRAMOFON, CD-PLAYER, ZVOČNIKI, DALJINSKO VODENJE. namesto ATS 12.900.- samoATS 1 0.825.-(OMEJENA KOLIČINA) SUPER CENE AVTORADIJEV GUME REIFEN PETER CELOVEC. ROSENTALERSTRASSE 189, Tel. 9943-463-282128 (200 m ZA 1. SEMAFORJEM V CELOVCU - NA DESNI STRANI) POSEBNE SPOMLADANSKE PONUDBE GUM: 145 SR 13........................................od ATS 399.- neto 155 SR 13........................................od ATS 439.- neto 155/70 SR 13..................................od ATS 429.- neto 175/70 SR 13..................................od ATS 530.- neto £ ŠIROKE GUME ti ALUMINIJASTA PLATIŠ-ČA ti PONUDBA KOMPLETNIH KOLES ti RAČUNALNIŠKO CENTRIRANJE ti MICHE-LIN ti PIRELLI ti DUNLOP ti SEMPERIT ti FULDA... ti ODPRTO TUDI OB SOBOTAH ti GOVORIMO SLOVENSKO ti največja prodajalna električnega materiala v središču CELOVCA CELOVEC, Pernhartgasse 8, tel. 9943 / 463 / 57 9 66 Ankershofenstrasse 2 tel. 9943 / 463 / 511282 VSAK MESEC POSEBNE PONUDBE POMIVALNI STROJ CANDY: PRALNI STROJ IN SUŠILEC PERILA ALISE WD 28,4 x 4 400/800 obr./min., 18 programov, 1/2 varčevalna tipka 8.990 ATS neto CANDY SUŠILEC za PERILO, 4.000 ATS neto CANDY PRALNI STROJ 400 obr./min. 3.325 ATS neto, 800 obr./min. 5.850 ATS neto DE LONGI FRITEZA s 50 % prihrankom olja samo 1.335 ATS neto CANDY 14 S POMIVALNI STROJI, 6 programov, hitri program za kozarce (okoli pol ure) 4.750 ATS neto CANDY 16 TB POMIVALNI STROJ, samo 6.650 ATS neto PONUDBE VELJAJO DO RAZ PRODAJE ZALOG EPILADY samo 800 ATS neto AVTOR ADIOAPARATI BLAU-PUNKT - PHILIPS - GALAXIS že za 400 ATS VSI ELEKTROINŠTALACUSKI MATERIALI, CELOTEN PROGRAM STIKAL BERHER, BUSCH, JUNG, MPE, MERTEN, TELEFONSKI APARATI - RADIJSKI SPREJEMNIKI - HIFI IN VIDEO NAPRAVE »domači hrib« meščanov, nudi 60 kilometrov poti za sprehode. Krog in krog mesta pa je nešteto lepih možnosti za izlete peš, s kolesom ali avtom. Trenutno je najpopularnejše obiskovanje gradov. Celovec obdaja 22 gradov, ki jih je treba obiskati. CELOVEC-to je tudi srečanje s kulturo in umetnostjo, s tradicijo in sedanjostjo, z ubranostjo in življenjsko silo ter s prijaznimi prebivalci. Celovec - to je tudi srečanje z enim najlepših starih mest v Evropi. Okrog 50 romantičnih arkadnih dvorišč, sijajne baročne fasade, poslopja s posebnimi renesančni oblikami, mojstrovine italijanske gradbene umetnosti -vse to daje 800 let staremu mestu še poseben čar. Obiskovalca pa ne čaka mrtvo muzejsko mesto. Staro mestno središče je zgodovinsko srce, ki močno utripa. Na dvoriščih vabijo kavarne in boutique, tu so koncerti in gledališke predstave. Na Glavnem trgu najdete tudi skulpturo možička iz Vrbskega jezera. Legenda pravi, da je bilo davno na južni strani Vrbskega jezera mestece. Meščani so živeli razkošno in razuzdano in so pozabili na poštenost, skromnost, varčnost. Ko so se spet zbrali na eni od neštetih zabav, so se sredi veselja odprla vrata vstopil bradat možic čudnega videza in veseli množici zapretil, da jih bo doletela kazen, če ne bodo prenehali z razuzdanostjo. Nihče ga ni jemal resno in so se mu vsi smejali. Po večkratnih opozorilih je možic odcepil majhen sod, iz katerega je strašna moč in vodovje razdejalo mestece in pokopalo pod seboj njegove prebivalce. Zgodovinske pasaže poživljajo izložbe in trgovine. Da ima v Celovcu »preteklost tudi prihodnost«, pa je mednarodno priznano: dvakrat je bilo glavno mesto Koroške odlikovano s tako zaželeno diplomo »Europa Nostra«. VELIKA IZBIRA BLAGAJN SHARP TDIMMCI 1 HlmmcL 1 BAHNH0FSTR. 55 CELOVEC C'clIlOII FAX S TELEFONOM RMHBfl SUPER CENA1 TRIMMEL BAHNH0FSTR 55 CELOVEC O NISSAN SINTSCHNIG CELOVEC LASTENSTRASSE 58 Tel. 9943-463-33114 BELJAK KARAWANKENWEG 56 Tel. 9943-4242-33112 • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA t PRVOVRSTNI SERVIS IN POPRAVILA @ AUTOHAUS R. TEYROWSKY CELOVEC, Tel.: 9943-463-281425 it VVAIDMANNSDORFER STR. 195 33 75 164 □ DAIHATSU CU0RE, CHARADE, APPLAUSE, FER0ZA, R0CKY ScUuUkaus NUDIMO VAM IZREDNO IZBIRO' ČEVLJEV. KOT STARI ZNANCI DOBRIH MODELOV - ČEVLJEV POSKRBIMO ZA VSAK OKUS IN ŽELJO PO ŽE ZNANIH UGODNIH CENAH. .POSTREŽBA IN SVETOVANJE! _ CELOVEC, ROSENTALERSTR. 205 Tel 9943-463-281913 NADOMESTNI DELI • SERVIS DODATNA OPREMA • VELIKA IZBIRA VOZIL VSESKOZI PONUDBE POSEBNIH MODELOV IN RAZSTAVNIH VOZIL UVIESNER: Mestno gledališče KOLESA - MOPEDI c^o&O €INU I JORG CELOVEC, SIEBENHUGELSTR. & Tel.: 9943-463-21722 Auto-Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 102, TEL.: 0043-403-21419 • SERVIS • NADOMESTNI DELI • KAROSERUSKI DELI • MEHANIČNA POPRAVILA • KLEPARSKA POPRAVILA • LAKIRANJI SPOJLERJI - SPREDNJI, ZADi*" STRESNI, ALUMINIJASTA PLATIŠČA. AVTORADIJI + AVTOZVOCNIKI, SPREDNJA MASKA Z ŽAROMETI -GRETJ« " MESTU«, OKRASNE CRTE MEOLENKE + DOLGE LUCI' ,,A AVTOPREPROOE - TUDI I* g"* SEDEŽNE PREVLEKE, SNEZN" VERIOE, GUME VSEH VRST SONČNE STREHE ITD... VELIKA IZBIRA NOVIH AVTOMOBILOV EKSPORTNE CENE 'RENAULT auto NOVAK PO ZELO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: SERVIS NADOMESTNE DELE' DODATNO OPREMO KAROSERIJSKE DELE MEHANIČNA IN . KLEPARSKA POPRAVILA CELOVEC, ROSENTALERSTR. 106 (O* GLAVNI CESTI V CELOVEC) Tel.: ^943-463-24304 optt rounjo OPTIČNI MOJSTER - SPECIALIST ZA KONTAKTNE L VELIKA IZBIRA IN ZELO DlcK NIZKE CENE SO RAZLOG ZA VAS OBi^ • KONTAKTNE LEČE (TUDI BARVNt) • OČALA • INŠTRUMENTI • MIKROSKOPI + DALJNOGLEDI 4- LUPE TEL: 9943-463-514649 ntEr) CELOVEC, PARADEISERGASSE 18 (< NIZKE CENE *j? ■** z we i r a a [ K L A GEN FU RT j SAM ON IG ŠIVALNI STROJI BERNINA DODATNA OPREMA, NADOMESTNI DELI + SER ENE SAM ON IG NIZKE cene ČELADE ZA MOTORISTE ELOVEC. PARADEISERGASSE 9 (V CENTRU) Tel.: 9943-463-57790 • KOLESA VSEH VRST • DODATNA OPREMA • NADOMESTNI DELI • KOLESARSKA OBLEKA I°[ek.23. aprila 1991 CELOVEC - ZA VSAKOGAR NEKAJ 11. stran ^^smsmaiAS I I ALTER - PLAJTZ,^^ I I SALON OBLEK CELOVEC BREZPLAČNE SPREMEMBE SE ISTI DAN.* ODPRTO: PON. - PET. 0.00-18.00 SOB. 9.00-12.30 VSAKO PRVO SOBOTO V MESECU 900-17.00 ČEVLJARSKI CENTER SCHUHHAUS ČE ŽELITE NAJBOLJŠE CELOVEC - NEUER PLATZ (CENTER - PRI MESTNI UPRAVI) Nekaj poudarkov za nakupovalce: 8 AKCIJA: dodatna °PREMA za vse MODELE SUBARU Kar se moške mode tiče, in dodatno opremo, kot je ANZUG SALON - salon so avtoradio, zvočniki, oblek vreden obiska. Ta spojlerji, aluminijasta pla- center moške mode v Ce- tišča, prevleke, prepro- lovcu vam nudi prvovr- ge, prtljažniki, športni vo- stno strokovno postrežbo lani, vlečne kljuke, okra- in je specializiran tudi za sne črte, meglenke itd... nenavadne velikosti. Po- Montaža je možna takoj, leg tega je ANZUG SA- postrežejo pa tudi v slo- LON tudi specialist za po- venskem jeziku, ročne obleke. V lastni de- Za lepoto deklet in žena lavnici so možna takoj- se še oosebei trudijo v Galerije v Celovcu • Kamtner Landesga lerie, Burggasse Ktinstlerhaus • Stadthaus, Theater-platz 4 • Galerie Hildebrand, VViesbadener Strasse • Galerie Slama, Be- Zabava V Celovcu nediktinerplatz • Galerie Spitrakeller, Bahnhofstrasse • Galerie Carinthia, Tabakgasse • Galerie Freund, VViesbadener Strasse 3 • Jimge Galerie, Pau- platz litschgasse Cabaret I "Tabaris", Pomembne te- ™lac£er stra£se.. "Eve" Night les: ongress Dancing Club, Volkermar-ket Strasse 90 Discotheque "Scotch", Pfarr bar lefonske števil- c7ub> a ke v Celovcu Prva pomoč 144 Policija 133 Taxi 31 1 11 Železniška postaja 17 17 Glavna pošta 55 6 55 Alter Platz Sir Charles Club, Kempstrasse Discotheque "Louis XIV", St. Veiter ring Discotheque "Cardinal", Kar-dinalplatz V£UKA IZBIRA VOZIL ^ Nadomestni deli SEF^VIS in POPRAVILA FRANCIJA DELA ^KIRAMJEE D°°ATNA OPREMA: fcNB STREHE, A^SNEČRTE, SPoSI^ASTA PLATIŠČA, KJE? iUTOHAUS TREFF SLOVEČ Št.1?pA43i;463-5l1745 1 NA KOROŠKEM šnja popravila, razumljivo brezplačno. Salon najdete v centru mesta na glavnem mestnem trgu. 200 metrov stran se že več kot 75 let trudi firma MAGOMETSCHNIGG za splošno zadovoljstvo kupcev, tudi precejšnje število iz Slovenije. Tu dobite vse za avto, kar človek poželi: nadomestne dele firmi MODEACCESSOI-RES v centru Celovca, Alter Platz 5, tel. 9943-463-57884, katere lastnik je PAUL HATHEY-ER. Na voljo vam je dekorativna kozmetika vseh vrst in najbolj znanih znamk in tudi dodatni pripomočki za izdelavo pričeske. Čaka vas največja izbira na Koroškem. LACOSTE CELOVEC, ALTER PLATZ 25 Tel. 9943-463-51 21 76 GORETEK PLANINSKE JAKNE že od ATS 1.995.- FLEECE - JAKNE že od ATS 930.-HANWAG - PLANINSKI IN GORSKI ČEVUI FILA VOŽNJA Z LADJO JE IZREDNO DOŽIVETJE Vkrcate se lahko na naslednjih mestih: Klagenfurt/See - Celovec/jezero Krumperdorf - Kriva vrba Sekirn - Sekira Reifnitz - Ribnica Maria W6rth - Otok Pčrtscah - Landspitz - Poreče Portscah - Werzer - Poreče Dellach - Weisser Robi - Dole Velden - Vrba Pustite avto v Celovcu - povezava je med vsakim od naštetih krajev. Obratovalni čas: od začetka maja do konca septembra. V glavni sezoni je vsak torek in četrtek »Mondscheinfahrt« /vožnja v mesečini/ ob prijetni glasbi in dobrem razpoloženju. Ob nedeljah je na programu »Friihschoppenfahrt« - dobro razpoloženje in zabava ob živi glasbi. Vsak večer v juliju in avgustu vozi ladja iz Celovca, Marije Otoka in Poreče tudi v igralni- co v Vrbo. In po uspešnem večeru spet po isti poti nazaj. »Wellen - Boogie« - zabava na ladji z velikim zabavnim programom, raketami..., vse ladje, ki sodelujejo, so sredi jezera. Cene vozovnic: odrasli 150,- ATS v predprodaji odrasli 130,-ATS otroci 75,- ATS v predprodaji otroci 65,- ATS in za vožnjo po Lendskem kanalu: odrasli 40,- ATS otroci 20,- ATS Pred prodaja kart je v prometnih uradih - Celovec Heiligen-geistplatz in v turističnih uradih vseh objezerskih občin. Lahko pa si najamete tudi celo ladjo. Cena za tri ure je 4.400,-ATS. Podrobnejše informacije dobite pri: ... W6rther-See und Lendkanal Schiffahrt, St. Veiterstr. 31, Celovec, tel.: 9943-463-21155 AVTO LETA RENAULT Clio Canon Vmm SUPERCENA! TRIMMEL BAHNHOFSTR. 55 CELOVEC WURM CELOVEC St. Veiter Ring 25-27 Tel. 9943-463-544000, GOVORIMO SLOVENSKO Izvolili so ga evropski avtomobilski novinarji. Renault clio poživi avtomobilski vsakdan, ker je poln življenja. Suvereno se prilagodi vsaki situaciji, se drži ceste kot magnet, sprinta kot atlet svetovnega razreda in naredi s svojo obliko povsod dobro postavo. Nove, moderne barve poudarjajo njegov mladostni srvling in so znamenje veselja do življenja. In to veselje "ahko uživate že od ATS 98.333 neto RENAULT,^ i • VELIKA IZBIRA VOZIL • SERVIS t DODATNA OPREMA • NADOMESTNI DELI 12. STRAN CELOVEC - ZA VSAKOGAR NEKAJ Torek, 23. aprila 1991 brother STREICHER brother B 530 OWERLOCK neto ATS 4.990. NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN 0WERL0CK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK, JUKI, ELNA, BERNINA, HUSOVARNA itd. CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL.: 9943-463-513648 KROPFITSCH PRI HONDI št. 1 CELOVEC, ROSENTALERSTR 147 Tel : 9943-463-22344 • TAKOJŠNJA DOBAVA VSEH MODELOV • SERVIS IN POPRAVILA • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • LEASING ZA FIRME • KREDIT Z AVSTRIJSKO PRIČO EKSPORTNE CENE_ Kako je v Celovcu s parkiranjem PARKSCHEIN zur B«nutzung gebtihrenpflichtiger Kurzparkzonen MAGISTRAT DER T^T i iS5rSTADT !%M 249864 PARKDAUER 1 STUNDE S 6,- Mon«t Jantar Hbtm Marz April Juni Juh Septembar [j] sa ns Si,- fiž| B5I 41 14 24 S LH (25 [H SU (26 7l fl7l [27 8 18! 28 B US [??] SSS i3ll Stundi [S fH m riši 2 I 14 3 ! 15 LU I« [51 [17 1181 ZJ I" fl [20 [9J 121! 10 122 ®TOYOTA LIPNIK CELOVEC, PISCHELDORFERSTR. 