NAUK katoljfhke zerkve o d o p r a viz heiij a grefhnika. S 1 o s h i 1 ANTON ALOJ S, Ljublanfki fhkof aStiga Liftognoja i83o dovoljili. / 1 — - - ■ - ■ ■ V’ LJUBLANI I83a. Natifnil Jo/hef Sassenb er g. Na prodaj per Adamu Henriku H6nu, Inikvovesu ino ltupzhev&vzu s’ popirjam. ' % : . s , ■ ; • " ! i ^ (j O ! ■ ' ' . 0 *>J* :• ,u. v t>£ : J !l ' UV: 'O ; • «\<* O- / ' ' t 'Sfc’ ’ vj*« '( 'VS. )VV »*;>■, §. 1. Kaj je opravizhenje grefhni- ka? Bog je zhloveka sato Avaril, de bi njega fposnaval, ga s’ljubesnijo, pokorfhino in molitujo zhaAil, mu sveAo flushil, ino fkosi fpolnenje njegovih fvetih sapoved vezhno svelizhanje dofegel. SheperviAa- rifhi fo bili is tega namena vAvarjeni, in k’dofeshenju tega fvetiga zilja ino konza na dufhi inotelefu prav perpravleni, ker jih je Bog v’ Aanu, fvetofti ino pravize Avaril. Um namrezh pervih flarifhev je bil f’ zhiflo ljuzhjo relnize rasfvitlen, de fo Boga fvojiga Hvarnika in vfe prav fpo- snali, kar jim je bilo k’ svelizhanju vediti potrebno. Njih volja je bila dobra, sdra- va , k’ dobrimu nagnjena, bres nagnenja k’ hudimu. V’ njih je bilo vfe mirno incr jim pokorno. Njihmifli, shelje, pozhut- ki in vfi udje njih shivota fo bili pameti ino volji (volja in pamet pa Bogu) pod- loshni, to je, oni fo bili Bogu pokorni. Savoljo njih pokorfhine inoljubesni done« 4 — fkonzhne dobrote, fvetofli ino pravize je imel Bog nad njimi dopadajenje in vefelje, in oni bi bili s’ boshjo pomozhjo fvoj zilj ino konez, savoljo kteriga fo bili Avarjeni, lohko dofegli. Pa fkosi greh nepokorfhine v’ para- dishi fo fe pervi Aarifhi in vli njih mlajfhi od fvojiga tako imenitniga zilja ino ltonza vernili; vshe pervi Aarifhi fo fkosi greh nepokorfhine Boga, faino dobroto, fve- toft, in pravizo sapuAili, in fo hudobni, nefveti, ino krivizhni poAali. Radarje Adam v’ paradishi boshjo sapoved prelo¬ mil je prež fvetoA ni pravizo sgubil, v’ hteri je bil popred, ali v’ kteri je pred ahivel. S’greham take nesveAobe fi je sa- flushil jeso ino nejevoljo boshjo, in torej fmert, P ktero mu je Bog vshe popred shugal, in f’ fmertjo fushnoA pod oblaAjo tiAiga, hteri je potlej zhes fmert gofpo- doval, to je, hudizha, ino fkosi ta greh nepokorfhine je bil vef Adam po dufhi in telefu fpriden, alifpazhen. Trid. sbor. fej. V. p. i. Pamet pervih Aarifhev je fkosi isvirni ali rodovinfki greh , ki ga mi sdaj poverbaniga imenujemo, slo otamnela, de Boga, nar bolj popolnama bitje, po zhigar podobi fo bili vAvarjeni, is farne pameti nifo prav fposnaii ;\ njih volja je bila fpridena, ino h' hudimu nagnjena, njih pozhutki jih nifo bogali. Bog, hteri je farna fvetoft, nad njima, tabo fpazhe- nima, flepfma, ino 1(’ hudimu nagnjeni¬ ma ni mogel dopadajenja imeti, temuzh bila fia pred njim, nefkonzhno pravizh- nim, savoljo greha nepohorfhine vezhne lhtrafnige vredna. Kakorfhin je bil Adam po ftorjenim grehu, lih tahi fovli njegovi otrozi ali mlajfhi; vfi njegovi otrozi ima¬ jo otamneno pamet, h’ hudimu nagnjeno voljo, htera fe boshji volji soperftavi, ino v' hteri napzhina ino pregrefhna ljubesen do ftvari gofpodari; vfi fe rode hahor fush- nihi hudizha fvojiga fovrashniha, ni vfi fo vredni vezhniga pogublenja. Adam nam- .rezh 1’tem greham ni le febi famimu fhko- doval, temuzh od Boga prejeto fvetoft ino pravizo je tudi nam vfim sgubil; s’ gre¬ ham nepohorfhine omadeshevani Adam je v’ vef zhlovefhhi rod, ne le /mert ino fhtrafnige trupla islil, ampak tudi greh, hteri je fmert dufhe. Trid. sbor. fej. V. i. Is tega shalollniga (lanu greha ino grehovih naftopkov fe zhlovek is fvojemo- zhi ne more refhiti, ne f pomozhjo fvoje flabe natore, ne f’ pomozhjo Judam na gori .Sinaju dane poftave. Tridentinfhi sbor pravi: Kdor hozhe nauk od opravi- — 6 — zhenja prav ino do zhiftiga limetimu je treba vediti ino fposnati, de, ker fo vli ljudje v' Adamovi nepoborfhini nedolsh- noft sgubili, nezhifti, ino kakor Apoftel pravi (fkosi fvoje rojftvo) po natori otro- zi jese poflali, fo bili vfi tabo slo fushni- lti greha , ino pod oblaftjo hudizha ino fmerti, de is nje nifo mogli refheni biti in vrtati ne Ajdje f’ pomozhjo natore, ne Judje fkosi zherko Mojsefove portave , de* flih profta volja v’ njih ni bilo nikakor vgafnjena, ampak le oflablena in (k' hu- dimu) prenagnjena. Trid. sbor. fej. 6. p. 1 . Taka nesmoshnoft obfeshe tedaj vfe ljudi bres raslozhka. Kadar je Bog Jako- pove mlajfhe od drujih ljudi v' fvoje laft* no ljudftvo odlozbil, je bil vef zhlovefhki rod v’ Jude ino s/jde rasdelen. Ajdje fo bili po vfim fvetu rastrefeni, ino nifo ime¬ li druge ljuzhi ino pomozhi , kakor fvojo pamet. Judje pa fo bili fofebno ljudftvo boshje, ktere je Bog s’ mozhno roko med velikimi zhudeshi is Egiptovfke fushnolli refhil, ino jim po Mojsefu (ali fkosi Moj- sefa) fvojo poftavo osnanil. Oni fo imeli boshje pifma v’ rokah, v’ tih pifmih (ali v’ tem rasodenji boshjim) je bilo veliko sapoved, opominanja, obljub, ino zhu- ganja boshjiga, 'fridentiafki sbor tedaj 7 pravi, da fe nifo mogli is fushnolli hudi- zha ino greha refhiti, ino zlo nobene Aop- nje proti pravizi (proti Bogu) floriti ne Ajdje fkosi mozh fvoje flabe natore, ne Judje fkosi farno pomozh po Mojšefu dana poflave. Pamet je fzer Ajda v’marfikazih dolshnoftih poduzhila, ino sapifana Mojse- fova poflava je fhe bolj na tanko Judam basala dobro, ktero jim je biloftoriti, ino hudo, kteriga fe jim je bilo varovati; pa vender nifte mogle ne pamet, ne po Moj- sefu dana poflava zhlovefhke k’ hudimu nagnjene volje k’dobriinu prenagniti. Aj¬ dje fo po Tvojim hudim nagnenji shiveli, in fe mu nifo nizh v’ bran darili, her jih farna pamet ni sadofti poduzhila, kaj je dobro ino prav, kaj pa greh, in ker jim njih flaba natora fhe toliko mozhi ni da¬ la, de bi bili to Ilorili, kar fo vfaj neko¬ liko fposnali, de je prav. — Judje pa fo fzer fposnali, kaj je prav, kaj pa ne, fo fi tudi persadevali, po podari in volji boshji shiveti, pa je vender nifo mogli fpolniti, ker jim je Mojsefova poflava do¬ bro in hudo le hasala, mozhi jim pa ni dala, de bi bili dobro ftorili, hudo pa opuftili. Oni fo per gori .Sinaju terdno obljubili, de bodo vfe sapovdi boshje fpol- nili, pa fo kmalonarperrosmed njihpre- 8 lomili, ker fo slato tele molili. Boshjiga shuga. jaj fo fe fzer filabali, pafo vender smiraj grefhili. Is tega fe zhlovekova ne- smoshnoft is laftne flabofli ino bres boshje pomozhi kaj dobriga Boriti, ozhitno vidi. Ker fe tedaj zhlovefhki rod is tega fpazhe- nja, is fovrashtva boshjiga, is dolga ino fhtrafnige greha, ino is vezhne nefrezhe fam is fvoje mozhi ni mogel refhiti, sato- rej mu je bilo na vfe vezhne zhafe ne- frezhnimu biti. Tode nebeflihi Ozhe, ozhe vfmilenja, ino Bog vfiga trofhta je Jesufa Kriflufafvo- jiga fina, hteri je bil pred in ob zhafuda¬ ne poftave mnogim fvetim ozhakam osna- njen in obljubljen, kader fe je tihi fveti frezhni od Boga namenjeni zhaf fpolnil, na ta fvet k’ ljudem poflai, de je Jude, ki fo bili pod pollavo, refhil, ino de bi fe ajdje, ki dofihmal nifo pravizhno shi- veli, pravize prijeli, ino de bi bili vfi med otroke boshje vseti ali polinovljeni otrozi boshji; tega (Jesufa) je Bog fko- si vero v’ njegovi kervi poflavil fpravnika sa nafhe grehe, pa ne le sa nafhe, te- muzh sa grehe vefolniga fveta. Trid. sbor. v' fej. 6. p. 2 . Ta nebefhki ( Sarnaritan fe nafjevfmi- lil , je is nebef prifhel, nj\fho naioro na- — 9 fe vsel, ino nam nafhe rane sazelil. To boshje fonze je ljudem, hi fo v’ taml ino fenzi fmerti fedeli, pamet rafvitilo, ino voljo (ferze) k’ dobrimu ogrelo. Jesuf Krifluf, finboshji, naf je poduzhil od laft- noft in volje boshje, od nafhiga vezhniga zilja ino konza, in od perpomozhkov k’ svelizhanju. Nafho k’ hudimu nagnjeno voljo jef’ fvojimfvetim shivlenjem, s’nau¬ ki od vezhniga plazhila pravizhnih in od vezhnih fhtrafnig grefhnikov, s’ boshjo gnado, ktero nam je saflushil, ino f’ fve- timi sakramenti, ktere je pollavil, k’ do¬ brimu prenaglili. On je bil fvojimu ne- befhkimu Ozhetu, kteri ga je savoljo pre¬ greh fvojiga ljudftva vdaril, zlo do fmerti na lirishi pokoren. On, ki ni imel zlo nobeniga greha nad faboj, je nafhe gre¬ he na - fe vsel; je dolshno pifmo , ktero je bilo soper naf, vsel ino ga na krish perbil. t Svoje shivlenje je fvojimu ne- befhkimu Ozhetu sa naf ofral. Pravizhni je umeri sa naf krivizhne, de je greh , kteriga Mosefova pokava ni mogla pokon- zhati, isbrifal, ino nam odpufhenje gre¬ hov, fpravo Ppravizhnim Bogam, gnado boshjo in pravizo do nebel hltiga kraljeftva saflushil. On fe je radovoljno in is lju- besni sa naf v’ finert dal, de li je ljudAvo - 10 - ozhiBil, htero njemu dopade, ino po do¬ brih (Bogu dopadlivih) delih hrepeni, ali shivi; de naf je is tame na ljuzh , is Banu greha v’ lian gnade boshje, is fmerti v’ shivlenje, is fovrashtva boshjiga v’ boshjo prijasnoB, is fushnoBi hudizha v’ lepo profloB otrok boshjih preflavil, ino naf od vfe krivize odkupil, ino is naf krivizh- nih pravizhne Jloril ali opravizhil. Kdor tedaj is Banu greha, ali is tiBigafianu, v’ kterim je kakor otrok perviga Adama rojen, v’ (lan gnade boshje in otrok bosh¬ jih fkosi drujiga Adama, to je fkosi Jesu- ia KriBufa bodli per fvetim karflu , bodli per fveti pokori tako pride, de Boga zhes vfe, druge rezhi pa le savoljo Boga in v’ Bogu ljubi, taki zhlovek je po naukih fve- tiga pifrna, ktere nam mati k. z. rasla ga opravizhen; ino to prenarejenje , pre- Bavlenje, ali prerojenje grefhnika is kri- vize v’ pravizo, is fmerti v’ shivlenje; to fpreobernenje , ktero is grefhnika , iskri- vizhnika Bori pravizhniga, fvetiga prijat- la in otroka boshjiga, imenujemo opra- vizhenje grefhnika. Opravizhenje grefhnika, pravi Tri- dentinlki sbor, je preflavlenje grefhnika is tilliga Banu, v’ kterim je kakor otrok perviga Adama rojen, v’ Ban gnade in o- troh boshjih fkosi drusiga Adama Jesufa Kriflufa nafhiga svelizharja. To preftav- lenje fe pa sdaj, kar je fveti evangeli o- snanjen, bres kopeli prerojenja, ali ▼Taj bres shelj po prerojenji ne more sgoditi, kakor je pifano. (Jan. 3 , 5 .) Kdor in pre¬ rojen is vode ino fvetiga Duha , ne more priti v’ nebefhko kraljeftvo. Trid. sbor v’ feji 6. p. /(. Opravizhenje grefhnika, pravi fpet Tridentinfki sbor, r.i le farno odpufhenje grehov, temuzh tudi pofvezhenje in po- novlenje notrajniga zhloveka fkosi rado- voljno prejemanje gnade ino darov. Sa« torej podane zhlovek is krivizhniga pravi- zhen, is fovrashnika prijatel, de je po u- panji erbizh vezhniga shivlenja ker zhlo¬ vek prež 4 per opravizhenji dofeshevero, upanje ino ljubesen fkosi Jesufa Kridufa, v’ hteriga je vfajen. Trid. sbor. ( S. 6. p. 7. §. 2 . Kdo je sazhelnik in isvir grejh- nikoviga opravizhenja ? Opravizhenjegrefhnika je delo bosh- je. ,S. Pavel pravi: Bog je fam pravizhni, in on tidiga opravizhi, kteri je is vere Je¬ sufa Kridufa. Rimi. o , 26. LihtaApodel pravi: Is gnade de svelizhani podali, f bo¬ si vero, ino to ne is vaf, ker to je dar boshji, Efesh. a, 8. To je, Bog vaf ni poklizhal It’ svelizhanfki veri savoljo vaf, in vafhih del, ktere bi bili vi ftorili pred vero, ino preden fte kako gnado od Boga sadobili, temuzh on vaf je is fvojiga vf- milenja, is gnade, bres vafhiga saflu- shenja h’ Jesufovi veri perpeljal. 4 Sveti Apoftel Jakop pravi : Vfako nar bolj ( hi darovanje, in vfaki popolnami dar je od sgorej, in pride od Ozheta ljuzhi, per kterim ni premenenja, tudi ne fenze ka- ziga preobrazhanja. Ker radovoljno naf je s’ befedo refnize rodil, de fmo pervina njegovih fivari. Jak. 1, 17. Zhlovek, literi je bil s’ boshjimi darmi previden, in sa nebefa vftvarjen, kakor lim vshe sgorej rekel, je fkosi nepokorfhino na viim do¬ brim tako oboshal, de ni fam is febe dru- siga imel, kakor lash ino greh. Araus. sbor v’2. p. Ljuzh , refniza, modroft ino pra- viza pridejo zhloveku le od sgorej, le od Boga. Bog, kteri naf je v 1 taini nesrezhene nevednofli v’svelizhanfkih refnizah nafhel, nam da duha modrofti, in rasodenja v’ njegovim fposnanji, on nam rasfvitli ozhi nafhiga ferza, de vemo, kako je upanje njegoviga poklizanja. Elesb. 1, 17. On nam snano Aori pot, po kteri nam je ho¬ diti. Pfalm 142, g. Bognam dafvetemi* 10 f]i. Ker mi farni is febe nimamo mozhi kako dobro mifel imeti , temuzh nafha (sa~ dofii) premoshnoft je is Boga. II. Kor. 3, 5. Bog nafho voljo h’ febi oberne, depo njem hrepenimo , in fe ga dershimo. On nam ferze opre sa fvojo befedo. Djanj. A* pofl. 16 , 14. Nafhe ferze fvoji poftavi, ino fvojim sapovdam odpre. 2. Ma- kab. 1 , 4 * S’ fvojo vfigamogozhnoftjo nam da ino pomnoshi vero, fkosi ktero vfe terdno verijemo, kar nam je on raso- del. Luk. 17, 5. Naf napolni s’ vefeljem in miram v’verovanji, de fmo obilni v’u- panji in mozhi fvetiga Duha. Rimi. i5, i3. Ravno fkosi tega Duha nam fvojo lju- besen v’nafhe ferza vlije. Rimi. 5, 5. Na- fho voljo prenagne h’febi, de hodimo po vfih njegovih potih, de dershimo njego¬ ve sapovdi, htere je nafhim ozhetam dal, in de mu flushimo, ino njegovo voljo fpolnujemo s’ mozhnim ferzamino voljnim duham. 3 . Kralj. 8 > 58. 2. Mahab. 1 , o. Po fvoji dobroti fhe zlo to flori v’naf, de hozhimo ino llorimo po (njegovi) dobri volji. Filip. 2, i5. ,S’ fvojim fvetim Du¬ ham nafho flaboft podpira, ino sazhne v’ naf fveto sdihovanje molitve; ker mi ne vemo, kaj ino kako nam je moliti, satorej fveti Duh sa nafprofi s’nesrezhenimi sdih- — i4 —* leji. Sadnizh Bog v’ naf fvoje dari ohra¬ ni , nam daje mozh vfe fovrashnikove fkufh- njave premagati, dobre dela nepreneha- ma delati, in v’njegoviljubesni do konza llanovitnim oftati. — Is tega fe vidi, de je opravizhenje grefhnika od perviga shar- ka ljuzhi, kteri ga rasfvitli in mu pot k’ Bo¬ gu pokashe, zlo do honza ftanovitnofli, ktera ga s’ Bogam fklene, dar bosbje mi- lofti in dobrota. Bog, kteri v’naf dobro delo (svelizhanja) sazhne, ga tudidokon- zha (dodela, doverfhi) do dne Jesufa Kri- flufa. Filip. 1,6. H’ temu fprizhevanju fvetiga pifma bom fhe molitve matere katoljfhke zerkve perdjal, 1’ kterimi je ona fvojo vero vfaki zhaf rasodevala. Zerkuv hozhe, de mi tiflih dobrot, kterih ona od Boga sa naf proli, od nikogar ne perzhakujmo kakor le od Boga, ino terdno vervajmo, de nam jih sunej njega nihzher ne more dati. She v’Gofpodovi molitri, ktero je Jesuf Kriftuf sloshil, in ktero mafhnik in mi s’njim vred molimo, pravimo: Pofvezheno bodi tvoje ime. Sgodi fe tvoja volja, kakor v’ nebelih tako tudi na semlji. Refhi naf od hudiga. Jesuf Kriftuf naf tedaj f’ tem uzhi, de je pofvezhenje ali zhefhenje boshjiga imena ino fpolnenje bosbje volje na semlji, — 15 —- in pa premaganje fkufhnjav ino hudiaha lih tako dar ahifte dobrote boshje , kakor fta vlak dajni kruh in odpufhenje grehov' nesaflushen dar boshji. Tudi is drugih molitev katoljfhke aerkve fe lih te refniae uahimo. Jes bom le nektere ismed njih v' mifel vsel, ktere ob nedeljih molimo, ino ktere lohko v’ evangeljfkih bukvah berete. V’ tiftih mo* litviaah Bogu velikrat pred oahi ftavimo fvojo flaboft, ker fmo bres vfe moahi k' dobrimu; nevarnofti, v’kterih shivimo; fovrashnike, kteri fe soper naf vojfknje- jo. Mi mu pravimo, de nafha flaboft bres njega nizh ne more; de ni bres njega v’naf nizh fianovitniga, de mu bres njega ne moremo dopafti; de je le on fam sazhetik ino fludenia vfiga dobriga; de fe ne sanafhamo na fvoje dela, temuzh na mozh njegove gnade. Ga profimo, nam na pomozh priti, de bi fvojo vfiga- mogozhno roko zhes nafistegnil, ino naf varoval; de bi vfe fhkodlivo od naf od vernil, ino nam vfe dodelil, kar nam k’ svelizhanjn tekniti samore; de bi nam dal fvete mifli, ino mozh k' fpolnenju dobri* ga; de bi nafho voljo isbudil, varoval, s’ mozhjo fvoje gnade vishalj de bi nam dodelil ljubesen do fvojih sa« — 16 — poved, in shelje po fvojih obljubah; de bi v’ nafhe ferza ljubesen fvojiga imena vfadil, redil, mnoshil in ohranil; de bi nam 1’ fvojo gnado naprej prifhel naf fpremljal in v’ dobrih delih neprenehama ohranil; de bi nam dal gnado, ga sa to profiti, l«ar je njemu vfhezh; de bi vfe nafhe djanje ino nehanje po Tvoji fveti volji ravnal, sato de bi saflushili v’ imenu in fkosi saflushenje njegoviga preljubiga fina Jesufa Kriftufa v’ dobrih delih boga¬ teti , ni s’ obilnim fadam dobrih del k’ njegovim obljubljenim dobrotam bres fpodtikleja tezhi. Profimo ga, de naj naf P fvojo vfigamogozhnolljo refhi, de bodo P pomozhjo njegove gnade vfe nafhe mifli, befede ino djanja le v’fpolnenje ojegove fvete volje obernjene. Mafhnik JesufuKriftufu per fveti mafhi pravi: Go- fpod! daj, de fe tvojih sapoved vfelej dershim ino ne dopufti, de bi fe kdaj od tebe lozhil. Zerkuv f’ temi befedami pro- fi, de bi mi v’ dobrim do ltonza ftano- vitni o dali. To fprizhevanje fvetiga pifma, ino zerkvenih molitev naf uzhi, de mi vfe, kar koli po kerfhanfko ftorimo, le fkosi mozh ino noterdajanje boshje ftorimo ; pa nam verh tega tudi rasodene, kako mozh ino kak fad ima to noterdajanje boshje. Bog namrezh, kteii nam f’ fvojo gnado na pomozh pride, naf ne pofiavi le farno v’taki flan, v’ kterim saraoremo kaj do« briga hoteti, ali pa ftoriti, kakor poftavim kak bogat gofpod revesba, kterimu veli¬ ko dnarjev da, v’ taki ftan poftavi, v’ kte¬ rim samore fkosi fvoj prid f’ tiftimi dnar- mi velik dobizhek ftoriti; ampak Bog fam v’ naf to flori, de hozhimo ino ftorimo po njegovi fveti volji. Filip. 2, i 3 . Tukej fte fofebno dve refnizi nafhe fvete vere, kterih ne fmemonikoli ene od druge lozhiti. Te refnize namrezh, de zhlovek fvo- je ferze in fvojiga duha perpravi, de Go- fpoda ifhe. 1. Paral. 22, 19. De zhlovek nagne fvoje ferze k’ fpolnenju boshjih sa- poved. Pfalm 1x8, 112. De zhlovek sa- povdi boshje v’ fvoje ferze sapifhe in jih fpolnuje. Prip. o, 3 . III. Kralj. 8, 5 . 8 . Te refnize, pravim , ne fmemo od druge, namrezh od te le lozhiti, de Bog zhlove- kovo voljo perpravi, in njegovo ferze k* febi ino k’ fvojim sapovdam nagne. Jer. 3 i, 53 . De Bog fvojo poflavo v’zhlove- kovo ferze sapifhe; in Bog flori, de zhlo¬ vek po njegovih sapovdih shivi, in njego¬ ve povelja ohrani, ino jih flori. Ezeh. 36 , 2 27* Zhlovek ozhifti fvoje ferze. Jak. 4 , 8. Ezeh. 18, 3 i, ino Bog vftvari v’ zhlo- veku zhifto ferze, in ponovi v’njegovimi vferzhju praviga duha. Pfalm 5 o, u. E- zeh. 36 , 26. Bog mu odvsame kamnitno ferze , in mu da mefeno nameft kamnitni- g a - David je fzer fvojiga fina ( Salomona profil, Gofpodu F popolnama ferzam ino s’voljnim duham flushiti, pa je vender Boga profil sa tako popolnama in tako do¬ bro ferze. 1. Paral. 28, g. 29, 1 g. Je- suf Kriftuf nam per f. Lukeshu v’ 18, p. 1. v. veli vfelej moliti, ino fe ne vtruditi, in fveti Apoftel Pavel (1. Tefal. 5 , 17.) kteri naf opominja bres prenehanja moli¬ ti , pravi, de fveti Duh sa naf profi s’ nei- srezhenim sdihovanjam. Rimi. 8, 26. Sad- nizh lih ta apofiel v’ liftu do Hebrejzov v’ i 3 , p. 2i. v. Boga miru profi, de biHe- brejze k’ vfimu dohrimu perpravne floril, sato de bi njegovo voljo fpolniliali florili, ker on fam vfe v’ njih dela, kar pred njim dopade. Satorej je fzer ref, de zhlovek moli, de on dobro delo dela, ino boshjo voljo fpolni, sato ko jo hozhe fpolniti, ino ta volja, ino to fpolnenje bosbje volje je per zhloveku prav frej ali proftovoljno (fvobod- »9 no.) Kar zhlovek hozhe ino flori, bi tu¬ di Iohko ne hotel, in bi lohko opuflil fto- riti; ino kakor ga Bog polona, kadar s’ gnado boshjo kaj dobriga flori, lih tako je fhtrafnige vreden, kadar kaj dobriga opufti, ker mu Bog, ki ima zhes-nj ob¬ lati, nizh nemogozhiga ne sapove; ino lih sapovdi boshje , opominnvanje, oblju¬ be, shuganje in ozhitanje ali protenje bo¬ shje sadofti fprizha, de fo sapovedane re¬ zili zhloveku mogozhe. To je nauk fvete vere. Pa je lih tako tudi nauk vere, de dobra volja in dobro djanje od Boga pri¬ deta, in is njega isvirata; de Bog v’ naf sazhne ino v’naf dela, kar je njemu do- padlivo, kadar mi njegovo voljo fpolnimo; ker nafha volja v’ fedajnim flanu nima drusiga nagnenja k’ dobrimu, kakor kar ji ga Bog lkosi gnado fvetiga Duha dodeli. Kadar tedaj f’ katoljfhko zerkvijo uzhimo , de nam Bog 1<’ dobrim delam po¬ maga, in jih s’ nami vred dela, ne fmemo mifliti, de ima on le nekoliko delesha nad nafhimi dobrimi delmi, in de neko¬ liko pa mi k’ njim perdenemo, kar ne pride od Boga. Ni ref, pravi fveti Ber¬ nard, de gnada boshja le nekoliko nafhih dobrih del flori, nekoliko pa nafha pro- — 20 fla volja, temuzh vfe nafhe dobro delo je ftorjeno fkosi gnado boshjo, pa tudi vfe fkosi nafho profto voljo. Proda volja vfe deloftori, gnada boshja pa tudi vfe, pa vender tako, de, ako lih je vfe is prode volje ftorjeno, vender vfe is gnade boshje isvira , in pride. Torej fe zhaft sa dobro, kar mi ftori- mo, le famimu Bogu fpodobi, in mi mu moremo rezhi: Gofpod! vfe je tvoje, ino mi ti le to damo, kar fmo is tvoje roke prejeli. V’ dobrih delih ni nizh taziga, savolja zhefar bi fe fmel zhlovek fam febe hvaliti, ker v’ njih ni nizh taziga, kar bs zhlovek ne bil od Boga prejel. Savoljo nobene rezhi fe ne fmemo hvaliti, ker (v’ dobrih delih) nizh nafhiga ni, kar bi mi farni is febe imeli. Zhlovek fam is febe drusiga nima, kakor greh. Ta je njegova prava laflina. On tedaj samore Ijuzh, ktera mu perfviti, od febe odgnati, ino noterdajanje boshje savrezhi. Ino kdo Is med naf ni te shalodne refnize nad fa- boj fkulil? Komu med naf ved ne ozhita, de bi ne bil Svelizhanfkih mifel, dobriga ginenja, ino fvetih shelj gnade boshje v’ l'ebi 1’ fvojim soperdavlenjem sadufhil ? Kolikrat je bilo notrajno opominovanje fvetiga Duha v’ naf nerodovitno, ker fra© 2 1 —* fe branili dobro Koriti, h’ kterimu naf je opominjal! To branenje tedaj, to soperftavle- nje, kteriga nihzher ne more isgovarjati, in sakrivati, pride in isvira is nalhe profte volje. Mi fmo periiljeni s’ prerokam Da¬ nijelam rezhi: Gofpod! tvoja je praviza , nafhe je pa oframotenje oblizhja. Dan. g, 7 - Kadar pa po pervolenji fvoje profte volje gremo, kamur naf gnadaboshjana- peluje, pa lih to pervolenje nafhe volje s’ dobrim delam vred od Boga pride, ino je nesaflushen dar boshji, ker kolikorkrat kaj dobriga ftorimo, vfelej Bog v’ naf in s’ nami dela, de dobro ftorimo. Ta je nauk nafhe matere katoljfhke zerkve , v’ kterim vfe dobro Bogu damo, zhloveku pa nizh taziga, kar bi ne bil od Boga pre¬ jel. Is fvetiga pifma in od katoljfhke zer¬ kve fmo fe nauzhili, pravi f. Zeleflin, o- zhitno na vfe ufla fposnati, de je Bog sa- zhetnik ino fludeniz vfih dobrih mifel, v- fih dobrih obzhutlejov, vfih dobrih del, vfih fvetih shelj in vfih zhednoft, f' kteri- mi po sazhetku vere po njem hrepenimo, Tridentinfki sbor, kteri je perljuzhi fvetiga pifma po ftopinjahftarih fvetih sbo- ror hodil, narovnoft uzhi, de mi, kteri 22 — is febe kakor is febe nizh ne premoremo, vender vfe samorerao f’ pomozhjo tega, kteri nam mozh daje. Satorej ta sbor is tega fklene , de fe zhlovek nima f’ zhem hvaliti, temuzh de je vfa nafha hvala le v’ Kriftufu. Trid. sbor v’ i\. feji, 8. p. De fe pa zhlovek ne fme hvaliti, kadar kako dobro delo flori, le od tod pride, ker on nima v’ dobrih delih zlo nizh laftniga, kar bi ne bil od Boga sadobil. Kadar Tridentinfki sbor govori od velke žene, ktero imajo dobre dela pred Bogam, de fhe kosarz mrasle vode, kte¬ ro kdo kakimu reveshu v’ Jesufovim ime¬ nu da, ne bo bres plazhila, fhe sraven tega perftavi : Pa vender Bog vari , de bi kriftjan fam v’ fe saupal, in fe fam v’ febi, hvalil, ne pav’ Gofpod — Bogu, zhigar dobrota do vfih ljudi je tako velika, de jim fvoje laftne dari v’saflushenje sarajtu- je. Trid. sbor v’ 6. feji, 16, p. ^veti Avgufhtin vezhkrat pravi, de Bog, kadar nafhe dobre dela krona, le fvoje laflne dari krona, ker nam on gnado da, delih to hozhimo ino florimo, kar je njemu do- padlivo in vfhezh. Satorej režimo f’ fve- tim Pavlam: Vfe je od Boga, vfe je fkosi njega, vfe je v’ njem; njemu bodi zhafl ino hvala od veko mej do vekomej. RimL 23 ji, 36. Ker je naf, kteri fmo bili sa- voljo fvojih grehov mertvi, po fvoji ne- fkonzhni milofti v’ Kriftufu fpet oshivil. E* fesh. 2 , /j. 5. — Zhaft ino hvala bodi Je- sufu Kriflufu, finu boshjimu, kteri je bil fvojimu nebefhkimu Ozhetu zlo do fmerti na krishi pokoren, in je radovoljno sa naf v’ fmert fhel, de naf je od vfe krivize odkupil, ino fi ljudftvo ozhiflil, ktero nje¬ mu dopade, in po dobrih (Bogu dopad- livih) delih hrepeni ali shivi. Filip. 