222 Tel. 9943-463-44846 • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • SERVIS IN POPRAVILA SUPER CENE VSEH MODELOV TOYOTA V ožjem središču mesta ste verjetno že kdaj parklr na parkirnih prostorih, zaznamovanih z modro črt° z označbo na tabli »gebiihrenpflichting« - zavezar pristojbini. Za parkiranje na teh prostorih je mesj uprava uvedla tako imenovane »parkscheine« - P kirne lističe. Te dobite v vsaki trafiki in v pose^ avtomatih. Parkirni listič je pravzaprav parkirnina-voljo so vam trije različni in sicer za 30, 60 in 9U nut, po 3, 6 oziroma 9 šilingov. Kazen za parkiranj brez parkirnih lističev je od 100 do 300 šilingov, kakor se splača priskrbeti si nekaj parkirnih u&ržJ saj so v Celovcu v primerjavi z drugimi dezein glavnimi mesti najcenejši (npr. Gradec ima trii" dražje). Kot v vseh večjih krajih in predvsem v mestih, je tudi v Celovcu težko najti prosti parkirni prostor. Mestne oblasti na več načinov skušajo obvladovati red na območju ožjega središča mesta, kjer je pomanjkanje parkirnih prostorov največje. Posebej vas opozarjamo na površine in zasebne parkirne prostore, kjer je znak z narisanim »pajkom«. S teh površin in seveda, kjer je s parkiranjem oviran promet, stalno in tudi zelo hitro odvažajo vozila. Verjemite nam, da to zagotovo ni cenejše kot pri nas, kot večina stvari, zaradi katerih Celovec še posebej radi obiskujemo. Takole zgleda parkirni listič, na katerem ob začetku parkiranja označite datum in čas ob začetku parkiranja in ga pustite na vidnem mestu na polici nad armaturno ploščo. Lističi so naprodaj v vseh trafikah in veljajo na vseh parkirnih površinah označenih z modro črto in napisom »Gebuhrenpflichtig« za čas, označen na lističu. Na številnih krajih v Celovcu in po koroških cestah s nameščeni takšni radarji (na sliki) in so več ali manj v čas »na delu«. Kazni seveda niso nizke, letos so jih tu že povišali in se gibljejo od 300 do 50.000 šilingov, oov sno od teže noge na plinu. TOVARNA ČRPALK ERNST VOGEL Gesellschaft m. b. H. ČRPALKE ZA VSAK NAMEN: • INDUSTRIJSKE ČRPALKE • HIŠNE VODNE ČRPALKE • ODTOČNE ČRPALKE • TOPLOTNE ČRPALKE • BAZENSKA TEHNIKA • VODOMETNE NAPRAVE prodajaCELOVEC pischeldorferstr. 181 TELEFON: 9943-463-45697 TELEFAX: 9943-463-45697-21 j? / FORD KAPOSI v Celovcu je najstarejše in največje zastopstvo Forda na Koroškem. To je podjetje, h kateremu se lahko obrnete ob vsakem času, brez ograj in zapornic, z velikim številom parkirnih prostorov za kupce. Več kot 70 sodelavcev zagotavlja vsem kupcem, vseeno ali pri prodaji avtomobilov, v servisni delavnici, kleparski delavnici ali skladišču nadomestnih delov kar največjo pozornost. Veliko skladišče novih avtomobilov nudijo še posebej gostom iz Slovenije veliko izbiro. Ker se avtomobilsko skladišče dnevno menja, nas lahko povprašate tudi po telefonu, kaj imamo na zalogi. Telefon je 9943-42200 / 20 ali 25 (gospoda Sutschitsch ali Pirker). Da so vsi pri FORD KAPOSI ku- pljeni avtomobili brezplačno dostavljeni do meje, je samo po umevna storitev. Ravno tako se razume samo po sebi, da slove govoreči sodelavci poskrbijo za premostitev jezikovnih ovir. ro eg vamiško novih FORDOVIH avtomobilov in rabljenih vozil znamk, zastopa avtomobilska veleblagovnica KAPOSI tudi mo kolesa znamk KAVVASAKI in SUZUKI. Pri FORDU izučeni mehani^ nudijo hitro in korektno delo. V računalniško vodenem 5*"adis£u domestnih delov imamo več kot 18.000 pozicij na razpolago za dir no prodajo ali montažo v hiši. Veselimo se vašega obiska GerhardTyl poslovodja in družabnik fiw« Kaposi CELOVEC, PISCHELDORFER STRASSE 219, Tel.: 9943-463-42200-0 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Resolucija o varovalnem pomenu gozda za slovensko okolje Vsi gozdovi naj dobijo varovalni značaj sko-gozdarskega ministrstva, ampak v vla iti 7 ' aPr''a " Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji U ye.za hortikulturnih organizacij Slovenije sta marca organizira-vodilJ,U ■'ani P°svetovanje Gozd in varstvo okolja, na katerem so Sta ".Vs.trokovnjaki slovenskega gozdarstva, kmetje, naravovar-eo/d 'n 'JUD'te'Ji izoblikovali Resolucijo o varovalnem pomenu javnost na pomen gozda za slovensko okolje V resoluciji med drugim ugotavljajo, da gozdovi pokrivajo več kot polovico površine Slovenije, da opravljajo števil-pomembne naloge (ohranjajo tla pred erozijo, uravnavajo Podnebje in vodni režim, proizvajajo kisik, dajejo varno oko-'je številnim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam ter krajini estetsko podobo, omogočajo turizem in rekreacijo, oskrbujejo ljudi z lesom in ostalimi gozdnimi pridelki) in oa so največji ekološki sistem, je še sposoben ohranjati in obnavljati slovensko krajino. lz razpoložljivih podatkov je sicer razvidno, da je slovensko gozdarstvo kakovost gozdov Povečevalo in dvignilo nad evropsko povprečje, vendar so gozdovi kljub temu zaradi rušilnih vplivov, ki jih povzroča C1°vek, vse bolj ogroženi in izpostavljeni propadanju. Ker v društvih za varstvo °'f-olja ne pristajajo na to, da bi UsPehe v sonaravnem gojenju gozdov izničili zaradi zunanjih vPlivov in neustreznega ravna vilno vzdrževan gozd, prevladati nad vsakim kratkoročnim interesom stranke ali posameznika". Zvezi društev za varstvo okolja in hortikulturnih organizacij pričakujeta, da bodo njuna prizadevanja politično pod- Dr. Dušan Mlinšek: Precej dolgo sem že v gozdarski stroki in me zelo moti, da se iz zgodovine nismo dosti naučili. Tudi zdaj prevladuje miselnost, da se v preteklosti ni nič naredilo in da se je delalo le slabo. Prav z gozdom pa dokazujemo, da se je delalo tudi dobro. Gozdarstvo se je v zadnjih štirih desetletjih vedlo zelo okoljet-vorno, podatki pa tudi kažejo, da je v tem času bistveno povečalo lesne zaloge. Zdaj, v gospodarski krizi, je spet nevarno, da bi pretirano posegali v gozdove in da bi naravovarstvena načela zavrgli in jih vrnili na raven 19. stoletja. Z laž pravijo, da ima kratke noge in enako se bo zgodilo z raznimi politič-mi lažmi in s politično nezrelimi potezami. Jože Knez, predsednik Zveze društev za varstvo okolja v Sloveniji: V bitki med ekologijo in ekonomijo je velika navarnost, da ekologija izgubi. Praksa to že dokazuje: gozdarska služba, ki je že sicer precej zmanjšana, propada, gojenje in varstvo gozdov je čedalje skromnejše, vse več je črne sečnje... J z nJ'mi, zahtevajo, da bi pri SDrernembi zakona o i gozdovih ^arjan Keršič - Belač: ^Prašuj, Sozdovi več Jq iem se, ali slovenski res ne potrebujejo ^ gozdarskih inženirjev. m,slim, da jih in da se m? °,dP°vedo lahko le buta-ste glave. upoštevali načela negovalnega ravnanja z gozdom, izboljšali ekološki del starega zakona in odstranili ovire, ki stroki onemogočajo nemoteno delovanje. Ker je temeljna sestavina nege gozda označevanje drevja za posek, je po njihovem mnenju treba to metodo, ki so jo v politični kampanji proti gozdarjem povsem razvrednotili, ohraniti in jo še izboljšati. Zvezi tudi zahtevata, da bi že z ustavnim določilom zagotovili sonara-vno gojenje gozdov, pa tudi to, da "se preneha gonja proti strokovni gozdarski službi, ki jo v zadnjem času samovoljno in neupravičeno izvajajo predstavniki Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke", da naj "se končno že udejani tolikokrat proklamirano načelo, da se politika ne sme vmešavati v stroko" in da mora "splošni družbeni in nacionalni interes, ki ga predstavlja zdrav in pra- AVTO SOLA RENT-A-CAR NON STOP tel: 213-619 328-602 prli stranka Zelenih in druge ekološko osveščene stranke, in sta v resolucijo poleg ugotovitev in zahtev zapisali tudi vrsto predlogov za to, kako bi ohranili in še izboljšali dosežene rezultate sonaravnega gojenja gozdov. Predlagata, da bi republiška skupščina prevzela neposredni javni nadzor nad gozdovi in gospodarjenjem z njimi oziroma sprejela program varovanja gozdov in razvoja gozdarstva ter zakonodajo, ki bi izhajala iz sonaravnih ekoloških usmeritev. Uveljavili naj bi takšen sistem financiranja, ki bi neprekinjeno zagotavljal denar za ohranitev in razvoj gozdov ter lastnikom gozdov pomagal pri dolgoročnih vlaganjih v gozdove in pri razvijanju njihovih sploino koristnih funkcij. Povsod, kjer divjad že povzroča škodo in še posebej tam, kjer so gozdovi ogroženi zaradi emisij ali iz drugih vzrokov, je treba zmanjšati njihov stalež. Delo z gozdom ne more biti prepuščeno samovolji lastnikov, ampak mora biti na vseh ravneh nenehno pod nadzorom javnosti in njenih legitimnih predstavnikov. Ker so gozdovi na Slovenskem pomembni za varstvo okolja, predlagajo, da MEŠETAR ki° u?!iko Je kmetijska mehanizacija v Metal- k] • JV ^»icujbKa mena di'vi -"I3 med drugim SV0Je kj jjNub,Jani, Domžalah in J n navajamo, so brez triodstotnega protega davka. poslovalnice tu-Kamniku? Cene, cena (v din) tro°£a, kiPer prikolica Farmer ec hlevskega gnoja Tajfun fre28anUblca !/l2 fr^! 5atuJe 130 stožača^tUJe155 RN trosilecpCeP,lecdrv.250 ■-~^!5C Ferti 300 03 36.900,50 2200 39.900,00 7.319,40 4.561,40 4.364,60 20.239,70 22.700,40 5.200,00 5.566,90 Kerso • • • ^P'ošneBaeZnJ organi Predvsem zaradi stališč lndustriie r uženJa kovinsko-predelovalne 2ašč'tf domTpodarske zbornice Slovenije o ni2ek kom- proizvodnJe sprejeli sramotno (3°° trakt "8ent za uvoz kmetijskih strojev "0st> dveh teV' 100 motornih vozil do nosil-]e °dločn Je Zadružna zveza Sloveni- Ne z na°, PJrot.estira,a- Svoj prostest uteme- 1. Će traktorjev in kmetijske mehanizacije ni mogoče uvrstiti v režim prostega uvoza, je treba takoj določiti kontingent količin, ki jih lahko uvozijo kmetje-fizične osebe. 2. Nesprejemljivo je, da država dovoljuje uvoz hrane, ki bi jo iahko dovolj pridelali doma, ne dovoli pa uvoza kmetijske opreme. 3. Govorimo o vstopu v Eropo, o delovanju trga, o konkurenci, o enakopravnosti zasebnih in družbenih proizvajalcev, v praksi pa doživljamo zapiranje domačih trgov, zapostavljanje zasebnega sektorja, dajanje prednosti podjetjem iz posamezne republike. V to sodi tudi izključna zaščita domačih proizvajalcev traktorjev in kmetijske opreme v primerjavi s tujimi, kvalitetnejšimi. 4. V Sloveniji je interes za uvoz še toliko večji, ker domači proizvajalci specialnih sadjar-sko-vinogradniških traktorjev ne izdelujejo. Podobno je tudi z žitnimi kombajni, prirejenimi za delo v hribovsko-višinskih območjih, ki jih Slovenija potrebuje, domača industrija pa ne proizvaja. 5. Pretekli so že trije meseci letošnjega koledarskega leta, začenja se sezona spomladanske setve, čez nekaj tednov se bo začela sezona spravila sena, v Beogradu pa še vedno fi-lozofirajo o visokih ciljih naše enotne gospodarske politike, zaščiti domače (nekvalitetne) proizvodne mehanizacije. Rezultati so znani že iz preteklosti: draga in nezadostna kmetijska proizvodnja. bi vsi dobili status varovalnih gozdov, pa tudi to, da bi strokovno gozdarsko službo prenesli iz ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v vladni resor za varstvo okolja. Za vsak večji poseg v gozd je treba izdelati analizo, ki bi odgovorila na vprašanje, kako bo poseg učinkoval na gozd; pri načrtovanju in gradnji gozdnih prometnic bi morali dosledno spoštovati načela varovanja gozda ter bi-oekološke stabilnosti gozda; takoj bi veljalo sprejeti ukrepe, s katerimi bi zaustavili nadaljnje propadanje gozdov; spoštovati bi morali prastaro pravico, da je "gozd odprt prostor za vse ljudi", in jim z zakonom omogočiti neškodljiv in usmerjen dostop v gozd, zagotoviti financiranje gozda na Krasu, odstraniti v gozdovih vsa odlagališča odpadkov in poskrbeti, da ne bi nastajala nova, seznanjati javnost ne samo o gospodarskih, ampak predvsem o splošno koristih gozda... • C. Za-plotnik Gospodarski svet SKZ-LS Zavzemanje za zasebno živinozdravništvo Ljubljana, 19. aprila - Gospodarski svet Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke je na seji v petek obravnaval razvojne usmeritve na področju živinoreje, vinogradništva, sadjarstva in hmeljarstva ter prizadevanja stranke za uveljavitev nacionalne pokojnine. V razpravi so poudarili, da je tudi na majhnih kmetijah mogoče pridelovati kakovostno krmo in da bi domačo pridelavo morali zaščititi pred poceni uvozom, še zlasti na področju vinogradništva. Ko so obravnavali razvojne usmeritve v živinoreji, so med drugim menili, da bo zasebna živinozdravniška praksa precej prispevala k boljši kakovosti in k nižjim cenam storitev. Zavzeli so se za t.i. "družinskega živinozdravnika". Predsednik stranke Ivan Oman je dejal, da so njegova stališča o privatizaciji in denacionalizaciji precej podobna Sachsovim, vendar pa pri njih ne bo vztrajal, če bodo v stranki menili drugače. Ocenili so, da tudi v prihodnje v kmetijstvu ne bo šlo brez regresov in premij in da mora novi gozdarski zakon bolj upoštevati interese lastnikov. • C. Z. Kjer "domuje" osamljenost... "Star sem trideset let, s službo, poklicem, avtom ter srednje veliko mehanizirano kmetijo. Z delom in odrekanjem sem postavil hišo in gospodarsko poslopje in v hlev privezal šestnajst glav živine... Dejavnost bi še rad razširil, vendar vsega ne zmorem sam. Potreboval bi pomoč, starša sta že starejša... Rad bi spoznal dekle, ki bi mi pomagalo izpolniti načrte, mi vliti voljo do dela in do življenja..." Pošten in veren fant čedne zunanjosti, srednje starosti, z avtom, novo hišo in manjšo kmetijo na lepem kraju želi spoznati prijazno, osamljeno dekle ali mamico enega otroka. Šifra: "cvetoča pomlad" "Fant, 39 let, z mehanizirano kmetijo v hribovski vasici nekje na Gorenjskem bi rad spoznal dekle, ki bi bilo pripravljeno iti z mano po poti kmečkega, družinskega življenja, deliti dobro in slabo... Šifra:pridi, ne bo ti žal..." Takšne in podobne ženitne ponudbe lahko vsak teden prebiramo v časopisju, še posebej v Kmečkem glasu in Slovenskih brazdah, ki največ pišeta o problemih slovenskega kmetijstva. * * * Problemov je veliko in niso samo gospodarski, ampak tudi socialni. Na Slovenskem je veliko kmetij, kjer ob strojih, gospodarskem poslopju, polnem hlevu, urejenem domu in lepem avtomobilu "domuje" osamljenost, kije ni mogoče kar tako pregnati, še manj odpraviti z denarjem. "Bolezen" je ponekod že tako huda, da ni ne volje do dela ne želja po napredku in ne pripravljenosti, da bi tudi sami kaj storili zase, za svojo prihodnost in za prihodnost kmetije. Nekateri obupujejo, si iščejo uteho v alkoholu, v pretiranem veseljačenju... Zdi se, da pri nas govorimo predvsem o gospodarskih problemih kmetijstva, da pa pred socialnimi radi mižimo ali jih porivamo ob stran ali na rob. Čeprav se je v zadnjem desetletju zvrstilo že na stotine različnih problemskih konferenc in drugih sestankov o kmetijstvu, se ne spominjamo, da bi na katerem posebej govorili o problemih, ki niso "samo stvar posameznika, ampak tudi družbe". Če neka kmetija nazaduje ali propada, to ni več samo "osebna stvar lastnika ali gospodarja", temveč to tako ali drugače občuti tudi nacionalno kmetijstvo, ki tudi ni povsem običajna gospodarska panoga, ampak povsod v svetu zaradi pomembnosti v nekem posebnem položaju. • C. Zaplotnik Obnova gozdov zaostaja za načrtovano Na vprašanje Branka Novaka, poslanca v zboru občine republiške skupščine, o pogozdovalni politiki v Sloveniji, je republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravil odgovor, v katerem med drugim piše, da obnova gozdov za polovico zaostaja za načrtovano in da je zaostajanje predvsem posledica zmanjšanja poseka lesa, s tem pa tudi zmanjšanja skladov za biološko reprodukcijo. Čeprav je ob manjši sečnji lesa tudi manjša potreba po obnovi gozdov, pa v sekretariatu ugotavljajo, da bi bilo tolikšno zaostajanje za načrti zaskrbljujoče šele potem, če bi to trajalo dlje časa. Če bo republiška skupščina sprejela predlagane spremembe in dopolnitve zakona o gozdovih, bo po novem za obnovo gozdov kot tudi za vsa druga gozdnogojitvena dela zadolžen lastnik. Ker dosedanje izkušnje kažejo, da lastniki gozdov opravijo manj kot polovico potrebnih del, so za prehodno obdobje, v katerem je največja nevarnost, da ne bi bila opravljena dela, ki so pomembna za trajnost gozdov, predvideli finančne intervencije za zasebne gozdove. FL# C. Z. LIP, lesna industrija Bled TOVARNA BOHINJ Tomaža Godca 5, Bohinjska Bistrica p.p. 23 razpisuje JAVNO LICITACIJO za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: izklicna cena elektromotor 4 KW, 1401 o/min 800,00 din elektromotor 3,8 KW, 945 o/min 500,00 din elektromotor 7,4 KW, 2900 o/min 1.400,00 din elektromotor 1,5 KW, 700 o/min 300,00 din elektromotor 2,2 KW, 1430 o/min 400,00 din elektromotor 15 KW, 1425 o/min 2.500,00 din elektromotor 3,3 KW, 2890 o/min 600,00 din elektromotor 20 KW, 2930 o/min 4.000,00 din elektromotor 2,2/0,74 KW, 1360/450 o/min 800,00 din elektromotor 0,16 KW, 2780 o/min 400,00 din elektromotor 0,8 KW, 2830 o/min 600,00 din elektromotor 3KW, 705 o/min 600,00 din elektromotor 11 KW, 2940 o/min 2.500,00 din elektromotor 2,4 KW, 3000 o/min 400,00 din elektromotor 0,37 KW, 1370 o/min 200,00 din termogen 30.000,00 din težki mizni rezkar 183 45.000,00 din Javna licitacija bo v petek, 26. 4. 1991, ob 11. uri v LIP Bled, Tovarna Bohinj, Bohinjska Bistrica, Ul. Tomaža Godca 5. Ogled osnovnih sredstev je mogoč uro pred začetkom licitacije. Javne licitacije se lahko udeležijo pravne in fizične osebe. Pred licitacijo morajo interesenti vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene. Prometni davek plača kupec. Kupec mora blago plačati in prevzeti v roku 3 dni. Prodaja bo po načelu "videno kupljeno". P0TAPUAŠKA ŠOLA organizira jo ADRIANA - DC Informacije tel.: 064/311-272 od 8. - 9. ure in od 13. - 15. ure GLAS 14. STRAN SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO Torek, 23. aprila Ustanovljena firma Nissauto Yugoslavia Prvega aprila sta tokijski Marubeni Corporation in ljubljanska Avtotehna ustanovila mešano firmo Nissauto Yugoslavia d.o.o. Gre za prvo takšno družbo v Jugoslaviji in sploh za prvo jugoslovansko japonsko firmo. Avtotehna je bila že doslej generalni zastopnik za prodajo avtomobilov nissan. Novi salon Hyundai Na Samovi cesti v Ljubljani so prejšnji mesec odprli nov prodajni salon za vozila hvundai. Odprlo ga je podjetje Avto mer-kur, ki je v novi salon vložilo 4 milijone dinarjev in tako postalo največji distributer za prodajo teh južnokorejskih vozil, ki jih od lanskega maja prodaja generalni zastopnik Mednarodno podjetje Slovenijales. Doslej so prodali okoli 7000 vozil, od tega v rekordnem januarju kar 1700. Daihatsu tudi v Ljubljani V prostorih Name na Slovenčevi cesti v Ljubljani je že nekaj časa odprt nov salon zasebnega podjetja Aurora avto, ki je generalni zastopnik mariborske Jeklotehne, ki pri nas prodaja avtomobile daihatsu ter motocikle kawasaki. Bodočim kupcem je tako prihranjena pot v Maribor, pri Aurori avtu pa bodo skrbeli tudi za servisiranje vozil. Rabljene pločevine še vedno dovolj Ljubljana 21. aprila - Tudi predzadnjo aprilsko nedeljo se je na ljubljanskem sejmu rabljenih avtomobilov zbralo precejšnje število prodajalcev. Največ je bilo ponovno Zastavinih vozil, omeniti pa je treba tudi povečano ponudbo golfov in renaul-tov 5, ter japonskih vozil, ki jih preko Kolpe pripeljejo Hrvatje. Sosedom kupčije še naprej lepo cvetijo, medtem ko se med prodajalci težko najde še kdo, ki bi svojega konjička ponujal za dinarje, kar je po sobotni devalvaciji še bolj razumljivo. Sicer pa padec dinarja tokrat še ni imel pravega učinka. Cene (v DEM) rabljenih avtomobilov na ljubljanskem sejmu 21. aprila: tip vozila letnik 1990 Yugo Skala 55 Yugo Koral 45 Yugo Florida 12.500 Renault 5 Campus 15.500 VW Golf Diesel letnik 1989 8.000 6.200 14.200 16.000 letnik 1987 6.000 10.500 13.900 AB & C na Brniku V prizidku letališke stavbe je pretekli teden začela poslovati še ena firma za izposojo avtomobilov. Adriatic boat & car servicec, zasebno podjetje iz Dubrovnika, s 65 vozili in 10 plovili je poslovalnicam v Dubrovniku, Opatiji, Beogradu, Zagrebu in Portorožu pridružilo še brniško, ki jo vodi Rudi Aljančič. Nudijo dober izbor vozil po konkurenčnih cenah in pogojih najema. M A POSOJILNICA - BANK BOROVUE - Tel. 9943-4227-3235 podružnica BRODI - tel. 99434227-6227 ZAGOTOVLJENA ZAUPNOST POSLOVANJA Koliko je vreden dinar Tečajna lista z dne 19. aprila IM] Država Devize Velja za srednji tečaj Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 184,6425 1300,0000 1,7553 1527,5951 22,2494 Črna borza Črnoborzijanci se še niso povsem uspeli prilagoditi devalvaciji. Tako je marke na črnem trgu mogoče dobiti za najmanj 15 dinarjev, nekateri pa so računali bolj hitro in ponujajo valuto tudi za 17 dinarjev. Počakati je treba še nekaj dni, da se bo pokazalo, kakšna bo šticunga. Od včeraj vplačila za ZX Dober mesec po uradni predstavitvi so včeraj tudi pri koprskem Cimosu začeli prodajati citroen ZX. Za sedaj bosta pri nas na voljo dve izvedenki in sicer avantage in aura. Avanta-ge ima 1360 kubični motor in doseže najvišjo hitrost 172 km/ h, aura pa 1580 kubični motor in doseže 181 km/h. Sicer pa je vozilo na prvi pogled precej podobno Zastavini floridi, vse ostalo pa je kot noč in dan. Posebej je treba omeniti izredno prilagodljivost sedežev in zadnjo premo s samodejnim usmerjanjem. Prvi kupci bodo ZX dobili konec maja ali začetek junija. Avantage bo stal 307.500,00 dinarjev, aura pa 347.100,00 dinarjev. Glasov test: daihatsu feroza EL-II Terenec po meri ceste Na našo avtomobilsko preizkušnjo smo dobili tudi prvega terenca. Saj poznate tisto: čez tri gore, čez tri dole... Da, vse to in še kaj zmore terenski avto z imenom daihatsu feroza, ki so nam ga za nekaj dni cestne vožnje in pravega "plezanja" posodili pri celovški avtohiši R. TEYROW-SKY. Feroza je nastala kot tretji avto v dokaj mladi japonski tovarni Daihatsu. Najprej so razvili model charade, nato cuore, za ferozo pa se je pojavil tudi kombilimuzinski applause, ki smo ga v našem časopisu že testirali. Gre za na oko prijetnega terenca s klasično obliko, dokaj širokimi gumami in malce športno izbočenimi blatniki. Glede velikosti se feroza ne more meriti s pravimi terenci, kar dokazuje tudi njena notranjost. Prednja sedeža sta precej udobna, nekoliko bolj provizo-rična pa je zadnja deljiva klop, ki jo je mogoče popolnoma prevrniti, tako da se zadek vo- M. R., Bašelj: Doma nimamo kontejnerja za smeti, ker jih sPr0 uničimo. Kljub temu dobivamo položnice za odvoz. Ker jih ne p čujemo, smo dobili poziv s sodišča. Vložili smo pritožbo, na kot* ni bilo odgovora, položnice pa še vedno dobivamo. Javno podjetje Komunala Kranj: Po odloku SO Kranj so vsi občani dolžni imeti kontejnerje in s tem je obvezno tudi odvaža nje. Gre za kršitev tega odloka, zato bi moral v takšnih pr"11 rih posredovati tudi inšpektor. M., Podbrezje: Ali se je možno kje v Sloveniji anonimno in t"*1 plačno testirati za AIDS? Če ne v Sloveniji, kje je najbližje? Zavod R Slovenije za transfuzijo krvi: Anonimno in brezplačn" testiranje je možno na našem zavodu na Šlajmarjevi 6 v U bljani. Odvzem krvi je vsak dan od 7. do 14. ure. Zakaj je pri podlistku z naslovom Pod Marijinim varstvom *sa^C objavljena slika Alojzija Žiberta? Uredništvo Gorenjskega glasa: Sliko objavljamo, ker je AjoJzjj Žibert avtor omenjenega podlistka. Takšno navado smo ^ tudi pri prejšnjih podlistkih. žila spremeni v primerno velik prtljažnik, v katerem je zelo malo prostora, ko sta zadnja sedeža v normalnem položaju. Voznikov delovni prostor je zasnovan udobno, nekoliko težav pri večjih voznikih povzroča prenizko nastavljeno krmilo. Armaturna plošča je preprosta, vendar izredno lična in dobro pregledna. Voznik bo na njej našel vse, kar potrebuje pri vožnji. Poleg merilnika hitrosti s skupnim in dnevnim številom kilometrov ima tudi merilnik vrtljajev, čeprav je treba priznati, da je ferozin motor težko prignati v prepovedano območje. Po drugi strani pa je merilnik koristen, ker ima feroza precej nizko prestavno razmerje. Tako kot pri applauseu, so tudi pri ferozi vsa komandna stikala precej ponesrečena. Ker ima večji volanski obroč kot applause, je ročica za smerokaze ter luči, ki so jo vzeli iz tega modela, za voznikove roke nekaj centimetrov prekratka. Majhni in težko dostopni sta stikali za zadnji brisalec in zadnjo meglenko, ki bi morali biti takšni kot stikali za varnostne utripalke in ogrevanje zadnjega stekla, ki sta nameščeni ob robovih armaturne plošče. Vzvodi za nastavitev zračenja in ogrevanja, ki sta brezhibna, so dobro nastavljivi, vendar zaradi zgornjega roba sredinske konzole preveč skriti voznikovim očem. Razmeroma velike steklene površine omogočajo dobro preglednost, ki jo dopolnjujeta veliki zunanji ogledali. Nekoliko več potrpežljivost zahtevajo bočni pogledi, ker jih deloma ovira sredinski nosilec, ki je precej širok. Feroza je po vsakdanjih cestah zelo lahko vodljiv terenec, predvsem po zaslugi volana s servoojače-valnikom in lahkotnega ter natančnega menjalnika. Motor je miren in se rad vrti, tako kot pri applauseu pa postane ISTANBUL Nekdanja prestolnica bizantinskega in otomanskega cesarstva - mesto z največ imeni. Iz Ljubljane v Istanbul štirikrat v tednu, vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek. INFORMACIJE IN REZERVACIJE: ADRIA AIRWAYS, GOSPOSVETSKA 6 V LJUBLJANI, VOZOVNICE TEL.: 061/313-312, KOMPLETNI IT. PROGRAMI PA TEL: 061/302-030, 318-657 IN PRI VSEH POOBLAŠČENIH TURISTIČNIH AGENCIJAH. športno glasen pri višjih vrtljajih. Pri zaviranju tako na cestnih površinah kot na brezpotjih svojo nalogo dobro opravljajo prednje kolutne zavore, za zadnje bobnaste pa velja, da bi lahko bile učinkovitejše. Pri vožnji po brezpotju je vozilu v pomoč štirikolesni pogon z delno blokado diferenciala, za strmine in bočne naklone pa pride v poštev štirikolesni pogon s popolno blokado, vendar je mogoče tako voziti le z majhno hitrostjo. Sicer