2, 8* Tit. 2 , i/t. — Zhaft ino hvala bodi fveti- mu Duhu, kteriga je Bog savoljo saflu- shenja Jesufa Kriftufa ljudem dal, de v’ njih duhovno fpreobernenje in od mertvih vftajenje dela, ker nam zhifti dufho od madeshev greha; nam refhi voljo is fush- noftihudizha, in posheljivofti; nam daje refnizhno in mozhno nagnenje k’Bogu; v’ naf vlije ljubesen, ktera naf s’Bogam, f’ farno zhiflo pravizo in s’ shivlenjem dufhe fklene. Ljubesen boshja je vlita v’nafhih ferzih fkosi fvetiga Duha, kteri nam je dan. Rimi. 5, 5. Nafh flari zhlovek je bil f’ Kriftufam vred krishan, de je bilo telo greha rasdj- ano , in de hi sanaprej grehu vezh ne flu- shili. Rimi. 6, 6. Opravizheni zhlovek je ponovlen v’ snotrajniin fvoje dufhe; isfle- zhe ftariga zhloveka (shelje ino nagnenje perviga Adama) ino noviga oblezhe (mi- fli ino slielje drujiga Adama, to je, Jesu- fa Kriftufa ) Efesh. 4 , 22 — 24. On po¬ dane nova ftvar. Gal. 6, ia. Kamnito fer¬ ze mu je odvseto, ino Bog mu da mefeno ferze, ktero fe da od boshjiga navdihova¬ nja omezhiti in poduzhiti. Ezeh. 36 , 26. Bog vftvari v’ njem zhifto ferze, in pono¬ vi praviga duha. Pfalm 5 o, 12. On fam sapifhe in vtifne fvojo poftavo v’ zhlove- hovo ferze. Jerem. 3 i, 33 . Opravizheni zhloveh je tempel shiviga Boga ino prebi- valfhe fvetiga Duha. 2. Kor. 6, 16. Je otrok in jerbizh boshji, ino ravn-jerbizh Jesufa Kriflufa in ud njegoviga telefa. 1. Kor. 6, i 5 . Shiv kamen duhovniga tem- pelna, zhigar dno in vogalni kamen je fam Jesuf. Efesh. 2, 20. Ob kratkim, o- pravizheni zhlovek je deleshin boshje na- tore , (Efesh. 5 , So. i. Peter. 2, 5 . Efesh. 2, 20. 2. Petr. 1, i 4 -) Ker je on nam- rezh otrok boshji, brat Jesufa Kriftufa, hteri je ,Sin Boga ino zhloveka; ker je fveti Duh, Duh Boga Ozheta ino t Sina v’ njem; ker on fkerbno bejshi pred fpazhe- njem poshelenja, ki je na fvetu; ker je poln sliive vsre ino kerfhanfkih zbednoft: fposnanja boshjiga, sdershlivofli, poter- =~ 25 — peshlivofti, brumnofti in ljubesni do Boga in blishniga; kdor pa v’ ljubesni oftane, v’ Bogu oflane, Bog pa v’ njem. 1. Jan. 4, 16 — ( Sveto pifmo nam f’ tem popi- fuje fad grefhnikoviga fpreobernenja in fpreminenja, ktero le famBog per nafhim opravizhenji savoljo 'nefkonzhniga Jesufo- viga saflushenja fkosi gnado fvetiga Duha v’ naf dela. t Sveto pifmo nam v’ Apoftelfkim djanji nad fpreobernenjem fvetiga Pavla zhudo vflgamogozhne gnade boshje, in fpreober- nenje grefhnika, ktero Bog po fvoji ne- fkonzhni milofti v’njem dela, shivo pred ozhi poflavi.—Vefoln fvet fe more savseti ino ftermeti nad zhudeshem, kteriga je fveti Duh na Binkufhtno nedeljo nad f. Petram, ino nad drugimi apofielni ino ver¬ nimi ftoril. Onifo bili po prihodu fvetiga Duha, kakor bi s’ozhmi trenil, vli dru- gazhi ljudje. Do Binkufhtne nedelje fo bili is ilrahu pred Judmi v’ hifhi saperti, komej fo pa Ivetiga Duha prejeli, she fo v’ fredi Jerusalema, kjer je bil Jesuf k' finerti obfojen in krishan, njegovo od mertvih vftajenje nepreftrafheni osnano- vali. Tiftim Judam, kteri fo k’ Jesufovi fmerti perpomogli, fo apoftelni naravnoft povedali, de fo oni sazhetnika shivlenja — 26 — umorili, ino fe pred nefkonzhno pravizh* nim Bogam, Jesufovim Ozhetam, vezhne fhtrafnige vredne ftorili. Saref! to je pazh velik zhudesh fpreobernenja! Pa de- flih fo fe Apoftelni pred prihodam fvetiga Duha bali Jesufu Kriftufu ozhitno fpri- zhevanje dajati, vender fe ni v’njih nje¬ govim fvetim naukam nobena rezh soper- ftavila ; Apoftelni fo verovali, de je Jesuf odrefhenik fveta, fo bili preprizhani, de je ref od mertvih vflal, ker fo po njego¬ vim vftajenji s’ njim jedli ino pili, Apoft. djanj. 10, 4 i. — Nad ,Savlam pa vidimo v’ Judovfki veri slo poduzheniga zhlove- ka , kteri je ismed Farisejov, nar hujfhih fovrashnikov Jesufa Kriftufa; sa Judovfko vero vef vnet mifli, de more Jesufa in njegovo zerkuv na vfo mozh preganjati, ino jo pod fonzam satreti. ( Savel, pravi Apoftelfko djanje, 9, 1. je puhtil shu- ganje ino morijo ali vbijanje zhes Gofpo- dove Jogre. Krcialo je Jerusalemfko mefto njegovimu ferdu premajhino. She leti kakor rijovezh lev, is Jerusalema proti Damafhhu, de bi ondi moshe ino shene, ki v’ krishaniga Jesufa verijejo, povešal, ino povesane v’ Jerusalem k’ fmerti per- peljal. Pa k’ t SavIovi frezhi fe je naglo fpolnilo, kar je Jakop na fmertni pofteli — 2 7 — od leva is rodu Juda prerokoval, i. Mojs. 4 g, 8 . 9 . Jesuf Kriftuf, ta lev is rodu Juda, je poloshil fvojo roko na .Savla, fvojiga fovrashnika. Ljuzh ispod neba je na naglim .Savla ino njegove tovarfhe obfvetila. .Savel vef preflrafhen pade na semljo, en glaf safli- fhi, Arepeta, ino (termi. Snotraj ga je pa fhe bolj gnada tiftiga Jesufa rasfvitila, kteriga je .Savel preganjal. On fposna Jesufa kralja zhaAi, ino bersh je is pre- vsetniga Fariseja ponishin kriAjan; is sa- nizhevavza, in prehlinjavza Jesufoviga imena, Jesufov sveft Apoftel; ino is nar hujfhiga fovrashnika Jesufa KriAufa, fila priden osnanovavez njegoviga fvetiga evan¬ gelija. Tukaj je gotovo parft boshji! po- flulhajte Kriftufovi soperniki, ino ajdje! poglejte kako velik zhudesh je vfigamo« gozhni Bog fkosi fvojo gnado nad .Savlam ftoril. Premiflite narodi, in upajte otoki v’Gofpoda nafhiga Boga; vefelite fe, ino savoljo njegoviga vfmilenja od velelja po- fkakujte! Pfalm 5o, 8 . .Sveto pifmo nam tudi nad vernimi v’Jerusalemu lep isgled notrajniga grefh- nikoviga fpreobernenja pokasbe, is kteri¬ ga flehern zhlovek lohko fposna, kako mozhna je gnada boshja > htera v’ grefh- 28 niku tako /preobernenje dela. Kadar je f. Peter na Binkufhtino nedeljo v’ Jerusale- mu pridgoval, fe je okoli tri tavshent Ju¬ dov, kteri fo popred nevfmileno upili, de naj bo Jesuf krishan, vender tako fpreobernilo, de fo fvoje grehe objokali, in obshalvali; verovali fo v’ Jesufa, in fo bili v’ njegovim imenu karfheni. Ino lih tifti Judje, ki fo bili popred vli mefeni, na posemlifke rezhi vfi natveseni, polni saupanja na fvojo laftno pravizo, in hudi fovrashnilii Jesufa Kriilufa ino njegovih naukov, fo bili po fvojim fpreobernenji vedno per naukih Jesufovili Apoflelnov (fo jih svetlo poflufhali) per lomlenji kruha, in molitvah. Apoft. djanj. 2, 42. Oni fo bili vfi eniga duha, in vie kar fo imeli, fo imeli eden do drujiga. ,So pro¬ dali fvoje semlje in fvoje premoshenje, in fo flehernimu smed njih po potrebi pode¬ lili. Vedno fo bili ene mifli ( , in fo v' ravno tiftim duhu v’ tempel hodili, shivesh s’ vefeljem in f’ ponishnim ferzam vshiva- li, Boga hvalili, in bili vfhezh vfimu ljud- flvu. Vfa mnoshiza vernih je bila enemi- fli, in eniga ferza. Nihzher smed njih ni miflil, de je njegovo, kar je imel, te- muzh vfe fo imeli eden do drujiga. Apo- flelni fo vflajenju Jesufa Krillufa na yfo “ 29 — mozh prizhevanje dajali, in med vfmiver- nlmi je bila velika gnada. Pa tudi med njimi ni bil nihzher reven, ker fo vfe fvo- je laftine in fvoje blago prodali, in njih ženo k’ nogam Apoflelnov pernefli, de fo flehernimu podelili, kolikor je potrebo¬ val. Apoll. djan. 2 , 44 . ino na dalej. 4* 32. Mozh gnade boshje fe pa ni le nad Judmi, od kterih fini dofihmal govoril, o- zhitno fkasala, temuzli tudi nad ajdmi, ker je Bog nektere smed njih f’ fvojo gna- do popolnama fpreobernil, in opravizhil. Ajdje fo bili tako flepi, de fhe ftvarnika nifo is ftvarjenih rezhi fposnali, temuzh fo nameft praviga Boga le revne ftvari in fhe zlo pregrehe po boshje zhaflili. Sa- torej jih je Bog isdalnjih fpazhenimu nag- nenju, de fo po fvojih hudih sheljah ino llraftih pokojno shiveli, ker jih nifo posna- li, de fo hude. Oni fo bili v’ fushnofii greha in fvojiga hudiga poshelenja, in fo fhe to fushnoft slo ljubili. 4 S. Pavel v’ liftu do Rimlanovna dalej popifuje rasujsdano shivlenje ajdov, nad Uterim fe more fle- hern kriftjanzhuditi, ino is njega fposnati, kako delezh zhlovek bres gnade boshje saide. Pa vender je lih to ljudflvo, ktero je v’ taki tami hodilo, veliko ljuzh sagle- — 3 o dalo; ajdam, l(i fo v’ desheli fmertne fenze prebivali, je ljuzh salvitila. Isai. 9, 2. Bog jim je pokasal ljuzh fvoje milofti ino gnade, in jih je napolnil 1’ fvojim fvetim flraham, de fo fposnali praviga ediniga Boga, in kteriga je on na fvet poflal, Jesufa Kriflufa. Jan. 17, 3 . Na¬ rodi, kteri nifo Boga posnali, fo k’ nje¬ mu tekli. Isai. 55 , 5 . Njih shivlenje je bilo po fpreobernenji vfe novo, ker fo bili lkosi gnado boshjo popolnama prero¬ jeni. Nad njimi, ki fo obilno grehov fto- rili, fe je gnada Jesufa Kriftufa fbe obil- nifhi pokasala. Rimi. 5 , 20. Kakor fo pred fvojim fpreobernenjem fvoje ude v’ flushbo nezhiflofli ino krivize v’ krivizo dajali, tako fo jih potler v’ flusbbo pra- vize v pojvezhenje dali. Rimi. 6, 19. Ta zhudesh, kteriga je gnada boshja per fpreobernenji in opravizhenji Judov in ajdov fiorila, je po naukih fvetiga pifma ino fvetih zerkvenih uzhenikov tako velik, kakor je kvarjenje fveta, in obudenje merlizha k’ sbivlenju. ,S. Krisoftom fhe zlo pravi, de je fpreobernenje grefhni- lioviga ferza ino njegovo opravizhenje fhe vezhi zhudesh vfigamogozhnofli boshje, kot je tifti zhudesh, f’ kterim je Bog vfe rezili is nizh vftvaril, ino mertve k’ shiv- lenju obudil. Samoremo li, vprafha ta fveti uzhenik, vezhi zhudesh viditi, ka¬ kor ga je Bog nad 4 Savlam floril? Pavlovo voljo (k’dobrimu) prenagnitiin fpreober- niti je bilo vezhi zhudo, kakor pa merli« zha k’ shivlenju obuditi. Per vAajenji merlizhev je namrezh natora povelju fvo- jiga Avarnika pokorna; per Pavlovim fpre. obernenji pa je bilo v’ njegovi prodi volji, gnadi boshji fe soperAaviti, in jo v’ febi sadufhiti; pa lih v’ tej rezhi fe je vfiga- mogozhnoA tifiiga, ki je Pavla fpreober- nil, fhe bolj (basala, ker je veliko teshej zhlovekovo voljo fpreoberniti, kakor pa natoro prenarediti. Pavlovo fpreoberne- nje je tedaj smed vfih zhudeshev nar ve¬ zhi zhudesh. ( S. Krisoilom. Pa ref, per kvarjenji (veta ali pa per obudenji merli- zha le Bogu nobena volja v’ bran ne Aavi, kakor pa per fpreobernenji in opravizhe- nji grelhnika, zhlovek, kteriga Bog Ipre- oberniti hozhe, fe nozhe fpreoberniti, in zhe ga Bog hozhe fpreoberniti, more fhe popred Aoriti, de fe tudi grefhnik hozhe fpreoberniti. Bog fe tedaj, kadar grefh- nika radovoljno dobriga Aori, fhe vezhi mozhi poflushi, kakor takrat, kadar is nizh kaj Avari, ali pa kadar merlizha k’ shivlenju obudi. §. 3. Bog po navadnim grej/mike le fzhajama , le odJtopnje do ftopnje k ’ opravizhenju vodi. Kadar pravim, de Bog grefhnike po navadnim le pozhafik’ opravizhenju vodi, ne rezhem, de jih ne more na naglim, kakor bi s’ ozhmi trenil, fpreoberniti. Vera mi ne da mifliti, de bi Bog, kteri je vfigamogozhin gofpodar nafhih ferz, kteri v’ nebelih ino na semlji vfe lohko Bori, kar hozhe, ne mogel nar hujfhih grefhnikov na naglim poboljfhati, ino is njih lepih isgledov velike fvetofli Boriti. 4 Sej je on defniga rasbojnika na krishi, in f. Pavla na naglim fpreobernil. To de tako zhudno ino naglo fpreobernenje in opravizhenje grefhnika je fofebin shark miloBi boshje, f’ kterim Bog grefhnike k’ febi vabi, pravizhnim pa fhe vezhi mozh h’ dobrimu daje, in obojim fkashe, de ima on oblaB zhes nafho voljo. Pa tukaj ne govorim od tega, kar Bog Boriti pre¬ more, ampak le od tega, kar on vezhi del, po navadnim per fpreobernenji grefh¬ nikov dela. Satorej pravim, de Bog vla- ziga grefhnika, kterimu hozhemiloB fka- sati, ne fpreoberne tako na naglim ? ka¬ kor je una dva fpreobernil, temuzh de grefhntke vezhi del, in po navadnim le — 53 — ' pozhali, le od ftopnje do fiopnje rodi, ino de fe taki ljudje slo motijo, kteri is tega, Lar Bog per preroku Ezehjelu, (33, 19.) pravi: „Kadar koli bo hudoben fvojo hu« dobijo sapuftil, ter bo prav, in pravizh- no delal, bo savoljo tega shivel,” bersh fklenejo, de Bog grelhnika po navadnim hitro, in bres vfe perprave opravizhi.— Bog per tem preroku nepravi: Jesfebom s’ grefhnikbm prež takrat (pravil, kadar on sazhne fam febe (posnavati, in fvoje grehe obshalovati; ampak on le pravi, de bodo grefhniku takrat grehi odpufhe- ni, kadar fe bo vshe fpreobernil, prav ino pravizhno delal. Med fposnanjemgre¬ hov ino med fpreobernenjem in pobolj- fhanjem shivlenja je pa grosno velik raslo, zhik, kerfposnanje greha in sazhetik fpre- obernenja fhe ni fpreobernenje in opravi« zhenje grefhnika. Gotova je fzer, de Bog fpreobernjenimu grefhniku grehe prež od- pufti, kakor hitro je njegovo fpreoberne« nje refnizhno in popolnama. Pa fpreober¬ nenje ni vfelej refnizhno ino popolnama, de le grefhnik fklene k’ Bogu verniti fe. 4 Skufhnja, fveto pifmo ino nekdajno sa- dershanje katoljfhke zerkve proti fpokor« nim grefhnikam naf uzhe, de fe grefhnik fploh, po navadnim ino vezhi del le fzha- — 34 — farna, le od flopnje do ftopnje fpreobra- zhajo , in de le pozhafi k’ opravizhenju pridejo. I. fikufhnja. Grefhnik more per fvojim fpreobernenji fvojiga duha in fvo- je mifli poboljfhati, in veliko flabih nau¬ kov ino predfodkov sapuftiti, in fe veliko fvetih refniz nauzhiti. Dokler je poln kri¬ vih naukov, fvojih hudih ftraft ino fpazhe- niga fveta, fe ne more fpreoberniti, ker fhe fam febe ne posna ; ino fvojih grehov ne vidi, ktere more vender sapuftiti, ako fe hozhe poboljfhati. Tako poboljfhanje ino tako fpreobernenje krivih naukov na- fhiga duha ino fpazhenih mifel pa gotovo ni delo eniga famiga dneva. ,Sej vemo, de fe zhlovek, kteri fe navadi hudo in pregrefhno mifliti, govoriti ino delati, ne prenauzhi tako hitro dobro mifliti, go¬ voriti ino delati. Kar fe zhlovek v’ mla- dofti navadi, vezhi del tudi v’ ftarofti de¬ la ; to nam prizha, de fe grefhnik vezhi del na naglim ne fpreoberne. Pred fpre« obernenjem in opravizhenjem fe mu je fhe veliko refniz nafhe fvete vere nauzhi¬ ti, kterih morebit fhe nikoli ni vedil, ali pa jih je vshe posabil; in fzer tako fe jih more nauzhiti, de jih dobro ume, v’ mu- seg in kri fpremeni, in s’ njimi fvoje fla- — 35 — re mifli preshene, in nove, fvete mifli, fveto govorjenje in djanje sazhne. Verh tega more fhe ferze ino nagnenje fvojiga ferza prenoviti. Mozhna ljubesen do Bo¬ ga more nameft ljubesni do Ovari v’ njem gofpodovati, de fam febe sanizhuje, lter je popred fam febe tako slo ljubil, de je Boga sanizheval; f’ zhfflo ljubesnijo do Boga more zhlovek vfe fvoje hudo nagne¬ nje premagati. Njemu je fofebno v’ tiftih (zhednoftih rafti, ktere fo njegovim gre- ham nafproti, in fe v’ njih dobro vkore- niniti, ker fe mu je po fpreobernenji f’ poshelenjem, fpazhenim fvetam in f’ hu* dizhem fhe slo vojfkovati. Per takim voj- fkovanji bi mu le farne dobre mifli od zhednofti pazh malo pomagale, ko bi v’ njem ftanovitna in mozhno vkoreninjena ljubesen do Boga in do zhednofti ne go- fpodovala , ker nafho pancet take safta- rane ino le na pol vgafnjene hude flrafti kinalo omamijo ino premotijo. t Serze, njegova ljubesen, ino njegovo nagnenje fe pa He prenarede tako hitro, ino ne ta¬ ko lohko, kakor pa nekteri grefhniki v’ fvojo fhkodo mi f li jo. t Skufhnja naf uzhi, de fe more zhlovek slo perpravljati, voj- fkovali, ino truditi, preden fe tako fpre- oberne, de sanizhuje, fovrashi in sapu* 3 * fti, kar je popred s’ veliko fkerbjo ifkal, dolgo zhafa s’ vefeljem vshival, ino s’ve¬ liko gorezhnoftjo ljubil. Lakomnik, po- fiavim, fe gotovo fvojiga nagnenja do bla¬ ga ne snebi bres truda, bres dolsiga ino teshkiga vojfkovanja; on, kije svezher fhe vef na zhafno premoshenje navesan, fe ponozhi ne fpreoberne, de bi prež sju- traj blaga ne ljubil, ino de bi bil rado- delni (radodeliven.) Napuhnesh ali pre- vsetnesh, kteri je le po velikih in vifokih flushbah, po shlahtnim ilanu, in po ni- zhemurnoftih tega fveta hrepeml, fe v’ dveh minutah ne poboljfha, de bi vfe te molike fvojiga napuha s’ nogami tari, in fe le f’ krishem Jesufa Kriftufa hvalil. —. Mehkushniki, nezhiftniki ino prefhedniki nifo v’defetih urah sdershni, framoshli- vi, ino tako zhifli, de bi fvoje posheljivo mefo f’ podam ino s’ drugimi fpokornimi delmi v’ fushnoft fvojiga duha Ipravljali. ,Se li vidi, de bi pijanez fvojo pijanoll, mafhovavez fvojo jeso in togoto na naglim sapuflil, de bi bil v’ enim hipu krotak, pohleven, polnljubesni doblishniga, po- terpeshliv ino fpravin ? P^emiflite vfe hu¬ de Uradi, eno sa drugo, poftavim, la- komnoft, jeso, togoto i. t. d. in bote mo¬ gli fposnati, de fe jih njih fushniki lefzha- ~ ~ farna, le od llopnje do 'flopnje, ino gro- sno teshbo snebe. Per tej refnizi Imeni fkufhnjo fleherniga zhloveba saprizhati. II. t Sveto pijmo. .Sveti Duh nam v’ fvetim pifmupove, de fegrefhniki tesh- bo fpreobernejo. Pridgar 1, i 5 . De je zhlovebu, bteri fe je hudih del (greha) navadil, ravno tabo teshbo dobro floriti, babor je samorzu ali Etijopzu teshbo, do beliga oprati fe. Jerem. i 3 , 23 . De mla- denezh po fvoji poti hodi, in je fhe ta¬ krat ne sapufti, badar fe poflara. Pripov. 22 , 6. Ko bi grefhnib po navadnim is greha k’ opravizhenju naglo, lohbo in v’ enim hipu ali dnevu prifhel, bi fveti Duh od opraviahenja gotovo tabo ne govoril; tudi Jesuf Kriftuf bi ne rekel, de je voska pot, btera b’ shivlenju pelje, in de jo le malo ljudi naide. Mat. 7, 14. Jes bi mo¬ gel tako rebozh, polovizo fvetiga pifma prepifati, ko bi hotel vfe v’ mifel vseti, bar nam v’ njem fveti Duh od teshhiga ino pozhafniga fpreobernenja in opravizhimja grefhnibov pove. Leto hozhem fpomniti, de Bog po navadnim pofamesne grefhnibe lih tabo k’ opravizhenju vodi, babor je onfvojeljud- fivo vodil, de ga je is greha in grehovih nallophov refhil, in k’ o-pravizhenju in k’ 58 —“ vezhni frezhi perpeljal. Bog pa fvojiga ljudftva ni prež po Adamovim grehu re- fhil, ampak ga je pozhafi, od ftopnje do ftopnje po treh ftopnjah ali ftaneh vodil, preden ga je fhosi opravizhenje v’zheterti Ban vezhniga miru perpeljal. 1 ) Bog ni fvoje poftave ljudem vezh ho dva tavshent let dal, de fo fhufili, v’ ka- he smote zhlovefhka pamet farna od febe sabrede, dokler je Bog s’ ljuzhjo fvoje ref- nize in fvoje poftave ne rasfviti. Ta je bil pervi ftan zhlovefhkiga rodu, ali ftan pred poftavo (bres poftave) in je bil od Adama do tiftiga zhafa, kadar je Bog ljudem po Mojsefu fvojo poftavo dal. Ta zhaf fo lju¬ dje (vezhi del) v’ ftrafhni tami shiveli, in v’posablivofti na Boga, v’ nevednofti bo- shjih laftnoft in boshje volje; nilo posnali hudobije in velikofti fvojih grehov, ne fpa- zhenofti fvojiga poshelenja ; fe nifo fvoji- jllu hudimu nagnenju v’ bran ftavili, fo bi¬ li v’ nesrezheno veliki nefrezhi, pa fhe ni¬ fo vedili, de fo nefrezhni. Kadar 1. Pavel od tega ftanu govori, pravi: Jes greha nifim (drugazhi) fposnal, kakor fhosi po¬ ftavo, ker nifim vedel sa poshelenje, (de je poshelenje greh) ako bi mi poftava ne rekla: Ne fmefh sheleti. Rimi. 7, 17 , ino v’ 5, 9 . verftizi pravi: Jes sim nekdaj bres podave shivel. ,S. Avgufhtin pravi: Grefhnik shivi pred podavo po sheljah fvo- jiga mefa, ino fe s’ njimi zlo nizh ne voj- fkuje, ker mifli de prav dela, kadar greh dela. 2) Po tem zhafu tame ino nevednodi natorne in boshje podave je Bog ljudem ozhi odperl, dal jim je fvojo podavo, kte- ra je njih nevednoft osdravila. (Neved¬ noft je namrezh perva rana, f’ ktero naf je Adamov greh ranil.) Ta podava boshja, ktero je Bog Israelzam po Mojsefu dal, je ljudem kasala, v’ kaki tami ino neved- nodi fo dolihmal shiveli. Rasodela jim je hudobo greha, in fpazhenod hudiga nag- nenja. (Hudo nagnenje je druga rana, f’ ktero naf je poverbani greh ranil.) Ta podava je pa le ljudem dala fposnanje hu¬ diga, ali greha, potrebne gnade jim pa ni dela, de bi fe bili samogli greha varo¬ vati; satorej je hudo poshelenje in hudo nagnenje zhloveka v’ tem danu pod poda- vo premagalo; on fe je fzer sazhel f’ fvo- jiini hudmi dradmi vojfkovati, ktere mu je podava prepovedala, pa je bil vender fhe od njih premagan. Ta je bil drugi dan, kterimu fe dan pod poj lavo pravi, in v’ kterim je zhlovefhki rod od Mojsefa do Jesufa Krili ufa shivel. — 4 « — ,S. Pavel drugi flan zhlovefhkiga ro¬ du, ali ftan pod pollavo f’ temi befedami v’mifel rsame, rekozh: ( Sposnanje greha pride fkosi poftavo. Rimi. 3 , 20. Ino na drugim kraji pravi: Jes greha nifim Fpo- snal, kakor fkosi poftavo... greh je pa od sapovdi (poftave) perloshnoft vsel (ktera je mojimuposhelenju mejnike ftavila,) de je v’ meni vfe poshelenje obudil. (Kakor je voda takrat veliko mozhnejfhi, kadar jo kdo gradi, de bi na voshim tekla) . . . greh je namrezh od sapovdi perloshnoft vsel, in me je sapeljal, ino fkosi njo umo¬ ril. Rimi. 7 , 7. Apoftel hozhe rezhi: Do¬ kler ni bilo poftave, lim fzer po fvojim poshelenji shivel, pa vender nifim vedil, de f’ tem greh delam, ker fim miflil, de mi je vfe ftoriti perpufheno; kadar je bi¬ la pa poftava dana, fim pa fposnal, de ona mojimu poshelenju mejnike ftavi, ino de ne fmem vfiga ftoriti, h’ zhemur me moje shelje vlezhejo. Takrat fe je moje poshelenje s* vfomozhjo k' dopernafhanju greha vsdignilo ; nafhi fpazheni natori fo namrezh, prepovedane rezhi prijetnifhi, vkradena voda flajfhi, inofkriti kruh bo- 1 jrhi. Pripov. 9, 17. Od tega (lanu pod poftavo f. Avgufhtin tako le govori: V’ ftanu pod poftavo fegrefhnik f’ fvojim hu- dim nagnenjem vojfkuje, pa je od njega premagan. On fzer fposna, de je greh Lar dela , pa ga hudo nagnenje prema¬ ga, ker mu fhe gnade manjka: v’ tem Lanu sagledamo , kako Ieshimo, ino ka¬ dar hozhimo vdati, ino fpet na tla pade¬ mo , fe pa fhe bolj ranimo. Satorej pra¬ vi f. Pavel: Podava je v’ mejf prifhla, de je greh obilnifhi podal. Kadar tedaj zhlo- vek vidi, de leshi, ino fposna, de fam is fvoje mozhi ne more vdati, naj odrefhe- nika pomozhi profi. ,S. Avgulhtin. 5) Is drusiga danu je zhlovefhki rod v’ tretji dan, ali v’dan gnade prifhet. Ka¬ dar je namrezh pred poftavo nevedno!! fvoje pameti fposnal, in ob zhafu dane podave nesmoshnod fvoje volje, kaj do- briga doriti, fkufil, takrat je zhutil, de mu je kake druge, ptuje pomozhi potre¬ ba, ktera bi mu pamet rasfvitila, in po- kasala, kaj mu je doriti, verh tega pa tudi njegovo voljo k’ dobrimu prenagni- la, in podpirala, de bi samogel po fpos- nani refnizi shiveti. Satorej fo dobri Isra- elzi odrefhenikanesrezheno dosheleli, ino perferzhno po njem sdihovali rekozhi: Nebefa! dolirofite, oblaki! deshite pra- vizhniga; odpri fe semlja ino rodi sveli- zharja. Isai, 4 5, 8- Odrefhenik je prifhel — 42 na fvet oltoli fhtiri tavshent let po Adamu, ino je fkosi mozh fvetiga Duha (lan nove savese, ali lian gnadesazhel, hteri bo do konza fveta obdal. S. Pavel tretji Han fpet v’ lillu do Rimlanov (7 , 2/j.) v’ mifel vsarae rekozh: Jes nefrezhni zhloveh ! kdo me bo od telefa te fmerti refhil? Gnada boshja fkosi Jesufa Kriltufa Gofpoda na- fhiga. Jes tedaj s’ duham flushim podavi boshji, s’ mefam pa pollavi greha. Ino v’ ofmi pollavi pravi: Podava (fvetiga) Du¬ ha, kteri v’ Kridufu Jesufu oshivlja, me je refhila od podave greha ino fmerti.... de fe je opravizhenje podave nad nami fpolnilo, kteri ne shivimo po mefu, te- muzh po duhu. Rimi. 8 , 2. 