pa je ferozin motor dobro kos tudi voZ. njim naklonom, tako da aV. niku ni treba bati, damu to obstal med vzpenjanj ^ je Daihatsu feroza je aVt^ed t? pravzaprav nekje vmes ^pi-rencem in cestnim a cesti, lom. Čeprav je dober n* . ^ mu hkrati ne gre opore* ^ govih "plezalnih" sp°s° |j Z njim bodo lahko na,eg dovoljni tisti kupci, W ? t„ cestnega udobja zaže« Jjc0 kakšno terensko avantu f: TEHNIČNI PODATKI- jfiS vzdolžno postavljen sti' jfiei i 1589 ccm gibne pro^°'k0 vb"' kW (95 KM), elektrofaliiator zgavanje goriva, KU68s ttf' Mere in teže: dolžina & jtfO širina 1580 mm, \lf mm. Teža praznega ,0 kg, dovoljena skupna j ^/J mm. Največja hitrost J20km/n, Poraba goriva P"™ } g/ \QJ in mestni vožnji: 7>b/ 'ben*" l neosvinčenega super ^ w na 100 km. • M- Greg to Jurij Cigler Seja skupščine Zveze telesnokulturnih organizacij občine Kranj Osnovno letošnje pravilo -PREŽIVETJE ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Prejšnji teden so se na seji svoje skupščine sestali predstavniki športnih organizacij kranjske občine. Prej«*'- 22' ap"'a " Na skupščini Zveze telesnokulturnih organizacij cii li Sred-° 80 Predstavmk' posameznih športnih društev in organiza-J Pregledali delo preteklega leta in načrte za v prihodnje. - zorjev, presahnil. Kot je poudaril predsednik skupščine ZTKO, Slavko Brinovec, pa bo v letošnjem letu predvsem pomembno, da bo kranjski šport preživel. "Ne smemo delati prevelikih načrtov, ker za to nimamo denarja. Imamo ga trenutno toliko, da z njim pokrijemo 20 odstotkov vseh potreb kranjskega športa," je razložil Slavko Brinovec. Do konca maja naj bi vsi tisti klubi, ki so v največjih finančnih težavah, pripravili poročilo. Na osnovi teh poročil pa bodo v vodstvu skupščine izbrali tiste, ki jih bodo dodatno sofinancirali. Največji izpad sredstev je pri tistih, ki so namenjena za osebne dohodke strokovnega kadra iz delovne skupnosti, zato bodo do konca leta zmanjšali število zaposlenih za 10 odstotkov. V razpravi, ki je sledila poročilom, so poslanci predstavili številne pripombe in postavili obilo vprašanj. Odbojkarje je zanimalo, ali bodo kmalu dobili nadomestno igrišče za tisto, ki so ga izgubili ob gradnji olimpijskega bazena. Sklep o novem igrišču za prvem mestu so ugotavlja-" izredno obilno bero športnih uspehov v lanskem letu: solo Vzpon na Lhotse (8516m) Toma Česna, prvo mesto na SP v padalstvu Branka Mirta, udeleženca odprave Alpe-Adria Marija in Andrej Štremfelj, Boris Urbane in Albin Juvančič s prvim mestom v kategoriji dvojic na svetovnem prvenstvu v kegljanju in še Številni drugi. Glede na vse te uspehe so športniki kranjske občine daleč najuspešnejši v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami, če njihove uspehe gledamo v primerjavi s številom Prebivalcev v občini. Letos naj bi nadaljevali in tudi dokončali gradnjo kranjskega olimpijskega bazena. Finančna realizacija naj bl bila lani, sodeč po poročilu, ki So ga dobili predstavniki kranjskega športa, ugodna. Nekaj de-narJa, ki ga morajo še dobiti (neplačani računi iz preteklega leta), Pa bodo namenili v premostitveni sklad za letošnje leto. Letos se kranjskemu športu obetajo hudi časi, saj je dotok denarja, ki je Pritekal od patronatov in spon- odbojko je bil sprejet že ob začetku gradnje bazena. Največ vprašanj je imel predstavnik šahovskega kluba Kranj, ki je najprej opozoril na določene nedoslednosti pri delitvi sredstev za nogometni klub Naklo in nogometni klub Triglav Kranj. Glede na to, da je Naklo v prvi slovenski ligi, Triglav pa je že pred časom izpadel iz nje (članska konkurenca), bi morali Nakelčani dobiti večja finančna sredstva, kot pa jih dobivajo v primerjavi s Triglavom. V odgovoru na to vprašanje je bilo rečeno, da so v nogometnem klubu Triglav Kranj v članski konkurenci res izpadli iz prve slovenske lige, vendar pa so mladi v vseh ostalih konkurencah (pionirji, kadeti) med prvimi ali celo prvi. Poleg tega bi Triglava-ni, v primeru, da bi izgubili še tista sredstva, ki jih sedaj imajo ali pa da bi jim jih znižali, prenehali uporabljati nogometno igrišče na stadionu Stanka Mlakarja. Nogometni klub Naklo pa na tem igrišču ni pripravljen nastopati. Zato bodo sredstva tako pri enih kot pri drugih ostala ista, vendar morajo člani nogometnega kluba Triglav do konca letošnjega leta pokazati nekakšen napredek in urediti razmere v svojih vrstah. Nekaj pripomb je bilo tudi na pravilnik, ki pa ga bodo morali še spreminjati. Skupščina ZTKO je v svoje vrste sprejela šest no- vih članov (tri pogojno, med njimi je tudi Klub trmastih iz Preddvora), izključili pa so ŠD Zlato polje in Šahovski klub Kranj zaradi njune neaktivnosti. Nekateri poslanci so pogrešali redno izhajanje športnega mesečnika Stotinka. Stotinka je zaradi prevelikih stroškov samostojnega izhajanja postala sestavni del Gorenjskega glasa in bo v prihodnje izhajala vsak prvi torek v mesecu. Upravičena pa so tudi nekoliko višja sredstva, ki se namenjajo za vzdrževanje športnega parka Sava, saj ŠD Sava večino sredstev porabi za ogrevanje objektov (drago kurivo). Tudi podjetje Sava je v težki finančni krizi, poleg tega pa je pred časom sponzoriralo šolski center Iskra, zato je finančna pomoč nujno potrebna. Skupščini na rob: na seji v sredo so poslanci družno ugotovili in potrdili, da je nogomet delavski šport. Najcenejši, vsem dostopen. V Kranju imamo po znanih podatkih 17 ali 18 nogometnih klubov, 1900 registriranih nogometašev in 19.000 ljudi, ki se tako ali drugače ukvarja z nogometom. Nekateri so mnenja, da bi morala skupščina pomagati nogometu, da bi postal kvaliteten, vrhunski šport in preprečiti njegovo zapostavljanje. Ob vseh navedenih podatkih, bi morali predvsem v nogometnih vrstah sami poskrbeti za boljšo kvaliteto in iz tistih skoraj dvatisoč nogometašev dobiti čimveč takih, ki bi kvaliteto nogometa dvigali. • M. Peternelj Ligaški izidi ^°gontet- Nogometaši Živil - Nakla so v zadnjem kolu gostovali pri nJP'^dran Lame v Dekanih, kjer so iztržili točko, saj je bil rezultat neodločen 0:0. i^t°met' Rukometašice Kranja so v II. zvezni ligi - zahod na doma-in '^r'^u visoko z 28 : 8 premagale zadnjeuvrščeno ekipo z lestvice sk' V^0. utrdile sredi nje. V slovenski rokometni ligi sta obe gorenj-> ekipi igrali z uspehom. Rokometaši Šeširja so z 36 : 14 doma preli n 2ac*nJe z lestvice Emens Dol, Preddvorci pa so obe točki iztrži-a gostovanju v Ormožu, saj so domače moštvo premagali s 26 : 20. §2**"" ^a ^'ec^u so ta konec tedna ostali praznih rok. Odbojkarice tret S° tesno s 3 : 2 izgubile v Kočevju, a so kljub temu še trdno na rokJer?» ™?slu drugoligaške lestvice. Moški del Bleda pa je praznih Hz m P/.'šel iz Murske Sobote, kjer so jih odbojkarji Pomurja premaga-mmimaino razliko 3 : 2. nej^0'0Vaterpolisti kranjskega Triglava še naprej ostajajo najres-galj p and'dati za povratek v 1. A zvezno ligo, saj so v gosteh prema-točki eterJa z 22 : 11 in tako obdržali prvo mesto na lestvici in dve Prednosti pred Medveščakom iz Zagreba. • I. Kavčič ^,aninsko društvo Kranj prvomajski izlet na Vremščico runi 51 Vrernj/- a.pr"a * Planinsko društvo Kranj pripravlja 5. maja izlet na 5.43 Ur'Co v Škocjanske jame. Z vlakom boste odšli iz Kranja ob Uri. Ob'rv 4ubljani prestopili na notranjski vlak, ki odpelje ob 6.30 speij n h Kn-Se ^osle začeI' vzpenjati na Vremščico (1027 m), tja pri-janskju ° a r' 'n po1 zl°žne h°Je> nat0 Pa se boste spustili do Škoc-predvjj Jam- Ce boste želeli, si jih boste lahko ogledali. Povratek je dila Va^e" °b 16.46 uri iz Divače, v Kranju pa boste okoli 19. ure. Vo-ri'nsko a Tomaž Planina in Miro Feldin, ki vam priporočata pla-te Povrat6"10 Za sred°g°rJe- Vsi> k» se boste izleta udeležili, si kupi- atno vozovnico do Divače, dobili pa se boste na vlaku. na Kalifi^1 Pa Vas PD Kranj obvešča, da bo Dom Kokrškega odreda Potern d 0t*prt med prazniki od 27. aprila do 5. maja neprekinjeno, Krvavca Spet ob s°botah in nedeljah. Planinski dom na Gospincu -cc Pa je stalno odprt. • (M. P.) Baseball Ropsko prvenstvo v Ljubljani „j, Uljana - iw„k„n o o-*^_n «Tw_. <^__«»-1x1.1» i»_„i,i «i,*„_ Tek po tržiških ulicah Tržič - Organizacijski odbor VI. Memoriala Boruta Berganta, tradicionalnega teka atletov na 10 kilometrov, ki deluje pri Športni zvezi v Tržiču je sredi zadnjih priprav na četrtkovo veliko atletsko prireditev. Iz leta v leto se v Tržiču na teku po tržiških ulicah zbere večje število tekmovalcev, ne samo najboljših rekreativcev, pač pa tudi veliko atletov -tekmovalcev, ki jim je tržiški deset kilometrski tek eden zadnjih v pripravljalnem obdobju pred začetkom tekmovalne sezone. Prireditev v Tržiču, vodita jo predsednik organizacijskega odbora Janez Kikel in vodja tekmovanja Silvo Japelj, bo v četrtek, 25. aprila, z začetkom ob 15.45 uri, ko bo slovesna otvoritev, ob 16. uri pa se bodo podale na progo že prve štafete pionirk in pionirjev, 17.05 bodo startale vse ženske kategorije in mladinci ter za njimi še moški na najdaljši progi. Povedati je treba, da tekmovanje na najdaljši, deset kilometrski progi, velja tudi kot II. odprto prvenstvo pripadnikov teritorialne obrambe Gorenjske, ki je ob gorenjskem poltedniku Gorenjskega glasa tudi sopokrovitelj te zanimive, kvalitetne tekaške prireditve. Lansko leto je na teku v Tržiču nastopilo blizu 150 tekačev in tekačic, letos pa naj bi se jih zbralo že blizu 200, med njimi kot kaže tudi eden naših najboljših atletov Živko Romeo, ki je pred leti v Tržiču že zmagal z rekordom proge. Organizatorji, pri izvedbi aktivno sodeluje blizu 70 Tržičanov,. so tudi letos poskrbeli, da bodo vsi tekmovalci nezgodno zavarovani v času tekmovanja, da bodo prejeli brezplačen čaj in spominsko značko ter, da jim tudi letos ne bo potrebno plačati startnine. Ob vsem tem pa so pripravili celo vrsto ličnih častnih priznanj - kolajn in pokalov ter zanimivih praktičnih nagrad, kijih bodo razdelili med najboljše. Te nagrade so prispevale podjetja z vse Gorenjske, pa tudi nekatere iz drugih regij. Povedati je potrebno še to, da bo tekmovanje potekalo po tržiških ulicah in da bo zaradi tega v času tekmovanja med 15.45 in 19.45 uro v Tržiču občasna popolna zapora Cankarjeve ceste, Partizanske ulice ter Trga svobode, zato organizatorji prosijo vse Tržiča-ne, da v tem času čim manj uporabljajo te cestne povezave in si raje ogledajo na delu številne atlete iz vse Slovenije. Tekmovalcem, ki bi radi sodelovali na teku za VI. Memorial Boruta Berganta organizatorji, sporočajo, da je rok za prijave četrtek, 25. aprila, do 14. ure v pisarni Športne zveze Tržič, Bračičeva 4 ali po telefonu (064) 50-776 oziroma do 16. ure v prijavnici na prireditvenem prostoru. Kasnejših prijav zaradi računalniške obdelave podatkov in rezultatov ne bodo mogli upoštevati. V četrtek se torej Tržičanom in Tržiču spet obeta zanimiva športna prireditev, ki bo vsekakor vredna ogleda. J. Kikel Blejska odbojka II. Trener in igralec -težko združljivi vlogi Pogovor s kapetanom blejske moške odbojkarske ekipe ob koncu letošnje tekmovalne sezone. Bled, 23. aprila - Za Mitjo Torkarja, kapetana blejske moške odbojkarske ekipe, je bila letošnja tekmovalna sezona že dvaindvajseta po vrsti. Ves ta čas je Mitja Torkar, ki je zaposlen v Verigi in študira ob delu, igral in nekaj let tudi treniral odbojko. Z njim smo se pogovarjali po tekmi z ekipo iz Ljutomera, v kateri so, malce tesno pa vendarle, premagali goste. Kako vi kot kapetan ekipe ocenjujete igro vaše ekipe v letošnji sezoni? Mitja Torkar: »Lahko bi bili veliko bolje uvrščeni v I. slovenski odbojkarski ligi, če ne bi bilo veliko nerodnih porazov v jesenskem delu tekmovanja. V spomladanskem delu so zato padli obiski na treningu, ker ni bilo več možnosti, da se povzpnemo na prvo mesto. To je bil naš cilj pred začetkom sezone.« Ekipo sta v sezoni 90/91 zapustila dva igralca prve šesterice. Kako se je to izražalo v igri ekipe? Mitja Torkar: »Večje težave smo imeli zaradi tega, ker smo v jeseni zamenjali sistem igre. Vendar pa smo glede na vse te spremembe igrali dobro. Vključili smo tudi mlade igralce.« Kakšna je po vašem mnenju prihodnost moške blejske odbojke? Mitja Torkar: »Mislim, da bi morali vsi resneje pristopiti k delu, če ne bo še slabše kot doslej.« Vaše dolgoletno igranje ligaške odbojke? Mitja Torkar: »Rad se spominjam časov, ko je imela blejska odbojka še veliko manj denarja kot sedaj in so Blejci igrali v glavnem zaradi veselja do tega športa. Ko smo še hodili po vsej Jugoslaviji (dve leti smo bili v prvi B zvezni ligi), sem bil večkrat v vseh mogočih vlogah. Šofer, igralec, tisti, ki je skrbel za organizacijo,... Bilo je skromno, a lepo!