4. ,S. Avgufh- tin pravi: Gnada boshja fe je perkasala, lttera pretezhene ali llorjene grehe odpu- fha, zhloveka v’ ljubesni podpira, Ijube- sen do pravize daje, ino drah odjetnle. Deflih fe v’ tem danu nektere shelje me- fa vef zhaf shivlenja soper zhlovekoviga duha vojfkujejo, pa vender zhlovek vfaj grefhiti neha, ker njegov duh, kteri je poln gnade ino ljubesni boshje, v’take hude shelje ne pervolji. ,S. Avgufhtin. 4 ) Sa tretjim danam bo prifhel zheterti, namrezh Jtan miru. Kadar bo Jesufu vfe podversheno (kadar bo Jesuf vfe Ivo* — 45 je fovrashnike, sopernike namrezh fvoji- ga kraljedva, mozh hudizha, in pofvet- njakov, mOzh greha ino fmerti pod fvoje noge fpravil) takrat bo tudi on fam (po zhlovefhki natori) temu podvershen, kte- ri mu je vfe podvergel, de bo Bog vfe v’ vlih rezheh. 1. Korin. i 5 , 28. Po zhe- tertim danu f. Pavel sdihuje rekozh: Vfa livar shelno zhaka na rasodenja boshjih otrok. Stvar je nizhemurnodi podvershe- na, pa ne is fvoje volje, temuzh savoljo tilliga, kteri (ji) jo je v’ upanji podver¬ gel. Ker bo tudi lama Hvar is fusbnodi trohlivodi refhena ino k’ zhafti boshjih o- trok proda dorjena. Sakaj mi vemo, de vfa dvar zlo do sdaj (smiraj) sdihuje ino doka, kakor shena na porodu. Ne pa le ona, ampak tudi mi, ki imamo pervine Du¬ ha (boshjiga,) tudi mi farni per febi sdi- hujemo ino zhakamo na govorivsetje k’ o- trokam boshjim, ino na odrefhenje fvoji- ga telefa, ker fmo le po upanji svelizha- ni. Rimi. 8, 19 — 23 . Tukaj govori ( S. Pavel od velike fkriv- nodi nafhe fvete vere, od neisrezhene ljubesni namrezh^ ktero bo Bog fvojim is- voljenim takrat fkasal, kadar bo tudi njih telo pofvetil, ino s’njih telefam vred tudi ftvari (vlo dvar) premenil. Befeda flvar, — 44 — tuhaj pomeni vfe telefne ali vidne rezhi, nebo ino semljo , ino vfe, bar je na nebu ino na semlji. Ta Hvar tedaj shelno zha- ha na rasodenje boshjih otrob.—Sperviga fo bile namrezh vfe ftvari dobre, ber fveto pifmo pravi: Bog je vidil, bar je vftvaril, in vfe je bilo prav dobro, to je, vfe ftvari fo bile po fvoji natori popolnama, in v’ dofeshenje fvojiga zilja ino bonza, savoljo bteriga jih je Bog vftvaril, f’potrebnimi mozhmi in laftnoftmi previdene ino per- pravne. Kadar fta pa Adam in Eva v’pa- radishi grefhila, in li jeso boshjo, fhtraf- nigo zhafne ino vezhne fmerti, velibo nad¬ log, ino prebletiftvo boshje saflushila, je bila tudi semlja, ino fleherna ftvar od Boga prebleta, bera je bila savoljo zhlo- veba, v’njegovo ohranenje ino vefelje vftvarjena, Bog je Adamu rebel: Ker fi poflufhal glaf ivoje shene, ino 11 jedel od drevela, od bteriga fim ti sapovedal, de ne fmefh jefti , sato bo semlja prekleta v’tvojim delu. V’trudu fe bofh od nje sbivil vfe dni fvojiga shivienja. Ona ti bo ternje in ofat rodila. 1. Mojsef. bub. - 3 , 17. 18. Satorej pravi f. Pavel, de je vfa ftvar nizhemurnofti, trohlivofti, ino flush- nofti podversbena (tode ne is fvoje volje, temuzh savoljo tiftiga, bi jo je nizhemur« — 45 — nofti podvergel) v’upanji, de bo tudi ona is flushnolli trohlivolli refhena, ino h* zhafti otrok boshjih profla ftorjena. Otro- kam bosh jim je pa Bog to - le velelo obljubo Boril, kadar je kazhi rekel: ,Sovrashtvo bom Boril med tabo ino med sheno, ino med tvojim ino njenim sarodam. Ona bo tvojo glavo Harfa ino ti bolh njeno peto salasvala. 1 . Mojs. 5, i5. To je : Ismed Evinih mlajfhev bo nekdo prifhel, kteri bo vfe popravil, kar fo od kazhe sapeljani pervi ftarifhi s’grebam nepokorfhine v’ paradishi fkasili, ino sgubili. Ino vfa flvar popolnama fpolnenja lih te od Boga dane obljube shelno zhaka. Kadar je bil tifli od boshje milofti namenjeni zhaf ispol- njen je Bog Ozhe fvojiga preljubiga ,Sina Jesufa Kriilufa na fvet poflal. Ta drugi Adam, kteri je bil vel drugazh, kot je bil pervi Adam, je bil sato na fvet poflan, de je v’novizh saflushil, ino popravil, kar je pervi Adam fpridil ino sgubil; ino on bo pofledni dan fpet prifhel foditshive ino mertve, in de bo vfe ponovil, kar je na nebu ino na semlji- Efesb. 1 , xo. ( S. Peter pravi: Po njegovi (boshji) obljubi noviga neba ino nove semlje (ponovlenja, in premenenja nebef, firmamenta ino semlje) ihakamo, v’ kterih praviza pre- — 46 — biva. 2 . Petr. 5, i3. Bog tudi per Isaiju pravi: Lejte ! jes bom nove nebefa Avaril ino novo semljo; poprejfhino ne bo vezh v’fpominji. Isai. 6 , 3. 17 . Ino f. Janes pravi: Jes {im vidil novo nebo ino novo semljo. Ino ta, bi je na fedeshi fedel, je rebel: Lej! jes bom vfe novo naredil. Sbriv. sasod. f. Janesa. 21 , 1 . 5. — Tabo fe bo tedaj po Jesufu Kriftufu tudi vfa flvar s’v.elibo trumo isvoljenih ljudi ino angelov nebdaj v’novi fvitlobi in v’premenjeni le¬ poti vfo vezhnoft fvitila. — 4 S. Avgufhtin od zhetertiga ftanu pravi: Shelje mefa (btere fe soper duha vojfbujejo) isvirajo is umerjozhnofti na- fhiga telefa, satorej jih tolibo zhafa ne bo bonez, de bomo obljubljeno fpremenenje fbosi gorivflajenje mefa saflushili, badar bomo v’zheterti flan prifhli, bjer bo po- polnama mir. Is tega fe vidi, de je Bog fveje ljud- flvo (ali zhlovefhtvo) od ftopnje do ftop- nje, is ftana v’flan, le fzhafama h’gnadi fpreobernenjain opravizhenja, inv’frezh- ni flan vezbniga miru peljal. Ino babor je Bog f’fvojim ljudftvam delal, lih tabo fhe dan danafhni grefhniba, bterimu miloft fbashe, po navadnim, po re¬ du le fzhafama b’ opravizhenju per- pravlja. Satorej ne more po navadnim noben grefhnik v’flan gnade ali ldopravi- zhenju priti, dokler popred ftanov pred pojtave inopod poftavone preide. Ra¬ ko fe pa to godi, vam bom takrat bolj na tanko rasloshil, kadar bom od Aopinj go¬ voril, po kterih Bog grefhnike po navad¬ nim h’opravizhenju vodi. III. Nekdajno obnafhanje ino sa- dershanje katolfhke zerkve proti Jpokor- nim grefhnikam. Debilih je fveti karft k’svelizhanju po- trebin, vender je nafha ljubesniva mati, katoljfhka zerkuv odrafhenze dolgo zhafa fkufhala, ali v’ refnizi shele ta sakrament prejeti ali rre, preden jim ga je dodelila. Zerkveni sbor v'Nizeji nektere fhkofe, kteri fo fveti karft sgodaj delili, ozhitno krega, ino fzersato, ko je dolgo zhafa potreba, pravita sbor, preden fe zhlo- vek ajdovfkiga shivlenjaodvadi, ino ker- fhanfkiga navadi. Zhe je pa zerkuv fhe odrafhene ajde k’ prejemanju fvetiga karfla dolgo zhafa perpravljala, koliko ojftrejfhi, in koliko dalje je fhe le odrafhene kriftjane fkufha¬ la, kteri fo po fvetim bardu ozhitno v’ kak fmertin greh padli in drugim pohujfhanje dali! Ino fhe le potler, kadar le je fkosi 48 r-ar dolgo fkufhnjo od 'njih fpreobernenja in poboljfhanja po‘zhlovefhko preprizhala, jih je ldfvetimu obhajilu puftila- ( Sej fo vam snane Jhtiri flopnje , po literih fo fe nekdaj veliki grefhniki pokorili, preden fo fveto odveso ino fveto refhnje telo pre¬ jeli , ino fpravo f zerkvijo in s’ Bogam sa- dobili. Te flopnje fo bile: Stopnja jokanja , pojlupranja, na obrasi leshanja , ino flanja. Ker je grefhnik fkosi greh shiv udkatoljfhhe 'zerkve biti nehal, sato je bil od nje odlozhen, de fhe ni fmel v’zerkuv molit hoditi, temuzh taki grefhniki fo mogli v’ fpokornih oblazhilih pred zerk¬ vijo ftati, ino druge v’ zerkuv memo gre- dozhe krifljane ponishno profiti, de fo sa¬ nje molili. Vtem flanu ali na tej fiopnji jokanja fo bili grefhniki eno ali pa vezh let, po velikofti fvojih grehov, in po pridnofti, f’ ktero fo fe tukej jokali, in pokorili, in fvojo shaloft savoljo ftorjenih grehov, in pa poboljfhanje fvojiga slav¬ ljenja kasali. Kadar fo vikfhi duhovni paftirji nad grefhniki is njih fpokorniga shivljenja njih refnizhne shelje, poboljfhati fe, prav fposnali, fo jim dovoljili s’drugimi verni¬ mi vred h’kerfhanfkim naukam hoditi, — 49 — de bi grefhnil(i prav fposnali, kako fvet more kriftjan biti, hteri hozhe vezhno svelizlianje dofezhi. Zerkuv je namrezh miflila, de oni krifljanove velikofti in ime- nitnofti fhe nikoli prav fposnali nifo, ker fo jo tako predersno sapravili. Dokler fo bili grefhniki na drugi ftopnji, ktera fe je ftopnja poflnfhanja imenovala, fhe nifo fmeli po zerkvi dalej iti, kakor sa vrata , kjer je bil sa - nje in sa ajde kraj odlozhen. Pa fo mogli fhe pred darovanjem s’ ajdmi vred is zerkve iti. Tudi na tej ftopnji fo bili eno ali pa fhe vezh let. Potler fo prifhli na tretjo ftopnjo, kteri fo sato ftopnja na obrasi leshanja rekli, ker fo grefhniki na tej ftopnji ta¬ krat klezhali ali pa na obrasi Ieshali, ka¬ dar fo mafhniki roke na-nje pokladali, ino nad njimi molili. Tukej jim je fhkof ali kak mafhnik greham permerjene fpo- korne dela naloshil. Daru fvete malhe pa fhe nifo bili deleshni. Is tretje flopnje fo fe grefhniki po previdnofti in 1’ perpufhenjem duhovnih paftirjev v’zheterto ftopnjo flanja preflo- pili, kjer fo fmeli per fveti mafhi ali na fofebnim kraji ali pa med drugimi verni¬ mi fiati, pa k’fvetimu obhajilu fhe ne per- 4 • flopiti, dokler fe nifo po fodbi mafhnikov lt’ njemu vredno perpravili. Tako je liatoljfhka zerkuv f’ fpokor- nimi ozhitnimi grefhniki dolgo zhafa , vezh flo let ravnala. Ona fe je proti ta¬ kim grefhnikam sato tako obnaf hala, per- vizh, de jih je f’ takim dolgim odlalha- njem Ikosi fpokorne dela ad grehov od- vrazhevala, ino tako rehozh v’ bersdah dershala, ino varnifhiin zhujezhnifhi flo- rila; de fo grefhniki f’ fpokornimi delmi odanke grehov isbrifovali, in fe hudih na¬ vad, kterih fo fe s’ grehmi navadili, f ko¬ si zhednoftne dela, ktere fo poprejfhnim greham naravno!! nafproti, fpet odvadili, fe Jesufu poenazhili, rane fvojih dufh sa- zelili, refnizhno in Aanovitno fpreoberne- nje dofegli, in tako per Gofpod- Bogu sa- flusheno fhtrafingo od febe odvernili. 'Drug iz h, de fe je zerkuv farna febe od grel hnikoviga refnizhniga fpreoberne- nja preprizhala. To preprizhanje jo je varovalo, de ni bifarjev ali drajih kam¬ nov fvinjam metala, temuzh de je fvete sakramente, kolikor je bilo mogozhe , prav perpravljenim kridjanam delila. Is tega fe prav ozhitno vidi, kako slo je hatoljfh- ka zerkuv preprizhana, de fe grefhnik po navadnim le pozhafi refnizhno fpreo- 5 i berne in opravizhenje doffeshe', in de., ve¬ li lio zhafa potrebuje, preden fvojo pobolj- fhano voljo ^ dobri mi delmi na snanje da. §, 4 . Sakaj Bog grefhnike po navad¬ nim lepo ftopnjah , in pozhafi Ji opra- vizhenju vodi? Bog grefhnike sato po navadnim ie pozhafi k’ opravizhenju vodi, de pervizh grefhnik zhuti, v’ kako nefrezho je fkosi dopernafhanje greha prifhel. Zhloveku fe taka nefrezha ne sdi velika, is ktere je lohko ino hitro refhen. Satorej nam bosh- ja praviza v’poprejfhin flan, iskterigafmo fkosi greh padli, vezhi del ne pulti nasaj priti, kakor le po dolgim in velikim ter. plenji. Zhlovefhki rod je v’Adamu gre- fhil, in lej! teshak jarm je na Adamovih otrozih od dne njih rojllva, do dne njih fmerti. ,Sirah. 40, 1. Ta jarm, kteriga ljudje neprenehama nofijo, jih lili fpos* nati, v’ koliko nefrezho fo fkoši greh safh- li, in jih uzhi po nekdajnim frezhnim Aanu nedolshnofti sdihovati. Sakaj je Bog zhlo¬ vefhki rod bliso fhtirih tavshent let k’ fpreobernenju in opravizhenju vodil? Sa¬ kaj ? Ali ne sato, de fo po tako dolgih fhtrafnigah ino nafiopkih greha fposnali, v’ koliko nefrezho jih je greh sapeljal, ino — 52 de fo 8’gorezhimi molitvami po Odrefhe- nilm od takih nadlog sdihovali. Israelzi fo v’ pufhavi grefhili, pa de bi fposnali hudobo fvojiga greha, morejo fhtirdefet let po pufhavi femtertje hoditi, ino ne fmejo popred v’obljubleno deshelo, dokler Israelfki otrozi fvojih grehov, ino grehov fvojih flarfhev ne fposnajo. Pa tudi v’ obljubljeni desheli nifo grefbiti nehali, sato jih je Bog v’ Babilonfko fushnoll dal. Ondi fo fedemdefet let fhtraflnge fvojih grehov terpeli. Ino nekonzhno miloftivi Bog jih je sadnizh po dolgim terplenji, jokanji ino sdihovanji fpet v’ deshelo per- -peljal, is ktere fo bili savoljo fvojih gre¬ hov pahneni. Ino zhefa hozhe Bog dan danafhni Jude f' to fushnoftjo uzhiti, v’hteri fofhe fedajne zhafe po vefolnim fvetu raskrople« ni? Zhefa drusiga jih hozhe uzhiti, kakor te le refnize, de fo namrezh nesrezheno grefhili, kadar fo ( Sinu boshjiga krishali in umorili? pa fe tudi ne bodo popred fpreobernili, kakor takrat, kadar bodo s’ dolgimi fhtrafnigami fvoje fushnolli utru- deni fvojo pregreho fposnali, ino per Je- sufu Kriftufu finu boshjimu, kteriga fo kri¬ shali, ponjozhiin odpufhenja grehov ifka- li. 53 Kaj porezhem od Nabuhodonosorja, zhes kteriga je ta • le fodba fk-lenjena : Tvo- je kraljeftvo poide <#I tebe (ti bo vseto) ino ismed ljudi te bodo pahnili, in med shivino in sverino bofh prebival; travo bofh jedel kakor vol, in fedemzhafev (let) fe bo nad taboj premenilo, dokler ne bofh fposnal, de nar vikfhi (Gofpod) zhes zhlovefhko kraljeftvo gofpoduje, in de ga da, komur ga on hozhe. Dan. 4> 28. Drugizh: Bog grefhnike po navad- nim sato pozhafi k’ opravizhenju perprav- Ija, de tifte dobrote ne sanizhujejo, kte- ro fkosi fpreobernenje dofeshejo. Kar kdo dolgo zhafa sheli, tudi s’ vezhim ve- feljem prejme; nad tem mu pa ni veliko lesbezhe, kar naglo dofeshe. Ifhi, pro- fi, ino terkaj, pravi f. Avgufhtin. .Slika¬ njem in f profhnjo (lorifh, de dofesefh, kar profifh. Bog ti le perhrani , kar ti nezhe bersh dati, de fe isuzhifh velikih dobrot slo in perferzhno skeleti. Satorej morefh neprenehama moliti, ino nikdar nehati. Taka jele; zhefar dolgo shelimo, nam je drago; malo pazhiflamo, kar hi¬ tro sadobimo. Bog ve, de fmo take na- tore, satorej nam velikih darov fvoje gna- de ne da, zhe jih dolgo zhala ne shelimo. Tako je dal fveiu vshe vezh tavshent let — 54 — sheleniga Odrefhenika. Abrahamu obljub- lene desbele ni popred dal Abrahamovim mlajfhem, de fo je she fhtiridefet let, ki fo po pufhavi hodili, ferzhno sheleli. Zhi- mu je vezh isgledov? Ljudje fino fploh take natore, de raji take rezhi vifoko zhi- flamo, kterih fmo dolgo zhafa in s’ veli¬ kim trudam iTirali. Kako slo zhifla vbogi najemnik saflusheno plazhev (ali Ion) hte- ro je v’enim dnevu, tednu, mefzu ali letu saflushil! Kako malo jo pa taki bo- gatinzi zhiflajo, hteri vfe bres truda loh- ko dobe, kar koli poshele! Kako prijetin je dobrimu otroku pogled njegovih ftar- fhev, kteri jih vshe sdavnaj ni vidil! Ka¬ ko malo pa taki otrok sa pogled tvojih fta- rifhev mara, kteri jih lohko vfako minuto vidi! Ino kakor je v’ telefnih rezheh, lih tako je tudi v’ duhovnih; sato Bog po tvo¬ ji nefkonzhni modrofti grefhnikam gnado fpreobernenja vezhi del le po dolgim tru¬ du, jokanji in sdihovanji dodeli, de bi te gnade premalo ne zhiflali. Tretjizh: Bog grefhnike po navad¬ nim sato pozhali k’ opravizhenju perprav- lja, de sadobleniga sdravja tvoje dulhe fkerbnejfhi varijejo. Dobri in uzheni sdravniki ne gledajo le v’to, de bi bol¬ niku sgubleno sdravje fpet sadobili; te- muzh fofebno tudi sa to fkerbe, de bi bolnik sadobleniga sdravja kmalo fpet ne sgubil, Satorej le ne poflushijotakih sdra- vil, ktere bi bolnika nar hirtrejfhi ozdra¬ vile , temuzh tazfh, ktere ga nar dalej per sdravji ohranijo, zhe li ga lih pozhali sdravijo. Tako. tudi dela nel honzhno mo¬ dri sdravnik nafhih dufh. Deflih bi loh- ko nar vezhi grefhnike na naglim osdra- vil, vender fe nezhe take naglize poflu- shiti, sato de bi grefhniki ne bili savoljo nagliga osdravlenja v’ohranenji sdravja leni ino nemarni. Te refnize naff. Avgufh- tin uzhi rekozh : Kdor fe lohko osdravi, fvojiga sdravja malo varije; kdor fe pa teshko osdravi, sadobleno sdravje tolj- kajn fkerbnejfhi varije. Ino f. Gregor pravi: Kolikajn teshej fe sdravje dofeshe, tolikajn fkerbnejfhi fe sadobleno varije. Zhetertizh : Bog grefhnike po navad¬ nim sato k’ opravizhenju pozhali perprav- lja, de grefhnik gnade fpreobernenja in opravizhenja ne perlalluje fam febi, in fvoji lallni rnozhi. Zhlovek fain febe rad hvali, in fe baha, ako s' veliko mozhjo, s’ velikim pridam in s’ veliko umetalnoftjo kako rezh dofeshe. Bog zhlovekovo fpa- zheno voljo dobro posna, tudi dobro ve, de bi fe zhlovek s’ darmi gnade boshje lih — 50 — tako rad bahal, kakor s’ laflnoflimi fvoje natore, aho bi fe lohleo in hitro fpreober- nil, satorej je Bog po fvoji nefkonzhni ‘ modrofti tako ftoril, de grefhnik velhi dar gnade boshje ali opravizhenje po navad¬ nim le fkosi dolgo terplenje dofeshe. ,S. Avgufhtin pravi: Vojfhak, hteri fe voj- fkuje, tako le govori: Gofpod! vfmili fe me, ker lim flab; osdravi me Gofpod! ker fo fe moje kofti pretrefile, in moja dufha je slo smotena. Pa Gofpod! koliko zhafa? ,Sej vidifh , de lim v’ vojfhi! Pa vender Gofpod! koliko zhafa bom fhe v’ njej? Toliko zhafa (bofh fhe v’vojfhi, pravi Gofpod) dokler ne zhutifh, de ti jes na pomozh pridem. Ako bi ti jesbersh na pomozh prifhel, bi ti vojfhe ne zhu- til, ko bi nje ne zhutil, ino ne fhulil, bi fe f’ fvojo lallno mozhjo bahal, in f’ ta¬ ko prevsetnoftjo bi fovrashnihov nikdar ne premagal. Tukej naf f. Avgufhtin uzhi, de fe morejo vojfhaki popred vojfkovati, preden fovrashnika premagajo, in de mo¬ rejo tudi k’Bogu klizati: Gofpod! vfmili fe naf, ker fmo flabi; in fzer tako dolgo klizati, dokler farni ne zhutijo, de jim le Bog pomozh k’ premaganju fovrashnika da, - 5 7 Petizb. Bog grefhnike po navadnim salo h’ opravizhenju le pozhafi vodi, de le grefhnik s’ gorezhim sheljami fzhafa- ma na veliko gnado opravizhenja perpra- vi. t S. Avgufhtin pravi: Bog nam ne veli sato moliti, de bi nafho voljo, lftera mu ne more nesnana biti, fhe le fkosi moli- tuv fposnal, temuzh sato nam veli moliti, de bi fe nafhe shelje fkosi molituv vadile in perpravile fprejeti, kar nam je Bog da¬ ti namenil. To, kar nam je on dati na¬ menil, je grosno veliko, tode mi lino fhe majhni ino preflabi, de ne moremo fpre¬ jeti. Pa sa prejemanje velikih boshjih da¬ rov fmo toiikajn perpravnifhi, kolikor sve- ftejfhi jih verijemo, kolikor terdnejfhi jih upamo, in kolikor gorezhnifhi jih she- limo. ,$. Avgufhtin v’ drugim kraji pra¬ vi: S’ ifkanjem in f profhnjo israftefh, de dofeshefh, kar profifh. Bog ti sato perdershuje, kar ti nezhe bersh dati, de fe nauzhifh sa velike dobrote slo ino go¬ re zh e profiti. Nauk f. Avgufhtina ino hatoljfhke zerkve je tedaj, de od Boga nobeniga daru gnade boshje ne sadobimo, dokler fe na¬ fhe ferze s’ dobrimi sheljami sa njegovo prejemanje ne rasfhiri ino ne rasprolli. Ino kolikor v-oshej je zhlovekovo ferze. 58 —- ino kolikor vezhi je dar boshji, kteri je zhloveku namenjen , tolikajn dalej fe more njegovo ferze fkosi vero, upanje ino lju- besen rasfhirjati. Tode od tega bomo posnejfhi na dalej govorili. Sheftizh. Bog grefhnike po navad¬ nim sato pozhafl k’opravizhenju perprav- lja, de fposnajo, pravi f. Avgufhtin , ka¬ ka fhtrafniga fhe le takih grefhnikov zha- l vizhenju grefhnika. Dokler je grefhnik v’fvojim pregrefh* nim (lanu, je v’ grosovitni tamoti ino ne* vednolti sakopan. On shivi bres vfe fker- bi, in bres vfiga firahu, kakor de bi ne bilo ne Boga, nevezhnolti, nenebef, ne pekla. On fe fvojimu hudobnimu nagne- nju popolnama vda, in fpolnuje bres voj- fkovanja hude shelje fvojiga fpazheniga ferza; je nepokorin, nebogliv, famopa- fhin, in vef rasujsdan; fe ne da uzhiti, fe fvarjenju soperftavi, in vfe opominova- nje v’ nemar pulti; ino deflih je tako ra¬ sujsdan , vender ga veft malo ali pa zlo nizh ne pezhe. Dokler je taki grefhnik mlad, ljubi pofvetne nizhemurnofti, pre¬ povedano igre, pojedue, pijanzhevanje, — 62 — pregrefhno dopadajenje nad Tabo; bi bil rad vfim ljudem vfhezh, nerad moli, ne¬ rad dela, fe pohajkovanju, poftopanju in lenobi isda, is kterih veliko drugih gre¬ hov isvira. Kadar pa taki grefhnik bolj odrafle, je prevsetin, fvojoglavin, zhafli lakomin, na Boga posabi, je vef v’ zhafno blago samaknen, lakomin, fkop, hrivizhen, poln pregrefhniga, neframni- ga poshelenja ino djanja; shivi na fvetu bres Boga in br^s vfe vere. Vera je tedaj po nauku Tridentinfki- ga sbora, perva ftopnja ali perprava k’ opravizhenju, fkosi ktero grefhnik verovati sazhene, de je vfe ref, kar je Bog rasodel, in obljubil. Tako vero grefhnik navadno le fkosi poflufhanje befede boshje, in f pomozhjo boshje gnade sadobi. ,8. Pavel pravi v’liftu do Rimlanov v’ 10. p. 14. v. Kako bodo v’Boga verovali, od kteriga nifo flifhali? Ino kako bodo pa flifhali bres pridgarja ali osnanovavza? Vera te¬ daj pride is poflufhanja, poflufhanje pa fkosi Kriflufovo befedo. Rimi. 10, i4. 17. Satorej more grefhnik de bi fe fpreober- nil, befedo boshjo fherbno in svefto po- flufhati in jo fam per febi premifhlovati, ker mu je poduzhenje v’ verfkih in djan« lkih refnizah grosnopotrebno, kterih ref- — 65 — ni® morebiti fhe nikoli ni vedel, ali pa jih je v’ (lanu greha vshe posabil. Torej je vshe to velika gnada boshja, zhe Bog fvojobe- fedo takimu zhloveku osnani, kteri je fhe v’ flanu in v’temi nejeverllva, ali pa kteri je po fvetim karftu fmertno grelhil. Ona je fhe sato tolika j vezhi, ker je Bog ne do¬ deli fleherminu zhloveku; fejvemo, de je fheveliko tazih ljudftev, kterim Jesuf Kriftuf dofihmal fhe ni osnanjen. Pa def- lih je osnanenje Jesufovih naukov velika gnada, vender je ona sunajna gnada. O- na fe fzer po nafhih ufhefih raslega, to- de farna is febe nafhiga ferza ne samore omezhiti. Ker je namrezh zhlovek savo- ljo greha v’ ftanu fmerti ino nadufhigluh ino flep , satorej bi ga le farno osnanenje befede boshje od njegovih dufhnih bole- sin ne osdravilo, ko bi Bog ozhi njegoviga duha, ino vfhef njegbviga ferza ne od- perl. Judje naf od te refnize do dobriga preprizhajo. Zhe vam jas refnizo govo¬ rim, jim je Jesuf Kriftuf rekel, sahaj mi ne verijete. Janes. 8, 46. Jesuf je froje nauke fhe s' velikimizhudeshi poterdoval, pa deflih jev’prizho njih toliko zhudeshev ftoril, vender nekteri smed njih nifo va-nj verovali. ,S. Janes. 12, 3'7. Ker je osna- novanje befede boshje le svunajni dar 64 boshji, saio fveti Duh taziga grelhnika, kteriga mifli fpreoberniti, lih med poflu- fhanjem befede boshje od snotraj fkosi noterdajanje fvoje gnade isbudi, rasfviti, ino prenagne, de fe h’Bogu verne. ,Sveti Duh fzer fhe ne prebiva v’ grefhniku, tomuzh mu le ferze omezhi ino h’ Bogu oberne. To veliko gnado le Bog gre-fh- niku fkashe, in ona je sazhetik grefhniko- viga opravizhenja. Tridentinfki sbor pra¬ vi : Sazhetik opravizhenja per odrafhenih grefhnikih je gnada boshja fkosi Jesufa Kriftufa, ktera jim naprej pride, to je, boshji pokliz, fkosi kteriga fo bres vfiga fvojiga saflushenja poklizani, de, ker fo fe s’ grehi od Boga vernili, jih pa vender sbudejozha in pomagajozha gnada boshja perpravi, de le fkosi radovoijno pervo- lenje ino fkosi sveflo delanje ravno f’ to gnado savoljo fvojiga opravizhenja k’ Bo¬ gu vernejo. Pa kadar Bog zhlovekam ferze fkosi rasfvitlenje fvetiga Duha gine, ne fmemo rezhi, de zhlovek, kteri to ras¬ fvitlenje fprejme, ako lih bi ga lohko sa- vergel, s’ gnado boshjo zlo nizh ne dela. Nafproti pa tudi ne fmemo rezhi, de fe zhlovek pred Bogam bres vfe gnade bosh¬ je, sgol is fvoje laftne mozhi lohko h’ pra- vizi verne. Satorejnaf fveto pifmo na na- — 65 fhe profto voljo fpomni rekozh: Vernite fe k’ meni ino jas fe bom k’vam obernil, Zahar. 1 , 5. Kadar pa odgovorimo : Go- fpod! oberni naf k’febi, ino bomo ober- njeni, pa fposnamo, de nam gnada bosh- ja naprej pride. Trid. sbor. v’ 6. feji. 5 poftavi. Tridentinfki sbor naf f temi befedami fhtirih refniz uzhi: 1) To rasfvitlenje, f’kterim fveti Duh grefhniku naprej pride, je nesaflusheni dar milofti boshje fkosi Jesufa Kriftufa; zhlovek je s’ nobenim dobrim delam ne saflushi, ker ga gnada boshja savoljo gre¬ ha mertviga, od Boga odlozheniga, in fovrashnika boshjiga naide. 2 ) Zhlovek ne more is fvoje profte vo¬ lje , bres tega rasfvitlenja fvetiga Duha, nobene ftopnje proti pravi pravizi ftoriti. 5) Kadar zhlovek to rasfvitlenje fvetiga Duha fprejme, ga is fvoje profte volje fprejme, ino s’ njim vred dela, zhe je lih farno na febi fhe tako mozhno. Ino fhe tudi takrat, kadar po noterdajanji in ras- fvitlenji fvetiga Duha dela, ima vender fhe mozh, to rasfvitlenje po fvoji prodi volji savrezhi, in v’ febi sadufhiti. 