« Če upoštevamo vaše dolgoletne izkušnje, imate mogoče trenerske ambicije v odbojki? Mitja Torkar: »Osem let sem že bil trener in hkrati igralec. Trenersko delo in igranje odbojke gre težko skupaj. Preveč energije ti vzame. Glede na mojo starost (37 let) sem bil na začetku sezone prepričan, da bo to moja zadnja igralska sezona. Glede na to, da sem trenutno v zelo dobri formi, mislim, da bom še vztrajal. Sicer pa se še nisem odločil: ali bi postal trener, mogoče sodnik,...«. Mojca Peternelj Foto: Jurij Cigler Praznična tekmovanja Tržič, aprila - Komisija za športno rekreacijo pri Športni zvezi Tržič bo tudi letos v počastitev 1. maja in Dneva OF pripravila več športnih tekmovanj, ki bodo štela tudi za točke v Delavskih športnih igrah 1990/91. Poglejmo si, kako si bodo sledila: - od 22. do 30. aprila bo na kegljišču pod avtobusno postajo vsak dan med 16. in 21. uro potekalo tekmovanje štiričlanskih ekip (moških in ženskih) v disciplini 50 lučajev mešano. Tekmovanje bo izvedel KK Ljubelj, prijaviti se je potrebno na kegljišču pri Dragu Kodru, prijavnina za ekipo pa znaša 150,00 dinarjev; - od 22. aprila do 16. ure dalje bo na balinišču na Ravnah v organizaciji Športnega združenja 5. avgust potekalo tekmovanje v balinanju za dvojice (tudi mešane). Prijave zbirajo na balinišču, žrebanje pa bo 22. aprila ob 15. uri, koje potrebno poravnati tudi prijavni-no v višini 100,00 din; - 22. in 23. aprila od 16. ure dalje bo v telovadnici OŠ Kokrškega odreda v Križah potekalo tekmovanje posameznikov in posameznic v namiznem tenisu. Prijavili ga bodo člani TVD Partizan Križe, prijave bodo zbirali med začetkom turnirja, prijavnina pa znaša 30,00 din; - 24. aprila med 13. in 18. uro bodo člani Strelske družine »ŠAK« Tržič pripravili ekipno in posamično tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško za ženske in puške znamke Mauser za moške. Prijavili se boste na strelišču na Cimpru, kjer bo tekmovanje potekalo, prijavnina za tričlanske ekipe pa znaša 120,00 din in za posameznike 40,00 din. - 24. aprila ob 17. uri bo v prostorih Gasilskega društva Tržič v organizaciji ŠD Tržič šahovski hitropotezni turnir za moške posameznike. Igralni čas je 5 minut na igralca, prijavnina znaša 30,00 dinarjev, prijavili pa se boste pred začetkom turnirja. Vabljeni! J. Kikel Nogomet Preložena tekma danes Zaradi snega preloženo pokalno srečanje med člani Živila -Naklo in Ljubljanskimi sodniki bo danes ob 17. uri v Naklem. Obeta se zanimivo srečanje, saj so gostje lani v pokalnem tekmovanju izpadli šele v zaključnem delu s porazom proti Kopru, letos pa so med drugim izločili tudi Elan in Medvode. V prihodnjem kolu čaka zmagovalca srečanja Koper, Izola ali Primorje (Jadran L.). D. J. vni p^J!8 ■ Baseball & Softball klub "Ultra Stop Zajčki", lanski drža-Se,»aU„ S *° "etos organizatorji evropskega prvenstva B skupine v ba-klub pr'jA, od H. do 15. junija v Ljubljani. Naš najboljši baseballski Se bodn J Je uvrstitev okrog četrtega mesta med sedmimi ekipami, ki ao Prvenstva udeležile. meroma n Je v Jugoslaviji raz-^erJamo poznan šP°rt, če priveden nap-nmer z ZDA> kJer J°v. Kii„KnaJP0Pularnejših špor-ba^u.i^b temu pri — — !- tearnebDa11 ^e ,Pa tudi nas postaja bolj priljubljen, [3nVJuBolVSe. bo'Je organizi-kar 18 hfr^'J1 trenutno deluje baseballs " v v. igi Kranjčani). Tako bo Ljuljana, kot center baseballa v Ju-^slaviji, letos od 11. do 15. jum-tudi domačin evropskega pr-nstva B skupine v baseballu. fa kar 7 v%,llskih k!ub°v od te-lh ekio v i, °Ve,niji- šest najbolj-VJugoslaviji nastopa v 1. Slnvin-med njimi so kar Avenije (tri iz Ljubljane in naši. Prvenstva se bo udeležilo sedem ekip: Rockford Vienna iz Avstrije, Technica Brno iz Češkoslovaške, Cologne Dodgers iz Nemčije, Warzsawa s Poljske, Vi-ladecans iz Španije, Hound Dogs iz Švice in Ultra Stop zajčki iz Ljubljane kot državni prvaki iz pretekle sezone. Imena najbrž ne povedo veliko, prvi favoriti so vsekakor Španci, naši pa računajo na vsaj četrto mesto, kamor tudi sodijo glede na tradicijo baseballa pri nas in dosedanje uspehe na evropskih prvenstvih. Ekipe bodo igrale v dveh skupinah vsaka z vsako, glede na uvrstitev v le-teh pa bosta tretjeu- vrščeni ekipi igrali za peto mesto, drugouvrščeni za tretje mesto, prvo uvrščeni ekipi iz obeh skupin pa za naslov evropskega prvaka B skupine in s tem za direkten vstop v A skupino med najboljše evropske baseballske ekipe. Tekme bodo na dveh igriščih v Ljubljani, v Polju poleg OŠ Edvard Kardelj in ob Golovcu v Štepanj-skem naselju. Pokrovitelj prvenstva bo občina Ljubljana Moste -Polje, organizacijski odbor, v katerem so predvsem fantje iz kluba Ultra Stop Zajčki in drugi navdušenci za basebsall v Ljubljani, pa se trudi najti Čimveč sponzorjev, ki naj bi finančno podprli organizacijo evropskega prvenstva. Zaželimo jim srečo, tako pri organizaciji kot na igrišču. • Igor Kavčič novo • novo • novo • novo • novo* novo • Trgovina za ŠPORT, LOV, RIBOLOV IN PROSTI ČAS KRANJ, Reginčeva 6 VELIKA IZBIRA- KONKURENČNE CENE Odprto: od 9.-19. ure, sobota od 9.-12. ure ( kandidat za predsednika i, pa je dobil 83,81-odstotno r Poro- ... „ kom's|Jc: Predsednik volilne *<7ude«» Vincenc ^u KRANJ, JAKA PLATIŠ KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Šestdnevna sodna obravnava dobila epilog v soboto opoldne Visoke kazni za vlome in tatvine Kolovodja tatinske peterice Danijel Nikac kaznovan z desetimi, njegova škofjeloška sodelavka Ja-sminka Vučetović pa s štirimi leti zapora. Jjofja Loka, 20. aprila - Sodnik škofjeloške enote Temeljnega sodišča v Kranju Milan Mlinar je v soboto opoldne razglasil sodbo Perici mladih, ki so lani približno dva meseca vlamljali in kradli wiie ter zlatnino iz stanovanjskih hiš po Škofji Loki in okolici. Kriminalisti UNZ Kranj so jih po spodletelem vlomu v Naklem pri-Wi 20. decembra v Medvodah. Od tedaj so bili storilci, razen ene-$*» ki se jim je pridružil dva tedna kasneje, v priporu. Glavni v tatinski druščini je bil Danijel Nil Sta**.. n '- ' Hitiš, a** *"' *"***"J*-a '"ikac, ameriški državljan črnogorskih tud **azen domačinke Jasminke Vučetović iz Škofje Loke, so preostali trije prihajali na nočne operacije iz južnih krajev. *«M»j so v približno dveh mesecih zagrešili kar 23 vlomov v stanovske hiše, odnesli za okrog 75.000 mark deviz in druge manjše »gocenosti, predvsem zlatnino. Danijela Nikca je sodišče kaznovalo z enotno kaznijo deset let zapora, Edina Petroviča 2 enotno kaznijo tri leta in šest Mesecev zapora, Jasminko Vučetović z enotno kaznijo štiri leta zapora, Dževata Hota z enotno kaznijo dve leti zapora jn Besima Selimaja z enotno kaznijo eno leto in šest mesecev zapora. Kazni so dokaj visoke, pri določanju je sodišče upoštevalo veliko število kaznivih dejanj, pogostnost in visoke zneske. Čeprav so bila njihova dejanja "odrasla", je ime- lo sodišče zaradi njihove mladosti (najmlajši komaj osemnajst let) pri določanju kazni toliko težje delo. A če bi kazni seštevali, bi bila leta zapora še znatno daljša: za Nikca 41 let, Petroviča in Vučetovićevo po osem let in pol, Hota štiri, Besima tri leta. Senat je vsem podaljšal pripor zaradi suma bega oziroma ponovitvene nevarnosti. Nikac in Vučetovičeva sta zaprosila, da bi takoj, že pred pravnomočnostjo sodbe, odšla na prestajanje kazni. Pritožba na dosojene kazni je mo- goča v petnajstih dneh od sprejema sodbe na Višje sodišče v Ljubljani. V obrazložitvi sodbe je Milan Mlinar dejal, da jih je sodišče spoznalo za krive na osnovi materialnih dokazov, izjav oškodovancev in očividke pri zadnjem poskusu ter nekaterih drugih okoliščin, ki kažejo na njihovo krivdo (enaki načini vlomov, razmetane hiše, kraja valut in zlatnine, prisotnost v okolišu vlomov ipd.). V preiskavi in na samem sojenju je roki pravice najbolj pomagala Jasminka Vučetović, njene izjave so bile vseskozi enake, sovpadale so z materialnimi dokazi in navedbami oškodovancev, medtem ko sta Nikac in Petrovič, ki sta "operirala" v hišah, dejanja le postopno priznavala, Besim, ki je bil v vlogi šoferja, pa je ves čas zanikal, da bi vedel, za kaj gre. Edino za sodelovanje Hota sodišče ni imelo neposrednih dokazov, oprlo se je predvsem na izjave Vuče-tovićeve in njegovo navzočnost v Sloveniji v času dejanj. Sodelovanje pri razčiščevanju kaznivih dejanj je sodišče Jasminki Vučetović štelo za olajševalne okoliščine. Jasminka je bila čustveno navezana na Danijela Nikca, podobno kot Besimova in Hotova je bila njena vloga pri vlomilskih podvigih postranska. Preiskavo je olajšala očitno tudi zato, ker jo je Danijel "varal" z dekletom, ki je prišla z njim iz Amerike, s katero je živel v izvenzakonski zvezi in je ni vključeval v vlome in kraje. Druščina je bila dobro organizirana in opremljena, dokaj profesionalna, plen pa so tudi takoj vnovčili, živeli na veliki nogi. Sodišče je oškodovancem prisodilo premoženjsko pravne zahtevke, saj z devizami, kar jih druščina ni zapravila, oškodovancev ni mogoče v celoti poplačati. Sodišče je obsojence zaradi njihove mladosti, večina je nezaposlenih, oprostilo stroškov kazenskih postopkov. • H. Je-lovčan Vaja jamarskih reševalcev Pripravljeni za pomoč v nesreči Jtr*«>i, 19. aprila - Okrog 70 metrov globoko v Jeralovem breznu se 'e Ponesrečil jamar, zato prosimo za pomoč, so sporočili 18. aprila Jfcodaj zjutraj v kranjski center za obveščanje. Na srečo je šlo le za loninevo v vaji Jamarske reševalne službe Gorenjske, med katero 80 BJeni člani dokazali dobro znanje in telesno pripravljenost. . Slovenski jamarji so v sode-ovanju z mednarodno jamarsko organizacijo že pred desetem začeli razvijati tehniko ^sevanja iz jam. V Društvu za raziSk ovanje jam v Kranju so jeJtav-U ekipo izkušenih jamar-ne«t'ri!- bi lahko P°magala ob C!,reci. Čeprav to na Gorenj- »Tokratno vajo smo pripravi skem še ni bilo potrebno pa je pomoč devetih reševalcev iz kranjske in radovljiške občine že prišla prav pri reševanju drugod. Zato Jamarska reševalna služba Gorenjske pripravlja tudi vaje v jamarskem reševanju. oskus umora £ nožem trikrat v hrbet H v Jeralovem breznu nad Zgornjo Besnico,« opisuje vodja reševalne službe Zvone Korenčan, pa razlaga: »Prek centra za obveščanje v Kranju smo reševalce okrog 6. ure obvestili, da je približno 70 metrov globoko v breznu jamar, ki ima poškodovano nogo in glavo. Reševalska ekipa se je uro pozneje zbrala pri kmetiji Jerala pod breznom. Tam smo se dogovorili o poteku reševanja; vodstvo akcije zunaj in v jami sta prevzela člana, ki sta lani opravila izpit. Že okrog poldevete ure sta bila pri "ponesrečencu" imitator zdravnika in spremljevalec, uro pozneje pa sta dve dvečlanski ekipi končali opremljanje brezna in začeli štafetni transport. To pomeni, da je vsaka ekipa poskrbela za dvigovanje nosil z "ranjencem" na delu poti, saj je naporno nalogo moč opravljati najalje eno uro. Pri reševanju, ki smo ga končali okrog 14. ure, so člani ekipe pokazali dobro telesno pripravljenost in poznavanje re-ševalske tehnike.« Vajo so spremljali tudi štirje jamarji, ki bodo po pripravništvu opravili izpit in dopolnili reševalno službo. V njo pa nameravajo privabiti vsaj enega zdravnika, da bi bila v primeru resnične nesreče pomoč učinkovitejša. • S. Saje Kr š»n s' 2^'.apri,a " Zaradi Posk H »Kusa umora je v priporu 24-letni Du- LaŽna ftkvlzlter|H a*» ki je vpričo policistov trikrat zabodel svojo družico Suzano » . Suzana H. in Dušan S. sta živela skupaj v *&gg& od 1988. leta. Zadnje čase se je njuna zveza toliko.krhala Ja * Je Suzana odločila oditi. Ker je ni pustil v stanovanje da £ £ela svoje stvari, je 15. aprila zjutraj na kranjski policiji zaprosi . 