4) Kadar je zhlovek s’ gnado boshjo, ktera mu naprej pride, tako sbujen, de 5 — 66 — s’ njo vred dela, in fe k’ Bogu verne, je gotova refniza, de fe je on fpreobernil, ker nam fam Bog pravi : Vernite fe k’me¬ ni. Pa je tudi gotova refniza, de je Bog grefhnika fpreobernil, ker mi k’Boguhli- zhemo : Gofpod! oberni naf k’ febi, ino mi bomo obernjeni. ,Sad pofluihanja befede boshje ino noterdajanja fvetiga Duha je prava shiva vera. Grefhnihu fe odpro ozhi njegove dufhe , de (ploh vfe sa refnizo verije , kar ino kakor je Bog rasodel ino obljubil, ino kar naf nafha mati katoljfhha zerkev uzhi. On fposna krivizhnoft ino hudobijo greha, ino fhtrafnige, ktere ga v’ vezhnofli zha- kajo; nizhemurnoft fveta; nelrezho po- Ivetnjakov ino frezho prijatlov boshjih. ; ,Sofebno verije tifio neismerno ljubesen boshjo do naf, in jo per ljuzhi vere pre- mifhluje, is ktere ljubesni je Bog, aho lih bi bil lohko vfe Adamove mlajihe, ka¬ kor hudobne angele, na vfe vezhne zhafe savergel, vender temu fvetu fvojiga edi- niga fina Jesufa Kriilufa dal, de ne bo po¬ gubljen, kdor va-nj verije, temuzh de ima vezhno shivlenje. ,S. Janes. 3, i5. Vera ga fofebno uzhi, de je grefhnikovo fpreobernenje in opravizhenje i’ perviga , do sadniga fad gnade boshje , ktere grefh- — 6 ? nik ne more saflushiti, in ktero nam je le Jesuf perdobil ino na snamnji fvetiga l 19. Zhe premiflimo, kako je katoljfhka aserkuv odrafhenze 1<’ fvetimu harflu per- pravljala, prav lohko fposnamo, de je CJO — fofebno greflini hridjan dolshan Boga is vfiga fvojiga ferza ljubiti, ako hozhe od- pufhenje tvojih grehov, fpravo s’ Bogam jno gnado opravizhenja dofezhi. Katoljfh- Ita zerkuv fi je per perpraljanji odrafhe- nih ljudi k’ fvetimu kardu fofebno persa- devala isnjih shivlenja, is njih djanja ino nehanja fposnati, ali Boga ref bolj ho vfe rezhi ljubijo, ino po tem Iposnanji jim je fhe le sahrament f. barda dodeljila. Kridjan pa je bil per f. Kardu vshe rasfvitlen, je ohulil nebefhhi dar, ino je podal deleshin fvetiga Duha, pa je ven- der fpet padel, ino ( Sinu boshjiga fpet fam febi brishal ino saframoval (Hebrej, 6, 4) je kardne obljube prelomil, fam febe tempel f. Duha omadesheval, Jesufovo f. l 22 — 24. ,S, Pavel tukaj dvoj- niga zhloveka v’ mifel vsame, ftariga, ino noviga. Stari zhlovek je fkosi poer- bani ali isvirni greh nafhih pervih flarlhev (perviga Adama) fpazhen, novi zhlovek je pa fkosi Jesufa Kriftufa, fkosi drusiga Adama, ponovljen. V’ferzu ftariga zhlo¬ veka gofpoduje hudo poshelenje, pre- grefhna ljubesen dollvari, v’ferzu noviga zhloveka pa gofpoduje gorezha ljubesen do Boga. Snamnja ftariga zhloveka fo te le, de ima namrezh smotnjav polne shelje , fe v’njih vedno kaši, smiraj flabeji, smi¬ raj huji perhaja, smiraj bolj v’pogublenje lese, ino konez jemlje. Snamnja noviga — 126 7.hloveha pa fle pravizhnoft , ino refnizhna fvetofl. Dela, ktere is flariga zhloveka isvirajo, fo vezhi del fpazhene in hudob¬ ne, ker vezhi del is hudobne, pregrefhne posheljivofli, poganjajo. Dela noviga zhloveka fo pa dobre, pravizhne ino fvete, ber is rasfvitlenja f. Duha in is fvete ljubesni boshje isvirajo. Satorej naf f. Pavel opominja, de moremo flariga zhloveha isflezhi, ino no¬ viga oblezhi. Stari zhloveh je fhosi poer- bani greh fpazhen, v’njemgolpodujepre- grefhna ljubesen do (ebe in do ftvari, v’ njem kraljuje poshelenj« mefa, poshe- lenje ozhi ino napuh shivljenja, htero ni is Ozheta, ampak is fveta. 1. Jan. 2, 36. Njegova oflepljena pamet je njegov uzhenik , ino vodnik, on jetemu fvetuino pofvetnim rezhem prijatel, sato pa tudi po naukih ino fhegah fpazheniga fveta shivi, le to dela, h’homnr ga njegovo po- sheljivo ferze vlezhe, in mu ni mar fpol- novati dolshnofti, ktere ima do Boga, do tebe in do fvojiga blishniga. Sploh, flari zhlovek shivi po nagnenji fvojiga fpazhe¬ niga mefa, ino dela mefa dela, ktere fo: Loternija (kurbanje) negnufnoft, nefram- r.oft, nezhifloft, malikovanje, savdajanja, lovrashtva, sdrashbe, hlubovanje, jese, boji, kregi, raspertje, nevofhlirofl, vbi- janja, pijanoft, poshrefhnoft, ino bar je vezh taziga. Galaz. 3 , 19 — 21. ,S. Pavel tudi v’liftu doEfeshanov 4 > 25 . n* dalej popifhe dela ftariga zhloveka in te fo: Lash, jesa, tatvina, hudo govor¬ jenje, shalenje fvetiga Duha boshjiga, grenkoft, ferd, vpitje, preklinovanje in vfa hudobija. — Tem ino takim delam ftariga zhloveka fe fpokorni grefhnik odpove. Sdaj pa poglejmo, kako je shivljenje noviga zhloveka, kteri je po Bogu v’pra- vizi in refnizhni ftvetofti vftvarjen, de bomo vedili, kako shivljenje fpokorni grefhnik sazheti fklene. Boshja previdnoft je fofebno dva sa- kramenta fprave s’Bogam poflavila, nam- rezh, sakrament f. karlla ino fvete po¬ kore, v’kterih grefhnik Bogu prijetna Hvar po kane, je v’Bogu prerojen, ftariga zhloveka isflezhe ino noviga zhloveka ob- lezhe. Kar tedaj fveto pifmo od laflnoft tiftiga noviga zhloveka pravi, kteri je per f. karftu prerojen, to fmemo tudi na tifti¬ ga zhloveka oberniti, kteri fe fkosi sakra¬ ment fvete pokore s’Bogam fpet fpravi. —• Od fvetiga karfla pa f. Pavel tako le go¬ vori : Ali ne vefte, on Rimljane vprafha» 1 28 de mi vir, fyteri fmo bili v’ Kriflufu Jesufu barfheni, fmo v’njegovi fmerti berfheni? Sbosi bard fmo namrezh s’njim vred v’ fmert pokopani, de, babor je Krifluf fbosi sliaft Ozlieta od mertvib vftal, lih tabo moremo tudi mi v’ novim shivljenji hoditi. Sabaj abo fmo po podobi njegove fmerti sh’ njim vred safajeni, bomo tudi (po po¬ dobi) njegoviga vftajenja. Ker to vemo, de je bil nafh flari ahloveb f’ njim vred brishan, sato de bi bilo telo greha rasdja- no, ino de bi mi sanaprej grehu vezh ne llushili. Sabaj tifti, bteri ie umeri, je od greha opravizhen. Abo fmo pa f' Kriftu- fam vred umerli, satorej tudi verijemo, de bomo f’ Kriflufam vred shiveli. Rimlj. 6 , 3 . In v’ drugim brajipravi f.Pavel: Kri- fiufova ljubesen naf nerganja (lili) ber to miflimo, de zhe je eden sa vfe umeri, fo tedaj vfi umerli. Ino Krifluf je sa vle u- merl, de ti, bteri shive, ne shive vezh farni febi, ampak temu, bteri je sa-nje umeri, ino fpet od merlvih vflal. 2 . Kor. 5, 1 4- ,S. Pavel naftubaj uzhi, de ahlo- veb per fvetim berilu na duhovno visho f’ Jesufain Kriflufam , in babor Jesuf Krifluf umerje, je pokopan, in fpet h’ shivlenju vftane , ino de brifljan, potem, boje per 129 — berilu grehu, fpazhenimu fvetu in fam febi odmeri, ne fme vezh grehu, fvetu in febi shiveti , in po fvoji volji delati, ampak more shiveti saKriltufa, hteri je sa-nj umeri, po Kriftufovi volji, po nje¬ govim duhu vfe fvoje djanje ino nehanje ravnati, vfe sa njegovo zhaft fioriti. ( S. Pavel naf f’ temi befedami fofeb- no dveh refniz uzhi: 1) De per f. kerftu f’ Kriftufam umer- jemo , fmo pokopani, in fpet od mertvih vftanemo. Preden bom to kaj na dalejra- sloshil, morem fpomniti, de fo o Pavlovih zhaiih tako kerfhevali, de fo lierfhenza nekoliko zhafa vfiga v’ vodo potopili, v’ hteri je bil majhino fllrit, in tako rekozh pokopan. Jesuf Krifluf, finboshji, kterijezhlo- vefhko natoro na • fe vsel; po fvojim te- lefu Adamu in vfim drugim ljudem enak, je imel umerjozhe truplo. Kader je bil na krish perbit, je sapuftil pervo shivle- nje , ki ga je bil po Adamu is Marije divi- ze dobil; njegovo truplo je bilo v’grob polosheno, is kteriga je po boshji vfiga- mogozhnofli tretji dan s’novim shivlenjem vrtal. Jesufovo truplo, ktero je od mert¬ vih vrtalo , je bilo fzer lih tifto, ki je bilo na krish perbito, umorjeno in v’ grob po- 9 kopano, totle njegovo shivlenje in njegove laftnofti fo sdaj po gorivflajenji vfe dru- gazhnifhi. Truplo ftariga zhloveka je bi¬ lo posemlifko, t»shko, vlim nadlogam ino fmerti podversheno ; truplo noviga zhlo¬ veka pa je nebefhko, ni nobenim ferple- nju podversheno, je neumerjozhe. Je- suf Hriftuf nima po fvojimod mertvih vfta- jenji od Adamoviga shivlenja nizh vezh nad fabo; on je fzer lih tifti, pa vender vef drugazhnifhi zhlovek, on je namrezh sdaj proft odvfih posemljifkih rezhi, proft od fushnofti' fivari, on sdaj tiho ino na fkrivnim shivi, in fe le takrat fvojim apo- flelnam perkashe, kader je treba delo do¬ delati , savoljo kteriga ga je njegov ne- befhki ozhe na (vet poflal. Te snamnja ino laftnofti Jesufa Kriftufa fe po nauku fvetiga Pavla per f. kerftu v’ zhloveku po- nove, ino lih te nove laftnofti gavdeleshi- jo Jesufove fmerti, njegoviga v’ grob po- loshenja, in od fmerti vflajenja. Per ber¬ ilu je v’zhloveku Hari zhlovek, to je*, fko- si Adama pokashena natora, pervizh kri- shan f’trojnim sarotenjem, ktero ga mar* tra, ino tako rekozh na krish perbije, ker mu vfe nesr.ezheno ojftro prepove, kar flari zhlovek naj bolj ljubi, in po komur naj bolj hrepeni. Potlej gre zhlovek v’ vodo, de bi v’njej vfimu odmeri, kar je flariga Adama, ftariga grefhnika; vef flari zhlovek je v’ vodo vtopljen, in v'njej pokopan. Ino kader kriftjan fpet is vode pride, v’ kteri je bil, kakor v’ grobu po¬ kopani Jesuf Kriftuf, pred zhlovefhkimi ozhmi nekoliko zhafa vtopljen, fkrit ino pokopan, je on s’ novim Adamam, s’ no¬ vim zhlovekam , s’Jesufam Kriftufam ob- lezhen, kteri je isvir ftudenizin sazhetnik vfe pravize in vfe fvetofti; kriftjan jefkosi mozh Jesufove gnade s’ Jesufam fklenjen, kakor mladika f’ terto, in je va-nj vfajen. Kader tedaj kriftjan grehu odmerje, in fe fadu Jesufove fmerti, in njegoviga v’grob poloshenja vdeleshi, tudi fkosi mozh Je- sufoviga od fmerti vftajenja novo shivlenje sazhne. Kriftufova dufha fe je per fmerti od trupla lozhila, kriftjan fe more pa od nevarnih, sapeljivih tovarfhev lozhiti; Je¬ suf je bil v’ grobu pred tem fvetam fkrit, mu je bil nesnan; tudi kriftjan more po kerftu nevarnim f-hodam, blishnim per- loshnoftim k’ grehu nesnan biti, fvoje fer- ze od zhafnih in posemljifkih rezhi odter- gati, fvetu ino njegovim naukam, sapo- padkam, navadam, njegovimu vefelju, šn poshelenju flovo dati. — Kriftjan mo¬ re per fvetim kerftu tudi fapi febi odmre- ti. Preden je zhlovelt fkosi f. herft v’Kri- ftufu prerojen, on le fam febi, ino sa- voljo famiga febe shivi. V’ njem gofpo- duje pregrefhna laftno ljubesen, is ktere isvirajo vfe njegove mifli, in shelje, sha- loft in vefelje, befetle ino dela, in vfe nag« nenje njegoviga ferza. On takrat vfiga le savoljo febe ifbe, in v’ vfih rezheh le fam febe ljubi. — Ta¬ lumu sbivlenju pa odmerje per f. kerftu v’ Jesufu Kriftufu , on ima noviga duha, no¬ vo ferze, nove mifli, nove shelje, in no¬ vo upanje. On neha fam fvoj biti, kakor f. Pavel pravi: Ali ne vefle, de nifte farni fvoji? Sakaj vi fle s’ veliko ženo odkuple- ni. Zhaftite ino nofite Boga v’ fvojim le- lefu. l.Kor. 6, 19.20. In v’drugim kra¬ ji pravi: Nihzhe ismed naf ne shivi fam febi, ino nihzhe fam febi ne umerje. Zhe shivimo, shivimo Gofpodu, zhe umerje- mo, umerjemo Gofpodu. Zhe tedaj shi¬ vimo ali umerjemo, fmo (vfelej) Gofpo- dovi. Kriftuf je namrezh sato umeri, in od fmerti vftal, de zhes mertve ino zhes shive gofpoduje. Rimi. i 4 , 7 — 9. 2) ,S. Pavel naf s’ sgorej v’ milel vseti- mi befedami uzhi, de more kriftjan, kte« ri je per f. kerftu, grehu, fpažhenimu fvetu ino fam febi odmeri > potlej le sa — i 33 Kriflufa shiveti, po njegovi volji po nje¬ govim duhu vfe tvoje djanje ino nehanje ravnati, in vfesa njegovo zhaft ftoriti, ka¬ kor nam f. Pavel veli, rekozh: Ali jefte ati pijete, ali kaj drusiga delate , vfe IPboshji 7/hafti ftorite. i. Kor. 10 , 3 i. In v' dru¬ gim kraji pravi: Vfe, har koli delate, s’ befedo ali s' djanjem, ftorite v’imenu Go- Ijpoda Jesula Kriftufa, ino sahvalite Boga in Ozheta fkosi njega. Kolofh. 3 , 17. Me- mo tega more kriftjan po Krillufovim du¬ hu shiveti in fe njemu dati voditi. ,S. Pavel pravi: Hodite v’ duhu (boshjim) ino ne bote shelj mefa dopernafhali. ,Sad (Jesufovi- ga) duha pa je : Ljubesen, velelje, mir, poterpeshljivoft, ljubesnivoft, dobrota, dolgo sanafhanje, krotkoft, vera, pohlev- fhina, sdershanje, »hiftoft. Gaiaz. 