'aMedt?m "ko ji je Dušan S., sicer brez^aPflitvev Oveh Policistov dajal iz omar njena oblačila, JO^«g. Potegnil k sebi in jo z nožem trikrat zabode v-hrbet. Polici naiSta tak°J reagirala. Dušan S. je nameni no* tudrv enega od JJ'JU vendar sta ga policista obvladala. Hudo ranjeno Suzano H. so odpeljali v bolnišnico, Dušana S. pa v pripor. _aDOrne ka, P«San S. je bil lani med 16-mesečn.m prestajanjem zaporne ka*u> zaradi vlomov amnestiran in predčasno izpuščen. • H. J. GJA SONČnTsTRANI ALP__J Za boljšo kulturo bivanja ?Tuia M- aP»la " Clani F°tok,uba ril oav skofj» Loki razstavljajo v treh prosto-,n »O fotografij z ekološko tematiko. Razsta-i P„°J skupnim naslovom "Moja kultura biva-la bodo na ogled do konca aprila, ob koncu neseca pa bodo podoDno razstavo odprli še v gas,lskem domu na Trati. šest *otok,ub LTH, v katerem aktivno deluje z dnČ 0V' se Je v Preteklosti ukvarjal zlasti oKumentarnimi posnetki za potrebe tovar-nihnjeg0vi ć,ani pa so sodelovali tudi na razni" razstavah. Ob desetletnici kluba so se prvi?Vl Člani odloc'u\ da bodo v Škofji Loki V J PnPravili razstavo z ekološko tematiko. H v Jstu »n okolici so letošnjo pomlad posne-odn dokazov o človekovem malomarnem razh do okolJ'a- še zlasti Je bod,° v oči' kot vsoh83 Predsednik kluba Janez Pipan, po- b°a onesnaženo „ok~*:~ ~«~ «— Kranj, 22. aprila - Kriminalisti UNZ Kranj poizvedujejo za dvema neznancema, ki sta po jeseniških stanovanjih pridobivala naročila za ključavnice z alarmno napravo. Naročnikom sta dajala naročilnice s štampiljko Trgovine varnostnih naprav, Linhartova 92, Ljubljana, od njih pa jemala različno visoke akontacije, od 500 do 1.000 dinarjev. O ključavnicah kasneje ni bilo sledu, trgovina s štampiljke v Ljubljani sploh ne obstaja. Lažna akviziterja sta na območju Jesenic ogoljufala najmanj 26 ljudi. • H. J. GLAS Ekološki problemi v planinstvu Konec dvojnega obnašanja v gorah Kranj, 19. aprila - Na današnjem posvetu delavcev inšpekcijskih služb in vodstev planinskih društev z Gorenjskega in s Primorskega so se dogovarjali o možnostih za odpravo najbolj perečih ekoloških problemov v gorah. Več higiene tudi v kuhinjah planinskih postojank. Podoben posvet pred dvema letoma je dal nekaj vidnih rezultatov, je v uvodu tokratnega srečanja ugotovil Justin Zor-ko iz uprave inšpekcijskih služb Gorenjske. Kot je naštel, se po zbranih podatkih upravljalcev 40 planinskih objektov na Gorenjskem smeti nosijo v dolino od 23 postojank, 4 objekti imajo urejeno deponijo, 2 objekta nimata urejenega odlaganja odpadkov, 11 upravljalcev pa ni dalo odgovorov. Odplake v 21 kočah odvajajo v triprekatno greznico, 5 koč ima navadne greznice, en objekt pa ima samo ponikalnico. Za pranje perila v dolini se je odločilo že precej planinskih društev. Kdor še ne ravna tako, pa bi predvsem za visokogorske postojanke moral uvesti uporabo rjuh za enkratno uporabo, je še priporočil sanitarni inšpektor Zorko. Glede na to bo treba več storiti za ekološko osveščanje obiskovalcev gora, je menil predstavnik PD Javornik - Koroška Bela, planinec Sušnik z Jezerskega pa je opozoril na problematičnost usmerjanja našega planinstva zgolj v množičnost. Za izboljšanje ekoloških razmer bo v planinstvu nujen korak nazaj k skromnosti ter konec dvojnega obnašanja v gorah in dolini, je ob koncu posveta ocenil delavec uprave TNP in planinec Janez Bizjak, ki je predlagal več zavezujočih sklepov za planinsko organizacijo in družbo nasploh. Delavci uprave inšpekcijskih služb Gorenjske so dodali še opozorilo za pravilno skladiščenje naftnih derivatov in navodila za požarnovarnostne ukrepe v planinskih objektih, posvet pa so zaokrožili delavci zavoda za socilano medicino in higieno Gorenjske z navodili za pripravljanje zdrave hrane, o čemer bodo več spregovorili na enodnevnem seminarju za oskrbnike sredi maja. Srečanje v Kranju so izkoristili tudi za predstavitev nove spalne rjuhe in vreče škofjeloške Odeje ter okolju prijaznejših čistil za kuhinjske in sanitarne prostore. • S. Saje GORENJSKA NOČNA KRONIKA Navada je železna srajca 61-letni Kranjčan F. Z. je rekorder svoje vrste. Kar 29 let svojega življenja je prebil v zaporih, bil kar 31-krat obravnavan zaradi kaznivih dejanj. Tudi v jeseni svojega življenja živi, kot je vajen, na tuj račun. Ko je prejšnji teden odšel od kranjskih policistov, kjer so ga obravnavali zaradi vlomov v avtomobile in je skesano obljubil, da se bo poboljšal (lani je bil amnestiran), mu možje pravice sicer niso prida verjeli, da pa se bo tako hitro vrnil, pa si tudi niso mislili. Pred dnevi so možakarja spet prijeli zaradi vlomov. Navada je pač železna srajca. Zmota pri pokojninah Upokojenka i: okolice Škofje Loke je. potem ko je poštar prinesel pokojnini njej in njenemu tnoiu. alarmirala policiste, češ da ju je poštar prinesel okrog za celo pokojnino. Policisti so zadevo seveda preverili in ugotovili, da je pošteno štel denar. Žensko so le zavedli stari in novi dinarji na nakaznici. Pričakovala je namreč poračun 4700 dinarjev, bilo pa ga je samo za 470 dinarjev. Gostilniški pretep Možak iz Frankovega naselja je poklical na pomoč škofjeloške policiste, ker ga je v restavraciji nasproti železniške postaje na Trati napadel H. C. in mu strgal delovno haljo. Policisti so ugotovili, da je fantoma pod vplivom alkohola zakuhalo in sta se spopadla. K sodniku za prekrške bodo poslali H. Č. in natakarico 1. Z., ki jima je stregla s pijačo, čeprav sta je imela že čez normalno mero. Strašil z motorko Pol ure pred polnočjo so bili loški policisti povabljeni na Log, v hišo F. R., ki je v pozni uri z motorko obdeloval pohištvo in strahova! družino: Bil je tako zagnan, da ga niti pogled na modre uniforme ni odvrnil od "dela", tako da so ga policisti morali povabiti s seboj na prenočevanje. Sledi seveda sodnik za prekrške. Anonimno pismo Kakšne čudne posledice ima lahko anonimno pismo, pove tudi tale primer iz Novega sveta v Škofji Loki. A. H. je dobil pismo, naj zapusti svojo ženo, ker ni njegove vere. To ga je tako razburilo, da se je zvečer spravil nad ženo in jo pretepal. Zbežala je k hčerki, od koder je tudi poklicala na pomoč policiste. » ----* "'""a dinu I l| ,. Fotoopfr ° nabrežje reke Sore. lh slik vpiiu SO lzdelali več kot 150 črnobe ,Ke8a formata. Od teh so jih 30 raz stavili v galeriji Zveze kulturnih organizacij, 20 fotografij je na ogled v občinski avli, 40 pa v galeriji jedilnice LTH. Dober obisk prireditev, ki bodo odprte vse do konca aprila, je organizatorje spodbudil, da bodo preostalo gradivo še ta mesec razstavili v gasilskem domu na Trati. S tem pa njihovo prizadevanje za boljšo kulturo bivanja še ne bo končano. V sodelovanju s člani štirih fotografskih klubov v škofjeloški občini nameravajo namreč do konca leta posneti še več gradiva in na razstavah tudi v drugih krajih prikazati tako onesnažene kot lepe delčke narave v svoji okolici. Razstava želi opomniti, kot je med otvoritveno svečanostjo naglasila Silva Brank iz Zveze kulturnih organizacij, da smo sebi in prihodnjim rodovom dolžni ohraniti našo Zemljo tako, da nam bo na njej prijetno živeti. Ker nam je naš planet neke vrste dom, ga moramo imeti radi. In kar imamo radi, ne uničujemo! • S. Saje MARMOR HOTAVLJE Gorenja vas tel.: 064/68-210 SPOŠTOVANI GRADITELJI: od 12. do 30. aprila 1901 vas vabimo, da obiščete naio RAZPROnAJO, na kateri vam bomo po znatno nižjih cenah do 50 odstotkov iz proizvodnega programa nudili pestro izbiro izdelkov iz domačega in uvoženega marmorja in granita • tanke marmornate ploščice, poleg teh pa tudi NOVOST • tanke granitne ploščice iz svetovno znanih vrst granita • stopnice z različno oblikovanimi robovi • police • talne plošče raznih dimenzij • balkonske obloge • mize, kuhinjske in kopalniške pulte, kamine • prozorno silikonsko zaščito za marmor Na razprodaji vam bodo vsi ti izdelki na voljo sicer v omejenih količinah, vendar po izredno ugodnih cenah. Od 12. do 30. aprila 1991 pa lahko izkoristite še dodatno ugodnost - za vsa naročtta izdelkov po posebnih merah in vaših željah vam bomo nudili 15-odstotni AKCIJSKI POPUST. PRIDITE - PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO! GLAS 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 23. aprila1991 M Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a Če ne veste... ...kaj je Agromehanika Agromehanika je proizvodno in trgovsko podjetje, ki se lahko pohvali z zelo dobrimi izvoznimi rezultati. V proizvodnem podjetju v Hrastju, nedaleč od Kranja, izdeluje različno škropilno tehniko, dobro pa je razvila tudi trgovsko dejavnost. ...kako priti do Agromehani-ke Do Agromehanike, ki ima sedež v Hrastju, je mogoče priti najmanj z dveh strani. Če se peljete od Kranja proti Šenčurju (ali obratno), je nedaleč od odcepa za avtomobilsko cesto Kranj - Ljubljana tudi odcep do Agromehanike. Če prihajate z drugega konca, prek Delavskega mosta v Kranju, morate pri semaforiziranem križišču v bližini Mlekarne zaviti desno, se peljati še malo po cesti proti Trbojam in nato zaviti levo proti Agro-mehaniki. ...kaj dobite v Agromehaniki Agromehanika ima v Hrastju prodajno servisni center, v katerem po ugodnih, tržno zanimivih cenah prodajajo traktorje, priključke in rezervne dele iz bogatega programa IMT in Tomo Vinkovič, lastno škropilno tehniko (od največjih do takih za srednjeveli-ke traktorje pa tudi za vrtičkarje), visokotlačne agregate za pranje kmetijskih strojev in vozil, avtomobilske prikolice IMV Novo mesto in Tehnik Bjelovar, akumulatorje vseh tipov za traktorje in avtomobile, izdelke Verige Lesce, Donita Medvode, Iskre Avtoelektrike, Iskre Žarnice, svetlobna telesa (tudi za avtomobile domače proizvodnje) iz programa Sa-turnus... ...zakaj imajo v prodajno servisnem centru Agromehanike ugodne cene V Agromehaniki pravijo: raje zaslužimo nekaj manj, samo da dosegamo za kupce zanimive tržne cene. ...zakaj kupci z Gorenjske in tudi od drugod radi kupujejo v Agromehaniki v Hrastju Odgovor je preprost. Eno so ugodno cene, drugo široka ponudba izdelkov in rezervnih delov iz programov, ki jih "pokriva" Agromehanika, tretje celovitost ponudbe - izpolnjevanje garancijskih pogojev, učinkovito reševanje reklamacij, servisiranje, popravila... ...kdaj je prodajno servisni center odprt. Odprt je vsak delovni dan od 7. do 17. ure, v sobotah pa od 8. do 12. ure, pokličite pa jih lahko še na telefonski številki (064) 325-680 (iezervni deli) in (064) 324-033 (mehanizacija). UGODEN NAKUP JE PRI »LOKI« NAKUP KOMPOT ANANAS Delmonte 836 g VINO NAMIZNO BEL01/1 Slovin VINO MERLOT BRDA 1/1 Brda VINO ERO, belo 1/1 Hepok SADJEVEC ALK01/1 SIRUP MALINA 1/1 Apis MESNI NAREZEK 150 g Neoplanta ČOKOLADA LEŠNIK 100 g Kraš KEKSI LADA 350 g Kraš RIŽ 1/1 uvoz FIŽOL BEL11/1 uvoz KUMARICE 800 g uvoz PAPRIKA PARADAJZ fil. 720 g MILO TOALETNO Soleacream 100 g ŠAMPON parfumski Kismi 200 g NOGAVICE ž. hlače Top Star ' HLAČKE ženske sp. MTČ BRISAČE 75x 150 Plaža uvoz* 30,90 20,80 24,60 18,50 59,40 31,30 14,60 12,30 21,80 22,40 28,10 21,70 32,80 6,20 24,40 18,90 26,60 94,30 trgovsko podjetje LOKA ŠKOFJA LOKA OBIŠČITE KOKRO V GLOBUSU Trgovsko podjetje Kokra j* petek odprla prenovljeni oddelek Veleblagovnice s pohištvom v II. nadstropju v Globusu. Zvestim Kokrinim kupcem, med katerimi jih je precej tudi iz kam-niškega, domžalskega in 'Ju^ bljanskega območja, bodo P°* slej na več kot 1000 kvadratni metrih po ugodnih cenah nfl xl' biro dnevne sobe, spalnice, pre' sobe, otroške sobe domaČih (' tudi tujih) proizvajalcev. nost oddelka s pohištvom v yl busu v Kranju so tudi kuh'JJJ; Pestra je v prenovljenem od de ^ ku tudi izbira iz programa tovarne Ibi Kranj. Če pa razmišljate o nakupu jogija, potem vs kakor obiščite oddelek veleo«8 govnice Kokra v Globusu v nadstropju. Poleg bogate in pestre P nudbe pohištva, izdelkov lPyh in jogijev pa vas ob ugodn cenah čakajo tudi drugi ugoO' pogoji. Eden takšnih je tudl."0. kup z devetmesečnim op čnim odplačevanjem. Ug0^; sti in popuste pa imajo člani Kluba Kokra. «e Kokra pa vas bo ta teden * dvakrat prijetno Presene!'0. Prvič že danes (v torek) z oiv^ ritvijo prenovljene prodaja v Prešernovi ulici v Kranju, J ^ tri (v sredo) pa z otvoritvijo Radovljici. ^ I2[fk,23. aprila 1991 MALI OGLASI, OGLASI 19. stran (mmmmsmiiGiAs gjUjOCLflSI ^217-960 _ Cesta JLA 16 ZARATI STROJI ^odam VIDEOREKORDER Gore-zLf.:: 6 mesecev. 215-701, 5908 S°dam STROJ za izdelavo betonih 312-314, od 6. _6285 2AGO za razrez ® 622-581 6330 1 ROBINSON Club TRŽIČ tel.: 52-266 V četrtek, 25. 4., koncert skupine ĐAVOLI .. .. ~.....~ £=3 TEYROWSKY CELOVEC, Tel.: 9943-463-281425 £ VVAIDMANNSDORFER STR. 195 POSEBNE PONUDBE AVTOMOBILOV NAPRIMER MAZDA 323, 1.6i/3 VRATA V RAZLIČNIH BARVAH POSEBNA IZVOZNA CENA ATS 122.728,-(OMEJENA KOLIČINA) GOVORIMO SLOVENSKO. ja strešnika 2014. ure fcd^roda^ u, ^200-|itrski sadilni BAZEN LTH Ji ■' Potopni HLADILNIK ievko nfktnčni MEŠALEC za gno- lator brano in VENT|- pavlin"dZr sušenJe sena, av|"\ Polica 1, Naklo 3 kvV. 6337 OBVESTILA BARVAM z apnom in ostalimi obstoječimi materiali. Poceni in brez čakanja! Informacije na fl? 329-376_4664 J & J TV, VIDEO, HI-FI, SERVIS. Popravljamo vse vrste TV, VIDEO, HI-FI NAPRAVE. 329-886 5871 STAN. OPREMA Prodam dobro ohranjene KUHINJSKE ELEMENTE s štedilnikom. Informacije na ^ 217-950, po 15. uri _ 6351 Ugodno prodam SEDEŽNO GAR-NITURO (kavč in dva fotelja). Ur 324-443, popoldan 6393 VOZILA Prodam LADO Samaro, letnik 1987. Marko Sušnik, Sp. Besnica 41 6134 Kranj, C. JLA 4 Vam svetuje: - pri finančnih transakcijah - pri podjetniških odločitvah - pri organizacijsko-pravnih zadevah - pri Vaših finančnih naložbah v obrti ali v podjetju za Vas prodaja In kupuje nepremičnine: - parcele - hiše (samostojne, vrstne, - stanovanja (atrijska, manjša, večja) z lokalom ali brez, starejše hiše) - poslovne prostore v Kranju, Tržiču, na Bledu, Škofji Loki in drugod Pokličite nas po tel. 211-320 ali pa se oglasite osebno. ^daTrTTRAKTOR Štore 504, po-1 nnn08 vsa štiri kolesa, prevoženih S^ll^_g_51-743 6382 rel^MOfORNO ŽAGO Jonse- P8-396 nOV8, neraD|iena- * 6385 Ugodno, po stari ceni, prodam d.o.o., razširjena dejavnost, uvoz -izvoz in drugo, "g 621 -458 6344 IZDELUJEM vijake za škarje "gru-šta", ploščice za balkonske ograje in hišne A lestve. ^ 51 -458 6381 HRANA ZA PSE »MERADOG« zopet na voljo in še nekaj opreme (ovratnice, oprsnice, povodci. Pridite v Sp. Besnico 79/B (Slapšak) ali pokličite po tel.: 79-600 ALNIK sena Pahr, prodam. 6342 7 kW. 6373 S^Valburga lij Smtednik »S« ELEKTROMOTOR, -¥^0-616 Ts^^univerzalno STRUŽNICO ^* 631-996 6375 GRADBENI ^TERIAL strlsP'a^no oddam večjo količino esne OPEKE špičak. » 68-650 Tj-___________6341 iMjfprodam betonske RESET-doiž , ■ 2 m' 100 kosov in PUNTE, Laze/-T1- 200 kosov- FerJan. SP-^-^tS^Gorje^_6345 CEV|3m v.ečJo količino drenažnih ■ naslov v oglasnem oddelku. 6364 OSTALO Prodam KAMP PRIKOLICO. « 323-148, po 14. uri_6333 Prodam VIDEO KASETE, posnete s filmi. -ST 43-373_6347 Prodam belo obhajilno OBLEKO, ■g 42-424_6353 Prodam obdelane FIŽOLOVKE. Cena 25,00 din za kos. « 79-952 _6369 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Brode 18, Škof ja Loka 6374 Prodam SURF D-2. Cena ugodna -200 DEM. Informacije na ® 801-283 6383 KRANJ, KOROŠKA C. 16. tel.:212-249 Drago Čadež izjavljam, da se Cilki Peternelj opravičujem, ker sem jo dne 13. 1. 1991 v gostilni pri »Županu« obrekoval, in svoje besede preklicujem. MOTORJI KOLESA Prodam 67-109 MZ 250, letnik 1989. <» 6326 55**STV< ^ni. bi raw l!,Ste službeno zadr-r 1 ^oooi? sl! na večerjo, v kino ih6 ^Wr9|edališče, pa nemoči otrok b .""P«' varstva svo-* 33-6RR Pokl|cite SUPER BABI. 3897 OPTIKA poslovalnica kranj ^esta jla 18 "asprot, porodnišnice Telelon 2,2.196 VEL|KA IZBIRA UV°ŽENIH OKVIRJEV "N STEKEL | ZGLEDI VIDA: Ponedeljek, sreda tonu, °JU--15. ure 15.-17. ure °dprto: sobot: MZ 250 in avtomobilsko tovorno PRIKOLICO, vse novo, prodam. ■g 310-624 _6331 Prodam moško KOLO Rog, s tremi prestavami in novimi rezervnimi plašči. Leon Bahun, Heroja Brači- ča 7, Tržič_6352 Prodam BT 50 ali zamenjam za novejši APN 6. « 45-582 6360 PRIDELKI Prodajamo SADIKE rdečega in črnega ribeza, JAGODE (rodnost od maja do oktobra), LIMONE in MANDARINE v rodu in VELIKE PALME - vsak dan od 8. do 19. ure, Kranj, C. 1. maja 4,«" 324-979 _ 5542 Prodam KROMPIR za krmo. Sp. Brnik 33, Cerklje_6332 Krmilni KROMPIR, prodam. » 44-647 6384 KUPIM od8 -18. ure ^POROČAMO! Kupimo smrekove HLODE ali narezane PRIZME, deb. 8 cm, enostransko obrobljene. 9 061/662-543, v popoldanskem času __ 6357 RAZNO PRODAM Prodam 380-litrsko zamrzovalno SKRINJO in smrekove KRAJNIKE -j. 49 514 6363 Ugodno prodam JUGO 45 Koral, letnik november 1989, prevoženih 10.500 km. g 802-093_6322 Prodam Z 101, letnik 1981, registri-rana do januarja 1992. Zgoša 42, Begunje 6323 letnik 6324 Prodam JUGO 55 Skala, 1990. Iff 620-362, popoldan Prodam FIAT 126 P, letnik 1985. ■g? 79-731_6327 Prodam LADO SAMARO 1300, pet vrat, letnik december 1989. ^ 218-965, popoldan 6328 Z 101 Skala 55, letnik 1990, 10.500 km, registrirana do marca 1992, prodam. ^ 66-920, od 14. do 15. ure 6329 Prodam JUGO 55 Skala, ranciji. flp 218-929 še v ga- 6336 Prodam ALFA ROMEO 33, 1.5, letnik 1984. Cena 10.500 DEM v dinarski protivrednosti. ^ 212-991 ali 213-727_6338 Prodam JUGO 55 Skala, letnik 1988, prevoženih 23.000 km. Cena 98.000,00 din. ® 78-582, po 16. uri 6339 ŠIVILJSTVO »MAJDA« Cerklje. Ul. 4. oktobra 11 Tel.: 42-095 Obveščam cenjene stranke, da sem odprla delavnico za žensko in otroško konfekcijo. Izdelava po najnovejši modi. Cene in plačilni pogoji ugodni -prepričajte se! Prodam GOLF JGL, letnik 1980. Tomo Zupan, C. JLA 26, Tržič 6361 Z 750 LE, letnik 1981, prodam. Ogled vsak po 15. uri. Drago Gajič, Prešernova 27, Bled_6365 Prodam Z 101 Konfort, letnik 1982, generalno obnovljena, zaščitena. Bevkova 39, Radovljica_6371 Ugodno prodam SIMCO TALBOT, letnik 1981, registrirana do oktobra 1991. Pintar, Zg. Gorje 42/a 6372 Prodam JUGO 45 Koral, star 11 mesecev, registriran do maja 1992. Ogled po 16. uri. Gros, Kali ška 19, Kranj - Drolovka 6386 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1977, dobro ohranjen. Boža Benedičič, Na plavžu 93, Železniki 6348 Prodam JUGO 55, letnik Kamna gorica 12, flf 79-441 1985. 6349 Nujno in poceni prodam Z 101 Konfort, letnik 1980. 311 -253 _6350 Prodam JUGO 1100 GX, letnik 1987, prevoženih 26.000 km, registriran. Cena 6.500 DEM. Miha Sa-jovic, Aljaževa 25, Mojstrana 6354 Prodam VISO CITROEN Klub, le-tnik 1982, dobro ohranjena, garaži-rana. 9 217-449, v popoldanskem času 6358 Prodam R 4 GTL, beige barve, letnik september 1987. ^ 327-332 _6189 Prodam JUGO 45, star 2 leti, nevozen. ® 216-986 6320 Prodam Z 128, letnik 1985, oranžne barve, garažirana. Cena po dogovoru. Informacije na ^ 81-318 _6343 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Alojz Arh, Frankovo nas. 98, Škofja Loka_6346 Prodam CITROEN GS 1.2 karavan, letnik 1979, 77.500 km. 47-505 _6390 Prodam VW hrošč, dobro ohranjen. U 326-652, med 20. in 21. uro_6392 ZAPOSLITVE Avtošola "Stop", v Tržiču, zaposli INŠTRUKTORJA B kategorije. Informacije na "St 51-187, od 9. do 11. ure in 15. do 20. ure 6118 Pašna skupnost Golica išče PASTIRJA za ovce, na pašniku Goli-ca. g 83-539, po 19. uri 6277 Na področju PRODAJE enega naj-konkurenčnejših artiklov v Sloveniji, zaposlimo (honorarno ali redno) samo omejeno število kandidatov, flp 327-058, od 20. do 21.30 _6334 Na področju zastopstva honorarno ZAPOSLIMO vse tiste, ki jim delo ni odveč. Po poteku poskusne dobe je možna tudi redna zaposlitev. Informacije na ^ 50-846 _6366 Če imate dovolj časa in premalo denarja, Vam nudimo honorarno ZASTOPNIŠKO DELO. 79-823, samo danes, od 15. do 19. ure 6376 Narodno - zabavni ansambel potrebuje TROBENTAČA, starega do 25let. flf 631-746 6380 POSESTI Poceni prodam 3.800 kvad. m. mešanega GOZDA, na poti v dolino Vrat pod Triglavom. Cena je 1.50 DEM za kvad. m. flr 89-052 6325 Prodam GARAŽO, na Plavžu - Jesenice, g 81-109_6335 V Selški dolini, v vasi Ševlje, pro-dam 1 ha bukovega, še neizseka-nega GOZDA, cena do parcele. Qf 66-015 6340 ŽIVALI Ugodno prodam 7 tednov stare rjave JARKICE. Cena 45,00 din za kos. Možna dostava na dom! Oman, Zminec 12, Škofja Loka, UP 621-475_6026 Prodam 9 mesecev staro TELICO. Podbrezje 9, Duplje 6355 ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega atija, moža, sina, brata, strica in nečaka JANEZA DOLENCA se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniškemu osebju ZD Škofja Loka in bolnišnice Golnik, posebej Odd. 400. Zahvaljujemo se tudi Komunalnemu podjetju Škofja Loka, WO Čebelica Novi Svet, posebej g. Vilmi, DO Mesoizdelki — DE Mesoizdelki, DE Avtopark Škofja Loka in ABC Loka. Najlepše se zahvaljujemo Zlatki in Petru Jesenovcu za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Prisrčna hvala tudi g. župniku s Sv. Lenarta za lep pogrebni obred in cerkvenim pevkam za zapete pesmi. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI Rjave JARKICE, bele PITANCE ter manjše in večje PRAŠIČE, prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, ■S" 65-546_6359 Prodam 9 tednov stare rjave JARKICE, cepljene proti kugi in 4 tedne stare bele PITANCE. Drinovec, Strahinj 38, Naklo_6362 Prodam rjave JARKICE, stare 9 tednov. Helena Dobre, Loka 4, Tr-žič, "g 52-005_6367 Prodam 5 tednov staro TELIČKO. 42-524 6368 Prodam rodovniško KOBILO haf-linger, z mesec in pol staro žrebič-ko, stara 4 leta, vozna, ponovno breja in KOMBAJN za krompir, nemški, Hafio. Drago Božič, Sobo-nje 38, Ilirska Bistrica, "3? 067/85-146_6377 Prodam TELICO v 7. mesecu bre-josti in 2 meseca starega TELETA. Paplar, Sp. Dobrava 5, Kropa 6379 Pazinske PURANE, stari 6 tednov, dosežejo težo do 20 kg, prodam. Pripeljem jih tudi na dom. ^ 329-492 6389 Prodam KOKOŠI nesnice, stare 1 leto, za zakol ali nadaljno rejo. Zadregah, Duplje 6391 PURANE, stari 30 dni, za nadaljno rejo, prodam. Pokopališka 22, Kranj - Kokrica 6370 AKRIS s 73-365 73-377 POGREBNO PODJETJE NOVA VAS 17, 64240 RADOVLJICA KO UGASNE ŽIVLJENJE SVETOVANJE • IZVEDBA • ORGANIZACIJA KOMPLETNA PONUDBA • OBISK NA DOMU Po težki in hudi bolezni nas je zapustila naša ljuba ALENKA MAVSER Pogreb bo v družinskem krogu na pokopališču na Bledu, v torek, 23. aprila 1991, ob 11. uri. ŽALUJOČI: mami, brat Janez in sestra Marta z družino ZAHVALA Ob nenadomestljivi in prerani izgubi našega ljubljenega moža, očka, dedija, brata, tasta, strica in svaka VIKTORJA KOŠIRJA 1926-1991 iz 7>g. Bitenj 126 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem kolektiva LTH — prodaja škofja Loka in Iskra-Ero Kranj, ki so nam v hudih trenutkih žalosti izrekli sožalje, darovali lepo cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Pavlino-vi in dr. Skoficu in osebju Odd. 200 bolnišnice Golnik za ves trud ob njegovi kratkotrajni in neusmiljeni bolezni. Prsrčna hvala pevcem iz Nakla za zapete pesmi, govorniku Zvonetu Staretu GI) Bitnje in g. župniku za pogrebni obred. Posebna zahvala pa družini Begič, ki so nam bili v hudih trenutkih v veliko pomoč. Vsem, ki ^ ste kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Mari, hčerka Milena z možem Damirjem, sin Borut z družino, sestra Ani z možem in ostalo sorodstvo Zg. Bitnje, 15. aprila 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, strica in svaka MARTINA VALJAVCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem Planike Kranj — Finančno računovodska služba in Športna montaža, ki so nam v teh težkih trenutkih izrazili sožalja, darovali cvetje in nam vsestransko pomagali ter ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi pevcem iz Trstenika za lepo zapete žalostinke in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: mama Kristina, brat Bogdan in sestra Marta z družino Trstenik, 10. aprila 1991 V 82. letu nas je zapustil dragi oče, dedek, pradedek, brat in tast JANKO JAZBEC iz Nakla Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in dobrim sosedom, prijateljem in znancem. Zahvaljujemo se dr. Bečanu za izredno pozornost in lep pristop do bolnika, g. župniku za opravljen pogrebni obred in za lepe besede ob njegovi krsti. Hvala pevcem in vsem, ki ste nam izrekli pisno in ustno sožalje ter darovali cvetje. VSI NJEGOVI Slovenija in svet Sachs nas je podučil in pokaral Svetovnoznani harvardski ekonomist dr. Jeffrev Sachs, zadnje leto svetovalec Markovičeve vlade, sedaj pa je svetovalec slovenske vlade, je o svojih pogledih na Slovenijo, njeno gospodarstvo in osamosvajanje govoril poslancem slovenske skupščine, ki ga niso prišli poslušat v posebno velikem številu. Morda lep del poslancev zadeve že pozna ali pa dvomi o strokovnosti in dobrih namenih ameriškega svetovalca. Sachs nam je odkrito povedal, da se Slovenija sooča s tremi problemi: ekonomsko krizo, ki ni neobvladljiva, z nedodelanim gospodarskim sistemom in željo po neodvisnosti in samostojnosti. Pravega odgovora sicer nihče ne pozna, vendar je ključ rešitve spremenjen pravni sistem in drznejše gospodarske akcije. Model privatizacije se Sachsu ne zdi primeren, s spremenjenim modelom bi morali pohiteti in bi jo lahko končali v letu dni. Odsvetoval nam je eksperimentiranje, ki si ga lahko dovolijo samo bogate države, mi pa smo prerevni. Velika podjetja morajo najprej postati delniške družbe. 20 odstotkov delnic bi moralo ostati v rokah delavcev, druge pa bi razdelili med investicijski in razvojni sklad. V velikih podjetjih mora biti lastnina zelo razvejana, tega pa sedanji slovenski model ne upošteva. Manjša podjetja bi morala biti v lasti enega ali manjše skupine lastnikov. Vlada bi smela obdržati le okrog 40 odstotkov lastnine, ki jo kasneje lahko odproda. Sachs je bil kritičen do naše zasnove denacionalizacije. Vračanje nekdanje zasebne lastnine v naturalni obliki bi še bolj osiromašilo gospodarstvo, v družbi pa povzročilo nove konflikte, nove in nove sodne procese. Za Slovenijo morajo biti sedaj bistvena nova podjetja in tuja vlaganja. Denacionalizacija je ljudem všeč, vendar je ekonomska napaka. V družbo vnaša zmedo. V Vzhodni Nemčiji je denacionalizacija popolnoma blokirala privatizacijo, zato so denacionalizacijo opustili. Bivšim lastnikom lahko popravite krivice z delnicami investicijskega sklada in odškodnino, ne pa z vračanjem v naravi, je menil Sachs. Očitno bomo Sachsove pripombe upoštevali. Predsednik vlade Lojze Peterle je na to vprašanje dal pozitiven odgovor. Papež Janez Pavel II: Kmalu v Sloveniji Kongresa italijanskih podjetnikov in menedžerjev v Vatikanu seje udeležilo tudi 20 primorskih podjetnikov in menedžerjev, z njimi pa sta bila tudi poslanca slovenskega parlamenta Nada Bolcar in Marjan Stare. Udeležence kongresa je sprejel tudi papež Janez Pavel II in posebej pozdravil slovenske podjetnike in jih med rokovanjem nagovoril v slovenščini: Dobrodošli Slovenci. Nada Bolcar je svetega očeta vprašala: Kdaj pridete v Slovenijo, pričakujemo vas, in potrebujemo vas? Odgovor je bil kratek, a pomenljiv: Kmalu! Kdo ovira VValterja VVolfa Predsednik mariborske vlade Anton Rous trdi, da slovenski strokovni cestni lobi, ki sicer ni številčen, ampak zelo vpliven, skuša minirati načrt izgradnje hitre ceste med Šentiljem in Koprom. Mariborski rojak in uspešen poslovnež Walter Wolf je Sloveniji predlagal, da bi s pomočjo dveh milijard dolarjev japonskega kapitala zgradil hitro cesto od Šentilja do Kopra. Cesto bi začeli graditi leta 1993, končali pa bi jo v 1000 dneh. Ker gre za velik posel, bi bil tudi velik zalogaj za slovensko gospodarstvo, ki bi se z njim lahko opomoglo. Lobi skuša kljub odobravanju slovenske uradne oblasti ta posel zminirati. Rous je od slovenske vlade zahteval, naj poimensko pove, kdo zavira gradnjo cest v severovzhodni Sloveniji. Izgovor, da bomo čakali do leta 2015, ni zadovoljiv. • J. Košnjek Delavci Tekstilindusa prišli pred občino Prenovljeni oddelek Kokre v Globusu - V veleblagovnici kranjskega Trgovskega podjetja Kokra v Globusu so v drugem nadstropju v petek dopoldne odprli prenovljeni oddelek pohištva. Gre pravzaprav za prvega iz vrste Kokrinih lokalov, ki jih bodo obnovili in jih v kratkem odprli. Pohištvo je Kokra v Globusu začela prodajati že pred skoraj dvajsetimi leti; najprej v kletnih prostorih, pred desetimi leti pa tudi v drugem nadstropju. Zdaj so oddelek v drugem nadstropju na več kot tisoč kvadratnih metrih prenovili in pohištveni program dopolnili tudi s kuhinjami. Poleg raznovrstne izbire pohištva za dnevne sobe, spalnice, otroške sobe in predsobe slovenskih, hrvaških in srbskih proizvajalcev imajo tudi pohištvo iz uvoza. Ta teden bo Kokra odprla tudi prenovljene prostore v Prešernovi ulici v Kranju (danes), jutri (sreda) pa v Radovljici. Sredi prihodnjega meseca pa bodo prodajni program popestrili s prenovljenim bivšim Dekorjem na Koroški cesti v Kranju. - A. Ž. - Foto: J. Cigler /O ljubljanska banka Osnovna bančna načela: LIKVIDNOST, VARNOST, RENTABILNOST, združena v BLAGAJNIŠKEM ZAPISU LB - Gorenjske banke d. d., Kranj Vabimo vas v: Kranj, JLA 1, (217-271) Jesenice, Maršala Tita 8, (82-681) Radovljico, Gorenjska c. 16, (75-646) Šk. Loko, Titov trg 3/a (621-580) Tržič, Trg svobode 1,(50-661) Plačo in regres do praznikov Delavci Tekstilindusa so včeraj uresničili napoved, da bodo prišli pred občino, če ne bodo dobili zagotovila, da bodo naj kasneje do srede tega tedna dobili osebni dohodek za marec in regres. Kranj, 22. aprila - Po triurni ustavitvi strojev sredi minulega tedna v DE Predilnica v obratu I in štrajku v sredo in četrtek v DE Tkalnica v obratu II kranjskega Tekstilindusa, ko so delavci zahtevali izplačilo osebnih dohodkov za marec in regres, so danes uresničili grožnjo in prišli pred stavbo kranjske občinske skupščine. Sedanje vodstvo Tekstilindusa namreč ni uspelo dobiti zagotovila, da bodo osebni dohdek in regres dobili do srede tega tedna, ko je precej delavcev načrtovalo odhod domov čez bližajoče se prvomajske praznike. Tako so se odločili, da bodo zadevo skušali razrešiti na občini. Medtem ko so delavci pred občinsko stavbo mirno čakali na razplet, se je posebna delegacija sindikata in v. d. direktorja Tekstilindusa Milan Hu-dobivnik sestala s predsednikom občinske skupščine Vito-mirjem Grosom, predsednikom izvršnega sveta Vladimirjem Mohoričem in drugimi predstavniki občine, Ljubljanske banke - Gorenjske banke d.d. ter predsednikom in sekretarjem sveta kranjskih sindikatov, ki sta zastopala tudi sindikat Neodvisnost. Sindikat podjetja Tekstilin-dus je ponovil zahteve, da se izplača osebni dohodek za marec (povečan za 50 odstotkov), regres in povrnejo delavcem potni stroški; nazadnje pa pristal vsaj na izplačilo zajamčenega osebnega dohodka. Še pred pogovori so skušali navezati tudi stik z repuliško sekretarko za delo Jožico Puharjevo, vendar ni bila dosegljiva. Nove participacije v zdravstvu Ljubljana, 19. aprila - Slovenska vlada je na današnji seji določila novo višino (so)plačil zdravstvenih storitev, ki je v povprečju za 30 odstotkov višja od tiste, ki je bila določena junija lani. Ker pomenijo ta plačila le zelo majhen del dejanskih stroškov, si zdravstvo s tem ne bo opomoglo, utegnejo pa se omiliti nekatere likvidnostne težave, ki jih ima republiški proračun. Ob sprejemu tega sklepa je Izvršni svet zahteval pospešeno pripravo nove zdravstvene zakonodaje in sistema, ki naj bi pri participacijah določal sorazmerni delež dejanskih stroškov. Ker nas participacije neposredno "zadevajo", preglejmo višino nekaterih najpogostejših: prvi pregled pri zdravniku oz. zobozdravniku v ZD 40 din, ponovni 30 din; prvi obisk specialista 130 din, ponovni 70 din; obisk zdravnika na domu 130 din, ponoči 250 din; prevoz z rešilnim avtomobilom: nujni 60 din, nenujni 250 din, lokalni 160 din; zobna zalivka 40 din, zobno-protetične storitve 55 odstotkov cene; zdravila iz pozitivne liste 40 din, očala 200 din; oskrbni dan v bolnišnici: do 10. dneva 80 din, po 10. dnevu 60 din; RTG slikanje 20 din, EKG 30 din, ultrazvok 70 din, laboratorij 20 din; mehanična kontracepcijska sredstva 150 din, prekinitev nosečnosti 300 din; prva obravnava pri psihologu, logopedu ali defektologu 80 din, začetek fizioterapije 50 din. • S. Ž. Praznovanje bo veličastno 50-letnica OF in vstaje slovenskega naroda Ljubljana, aprila - Na praznik, v soboto, 27. aprila, bo v Ljubljani pohod po poteh spominov in tovarištva, ki se bo zaključil z množičnim zborovanjem in akademijo. - Tekmovanja bodo 9. maja. Letos mineva že petdeset let od ustanovitve Osvobodilne fronte in začetka organiziranega oboroženega boja proti okupatorju. Praznovanje tega praznika slovenskega naroda ima letos izjemen pomen ne le za nekdanje udeležence osvobodilnega boja, ampak tudi za vse, ki spoštujejo njihov prispevek k osvoboditvi slovenskega naroda. Ljubljana bo torej kljub kolebanju, proslava da ali ne, praznična, morda še bolj kot prejšnja leta, kajti nekdanji borci in aktivisti in vsi mladi, ki jim ni vseeno, kaj se z našo domovino dogaja, bodo storili vse, da bo ta tako pomembna zgodovinska obletnica praznovana, kot se spodobi. V soboto, 27. aprila, se bodo zvrstile kar štiri velike prireditve. Ob 6. uri zjutraj se bo začel Pohod po poteh spominov in tovarištva, ob 11. uri bo na Trgu revolucije ljudsko zborovanje, ob 13. uri bo v Cankarjevem domu koncert pevskih zborov, ob 18. uri pa, prav tako v Cankarjevem domu, slavnostna akademija. Na ljudskem zborovanju ob 11. uri, kamor republiški odbor ZZB NOB Slovenije skupaj z borčevsko organizacijo mesta Ljubljana vabi vse nekdanje borce in aktiviste, mladino in vse zavedne Slovence, bosta zbranim spregovorila Ciril Zlobec in Ivan Dolničar, v kulturnem programu pa bodo nastopili godba Milice ter pevski zbori iz Ljubljane in zamejstva. Na slavnostni akademiji ob 18. uri v Cankarjevem domu pa bo slavnostni govornik Milan Kučan, zatem pa bodo poslušalci lahko prisluhnili koncertu Simfoničnega orkestra RTV Slovenije in Slovenskega okteta. Pokroviteljstvo nad praznovanjem je prevzelo predsedstvo Republike Slovenije. Tekmovalni del pohoda po Poteh svobodne Ljubljane pa bo organiziran na dan zmage, 9. maja. • D. Dolenc Usoda bo znana v četrtek Na sestanku predstavnikov občine, Gorenjske banke, kranjski sindikatov in predstavnikov Tekstilindusa, so po mučnem dog varjanju, kdo bi moral zagotoviti denar za plače in po medsebo) nem obtoževanju, kdo je pravzaprav kriv za nastali položaj, US tovili, da bi v Tekstilindusu potrebovali 6,5 milijona dinarje _ Občina denarja ne more zagotoviti, ker ji republika dolguje ok H 80 milijonov dinarjev. Če tega denarja ne bo, bodo prihodn)^ mesec brez plače tudi delavci občine. Gorenjska banka, kiirna Tekstilindusu plasiranih okoli 150 milijonov, poleg tega pa Wf hipoteko nad celotnim Tekstilindusovim premoženjem, je °ce, la, da ima že preveč vloženih rizičnih sredstev, zato ne more p sirati dodatnih. Kako bo z izplačilom, bo jasno v četrtek zjutr <• potem ko se bosta v sredo sestala v. d. direktorja Tekstilindu Milan Hudobivnik in republiška sekretarka za delo Jožica har. Do takrat bodo možnosti za rešitev nastalega pol°z J proučili tudi v banki. Banka je sicer pripravljena pomagati, ve dar samo pod pogojem, da bodo sredstva, ki bi jih Tekstilm ustvaril s proizvodnjo namenjena izključno za njegovo obrato nje, ter, da vsi posli potekajo preko vzporedne firme, katere us novitelj pa je samo ena fizična oseba, kar ni v skladu z dogo rom med občino, banko in tovarno. Kakšen bo epilog danas J stavke in tudi usoda po dalj časa trajajoči agoniji, bo toreJJaSteV v četrtek. Po besedah Milana Hudobivnika bi daljša prekini dela tovarno dokončno pokopala. • M. G. (Kn)HM5M©IMGLAS Srečanje zbiralcev mineralov in okamnin Jesenice, 22. aprila - V sredo, 24. aprila, bo ob 19. uri Večer v Kosovi graščini, ko bo Muzejsko društvo Jesenice predstavilo Triglavski narodni park. V petek, 24. aprila, bo ob 17. uri v salonu DOLI K srečanje sekcije zbiralcev mineralov in okamnin z ogledom razstave jeseniške paleontološke zbirke. Na novo ustanovljeno Muzejsko društvo bo maja pripravilo tudi muzejski dan na Ajdni in muzejski dan v Mojstrani. # D. S. Slovenska IPA Martuljek, 22. aprila - V soboto je bila v Martuljku ustanovna skupščina slovenske podružnice mednarodnega združenja policistov (IPA). 47 njenih članov, kriminalistov iz Slovenije je bilo doslej pridruženih avstrijski organizaciji. IPA, katere načelo je "služiti za prijateljstvo", povezuje kriminaliste številnih držav, zlasti velik pomen pripisuje njihovemu sodelovanju in izpopolnjevanju v stroki. Ustanovne skupščine se je udeležil tudi slovenski policijski minister Igor Bavčar. # H. J. Ivan Kramberger si je prejšnji t£ den ogledal kranjski kmetijski^ jem in svoj obisk izkoristil tudi * prodajo svojih knjig. Že pr*JsJ teden pa smo objavili njegovo rj vabilo vsem Gorenjcem na J*V shod, v četrtek, 25. aprila, na V* revolucije v Kranju. Žal p« pozabili objaviti uro, ob kate" , bo shod začel. Torej še enkrat: Gorenjci vabljeni v četrtek« .' aprila, ob 16. uri na Trg revolt je, kjer boste lahko slišali, kako bo dobri človek iz Negove z»v za kranjske brezposelne, našo r rodnišnico in opozoril še na druge številne krivice, na kai kot pravi Ivan, vsi drugi, prfđ> j seveda politiki, pozabljajo-(mp), foto: Aleš Gorišek 0 se G* Ne množično, zato pa prisrčno - V nedeljo, 21. aprila, s #okr' renjci, kot vsako leto, spomnili tragedije trinajsterice bor . ^ ške čete, ki so prav na ta dan, 21. aprila 1942, v okrogels^J rej|l li svoj zadnji junaški boj. Od vseh se je po srečnem nakU . spo-le en sam. Devetinštirideset let je že od tedaj, v ljudeh P" ovaii l* min in hvaležnost ljudem, ki so svoja mlada življenja i ^ t9W svobodo slovenskega naroda. V nedeljo na Okroglem ni ^ ^ tf\o množična proslava, kot smo jih bili še do lani vajeni, Kaj.» • - t1io> šol. A zato ni bila nič manj prisrčna. Prišli so ljudje, meds,Javnost|" veliko mladih, ki jim tradicije NOB ostajajo svetinja- a j ft