5 , 16. ino 22. 23 . Kdor nima Kriftufoviga du¬ ha, ni njegov; Kriflufoviga duha pa ime¬ ti, fe pravi, tega sheleti, zhefar je Jesuf shelel, is taziga zilja ino konza delati, is kakorfhniga je on delal, Bogu pokoren biti, kakor mu je bil Jesuf pokoren, ter- plenje ljubiti, kakor ga je on ljubil, fvo- jo voljo v’ vfih rezheh Jesufovi volji vdati, ino jo s’ njegovo fveto voljo fkleniti, tvo¬ jo jed, fvoje shivlenje, ino fvojo frezho le v’fpolnenjiboshje volje naiti, inofploh, kakor je pred f kerflam Adam v’ njemu shivel, de je grehu flushii, hteriga fmo po Adamu poerbali, lih tako more po f. kerftu Jesuf Kriftuf f’ fvojo ljubesnijo v’ kriftjanu shiveti. 4 Sveta ljubesen ga more s’ Jesufam fkleniti, in ga njemu kolikor je mozh, podobniga ftoriti, in fizer tako slo podobniga floriti, de fme krilljan po vli refnizi rezhi: S’ Kriflufam fim na krish perbit. Jas shivim, vender ne vezh jas, ampak Krifluf shivi v’ meni. De pa 'sdaj v’ mefu shivim, shivim v’ veri finu boshji- ga, literi me je ljubil, in je fam febe sa¬ me dal. Galaz. 2, 1 g. To je : Jas fim is- flekel flariga zhloveka s* njegovimi deli vred (Kolofh. 5 , 9,) ino fim ga f’ Kriftu- fam vred krishal, ali na krish perbil. (Rimi. 6, 6.) Jas sdaj nizh vezh nifim , kar firm bil popred, v’ Kriftufu fim poflal nova Hvar. 2. Ror. 5 , 17.) v' kterim ne velja ne obresa, ne neobresa, ampak nova livar. (Galaz. 6, i 5 .) Bog me je po fvojim ve¬ likim vfmilenji k’ shivimu upanju prerodil, fkosi gorivllajenje Jesufa Kriftufa. (l.Pet. 1, 3 .) 4 Skosi Jesufovo od fmerti vftajenje fim novo shivlenje dobil. Sunaj ,le fizer nad menoj zhlovefhko shivlenje vidi, jas delam, govorim, fpim, jem ino hodim. Drugim ljudem fe sdi, de jas vfe to lepo fvoji volji, in is fvoje mozhi delam, pa je vender le vera v’ Jesufa Kriftufa sazhetik vfih mojih del, Jesufov duh me per vlih inojih ftopinjah vodi, Jesuf je moj fveto- vavez, moja podava, moj isgled. ,Svet je meni fhosi Jesufa Kriftufa krishan, jas fini pa fvetu, (satorej) bodi delezh prozh od mene, de bi fe jas (f’ kako drugo re- zhjo) hvalil, kakor f’ krisham Gofpoda nafhiga Jesufa Kriftufa. Galaz. 6 , 14. Jas ne gledam na videjozhe (rezhi) ampak na nevidejozhe, ali nevidne. 2. Kor. 4, 18. Jas tega ifhem, kar je sgorej, kjer Kri- ftuf na defnizi boshji fedi. Kolofh. 5 , 1. Jas lim f’ fvojimi sheljami f’ fvojimu mi- flami v’ nebelih, od koder tudi isvelizhar- ja , Gofpoda nafhiga Jesufa Kriftufa zha- l lido ftreshe , ta kresi po mozhi, lstero Bog daje, de bo Bog v’ vfih rezheh zhaften fkosi Jesufa Kriftufa, komur je zhaft in gofpoftvo od vekomej do vekomej. j.Petr. 4, u. Vfe nafhe dela morejo v’boshjo zhaft obernjene biti, panifova-njo ober« njene, ako is boshjiga, is Kriftufoviga du¬ ha ne isvirajo. Gotova je tedaj, de mo¬ remo kriftufa oblezhi, ino s’ njegovim f. Duham napolnjeni biti. Tako shivlenje je tifto novo shivlenje (noviga zhloveka) kte- ro sazheti li fpokornik terdno ino refnizh- no naprejvsame. On fizersavoljozhlovefhke f labodi ne more prež tako shiveti, de bi fe nad njim drusiga ne vidilo, kakor Kriftufovo shiv- ^enje, ino de bi bersh rezhi • Shiviro, vender ne vezh jas, ampak Kriftuf shivi v’ meni. Galaz. 2, 19. Ker je pa od lju- besni boshje vnet, vender sazhne novo shivlenje, boli kor ga s’gnado boshjo sa- more, po tem pa, bar fbe sdaj ne more, smiraj bolj hrepeni, smiraj gorezhnifhi b’ Bogu sdihuje , in v’ berfhanfbih zhedno- ftih smiraj bolj rafte, babor je v’ fbrirnimu rasodenji f. Janesa ap. Kdor je pravizhen, ta bodi fbe pravizhnifhi, bdor je fvet, ta bodi fhe fvetejfhi. Sbriv. rasodenj. 22 , 11. S. Pavel je tabo (Veto shivel, de lije upal »rezhi: Ne shivim vezh jas, ampab Kriftuf shivi v’ meni. Galaz. 2, ig. pa vender v' liftu do Filipanov fam od Tebe tabo le go¬ vori: Ne babor, de bi bil jas she dofegel, ali de bi bil she popolnama, (Jesufu Kri- ftufu v’ shivlenji in v’ fmerti enak) jas fe le (po tem zilji ino bonzi) shenem, ako bi (ga) bje mogel dofezhi, v’ komur fim bil od Kriftufa Jesufa dofeshen (s* njego¬ vo fveto gnado vere, upanja, in ljuhesni.) Filip. 3 , 12. Na tem fvetu je to zhlove- bova pravizhnoft, de on po fvojim opra- vizhenji vedno, neprenehama, ino na vfo mozh po vezhi pravizhnofti in fvetofti hre¬ peni. ,S. Avgufhtin pravi: Tukaj je to nafha praviihnoft, de lazhniino shejni h’ polnofli pravizhnofti tezhemo, sle bomo potlej od nje naliteni. e) Boshje sapovdi dopolnovali. Tretjizh ino sadnizh fpohornib fldene boshje sapovdi fpolnovati. Prav fpoltor- nib namrezh shelji vfe do tanziga ftoriti ino fpolniti, bar boli je potrebno ftoriti ino fpolniti, debi bedaj v’ nebefa prifhel, kjer bo f’ fvojim ljubim Bogam nehotne) fhlenjen , in ga od oblizhja v’ oblizhje gle¬ dal. Aho pa hozhe ta zilj ino bonez do- fezhi, more sapovdi boshje fpolniti, ino po njih shiveti. Tabo je Kriftuf tiftimu mladenzhu rekel, hteri ga je vprafhal, Jhaj more ftoriti, de bi vezhno shivlenjesa- dobil. Jesuf mu rezhe: Abo hozhefh v' shivlenje iti, (ali vezhno svelizhanje dofe- zhi) dershi sapovdi. Mat. 19,, 17. Kader lipafpobornibnaprejvsame sapovdi boshje fpolnovati, tudi terdno fhlene, vfe ftori¬ ti , bar bi mu jih bolj na tanko ino bolj go¬ tovo fpolnovati pomagalo, in vfe odver- niti, vfiga fe ogibati, bar bi mu utegnilo Itak fpodtildej, ali babo napotje per fpol- nenji boshjih sapoved biti. Nafhe poshe- lenje nam per fpolnenji boshjih sapoved naj vezhi sadershke, in fpodtibleje flavi j »4« tore) fe fpokornik vedno vojfhujejo soper fvoje fpazheno poshelenje, fvoje pozhut- ke v’ bersdah dershi, ino fvoje nevbogli- vo mefo tare, in ga v’ fushnoft fvojiga du¬ ha fpravlja. Isgled taziga fpokornika vi¬ dimo nad f. Pavlam, kteri fam odfebeta- ko le govori: Jas tarem fvojshivot, ino ga v’ fushnoft fpravljam; de bi jas, ker drugim pridgujem, fam savershen ne bil. £• Kor. g, 27 . Spokornik fi more fofebno tosapoved globoko v’ ferze vtifniti, ktera mu sapove po fvoji mozhi, in po velikofti fvojih gre¬ hov boshji pravizi sadoftovati, ali sadofti ftoriti. .S. Avgufhtin pravi: .Sleherna hu¬ dobija, bodi majhna ali velika, more po¬ korjena biti; ali od zhloveka, kakor fpo- icornika, ali pa od Boga kakor moshtovav- za; sakaj kdor fe (refnizhno) kfa, fam fe- be pokori; in zhe bi greh ne imel pokor¬ jen biti, bi greh ne bil. Ino f. Gregor pravi: .Spokornik fi more toliko v’ perpu- fhenih rezheh pertergati, kolikor fe fpom- hi, de fi je popred v’prepovedanih dovo- 1)11. Pravi fpokornik fe tudi ne more sder- shati, de bi fe savoljo fvojih grehov, hte- re ref fovrashi, f’permerjenimi in s* ojftri- mi pokorili ne pokoril. .Sej je poln du¬ ha pokore, ta duh je pa fovrashtvo gre- ha, ino perpravnoft, greham permerjeno pokoriti fe, vedno in bres sanafhanja v’ pokornih delih fe truditi. Torej tak fpo- kornik tare fvoje mefo, htero mu je toli- krat v’ greh flushilo, fvojo pokoro fklene s’ Jesufovim nefkonzhnim terplenjem, vfe froj« britkofti, nefrezhe in nadloge v’ du¬ hu pokore terpi, in kar koli on v’ takim duhu flori, ima pred Bogam veliko ženo. Kader tako perpravljeni grefhnikper fpovdi f. odveso sadobi, ali sakrament fpra- ve prejme, fo mu njegovi grehi odpufhe- ni ino isbrifani, dolshno pifmo njegoviga saflusheniga pogublen ja je rastergano; fve- ti Duh vlije fvojo fveto gnado va-nj, in sazhne v’njegovi dufhi prebivati; pekel fe pod njim sapre, nebefa fe mu odpro, in on fpet vfe pravize dofeshe, ktere je fkosi greh sapravil. Ljubesen do Boga je v’ njem vkoreninjena, ga flori v’ pravizh- nofti Aanovitniga, in ga varije pred nefla- novitnoftjo v’ dobrim. — To de od fadu opravizhenja bo sdolej na dalej govorje¬ nje. — Vite! tako pot Idopravizhenjugrefh- nika nam fveto pifmo in uftno isrozhiloka« sheta. Po tih flopnjah Bog grefhnike ve- »zhidel h'pravimu, flanovitnimufpreober- nenju , in opravizbenju vodi. Ta nauk od odpravizbenja da nafha mati batoljfh- l L^j! pravi f. Avgufhtin, to nama je Pon« tizjan perpovedoval, tipa Gofpod! li ho¬ tel tazhaf, lsapoved sveko hoditi. On je fizer savoljo fvoje flabofti v’ velibim krahu, ino fe slo boji; pa ven- der tudi terdno upa, de mu bo Bog, bte- ri mu je tabo terdin ino fvet fklep dal , tudi mozh dodelil ta fveti fldep v’ djanji {polniti. Kader grefhnib tabo delezh pride, je fpreobernjen, ino she perpravljen gnado opravizhenja fbosi fvete sabramente (ali fbosi f. berft, ali pa fkosi f. pokoro) pre¬ jeti. Sa tem perpravlanjem, pravi Tri- dentinfhi sbor, pride opravizhenje. Delo opravizhenja zlo do tega zhafa ni dodela¬ no. Zhe ima hdo fhe tabo dobre shelje, zhe fe slo joba, trudi, inofamf’ faboj ino f' (vojinv fpazhenim poshelenjem vojfbuje, zhe ga pa njegove mozhne hude kraki, ino pregrelhne navade fpet premagajo, je to gotovo snamnje, de tab grefhnib fhe ni lpreobernjen, temuzh de je fhe le na po¬ ti proti fpreobernenju, ino lih ta mifelj ko je na poti proti fpreobernenju, mu mo¬ re dati novo ferzhnok, ino terdno upanje. Te perve snamnja shivljenja fo velihe ino obilne gnade, sa bterimi bodo fhe obilni- fhi prifhie, zhe fe grefhnib neprenehama vojflcuje, joba, sdihuje, ino vfefvoje sau- panje v’Boga ftavi. Podaj fe, je Avgufh- tinu rekel snotrajni glaf njegoviga ferza, podaj fe v’ narozhje Ivojiga Boga, nizh fe ne boj, on fe ti ne bo ognil, ino te nebo puflil pafti. Podaj fe s’ saupanjem v’ nje¬ gove roke, on te bo rad (prejel ino osdra- vil. §. 7, t Sad opravizhenja. t Kako frezhen je grefhnik, kteri je svetlo po ftopnjah k’ opravizhenju hodil, ino s’ gnado boshjo na konez fvojiga po¬ potovanja, to je, do opravizhenja pri- fhel! Is neisrezhene hvaleshnofti more vfe fvoje shivljenje Bogu v’ dar dati, ino vfe fvoje dufhne ino telefpe mozhi v’ boshjo zhaft oberniti. Nikoli ne fme na fvoj po- prejfhen nefrezhen ban greba posabiti. Tertulijan pravi: Zhe bomo manj mi na fvoje grehe posabili, bolj bo Bog na¬ nje posabil. Nikoli ne fme grefhnik nef- konzhne milobi boshje ispred ozhi sgubiti, po kteri ga je Bog is blata njegovih pre¬ greh potegnil, detlih je vezh tavshent grefhnikov, kteri fo morebit fhe manj, ko on grefhili, v’njem popubil. S’tem je pa zhlovek Bogu nar hvaleshnifhi, zhe aeim, imenitnoll ino shlahtnob opravizhe- — lG)2 — nja prav fposna, ino fi na vfo mozh per- sadeva, de bi to gnado vedno obranil, zhe fe is tega zllja ino konza v’ dobrih de¬ lih smiraj bolj vadi, hudih perloshnoftpa varije, fe famote dershi, fvete sakramen- te po vrednim prejema, ino fploh vfedolsh- nofli fvojiga ftanu do tanziga fpolni. Kahfhin fad pa rodi grefhniku opra- vizhenje? Opravizhenje zhloveha s’vfimi trejmi perfhonami boshjimi fofebno fklene« i) Opravizheni zhlovek je med otroke bo- shje vset. Bog, pravi f. Janes, je tiftim dal oblaft otrozi boshji biti, kteri v' nje¬ govo ime verijejo, kteri nifo ne is kervi, tudi ne is volje mefa, ne is volje mosha, temuzh ki fo is Boga rojeni. Janes. i, 12 . To pa ni prašno ime. Mi nifmo le imeno¬ vani otrozi boshji, ampak fmo tudi v’ ref- nizi (otrozi boshji) tako veliko ljubesen nam je Bog fkasal. I. lili f. Janes. 3, 1. Opravizheni zhlovek je ref le vset sa fina boshjiga, (kader je pofinovoljen) pa to vsetje jenesrezheno imenitnifhi, kakor je uno vsetje, kader namrezh zhlovek ka- ziga ptujiga otroka sa fvojiga otroka vsa- me. Zhe ga zhlovek sa fvojiga otroka vsa- me, mu ne da tudi fvojiga nagnenja fvo- je natore ino fvojih mifel. Kader pa Bog ahloveka sa fvojiga otroka vsame, ma pa 1 — »65 — tudi dagnado, nagnenje, fvetemifli, fve- tiga Duha, ino fizer tako, de je opravi- zheni zhlovek ref podoba boshja, tedaj tudi r.ef fin boshji. Tega naff. Pavel uzhi rekozh: Mivfi, kteri s’odgernjenim obra- sam fvitlobo bosbjo gledamo, bomo kakor od Gofpodoviga Duha od fvitlobe do fvit- lobe ravno v’ tiflo podobo premenjeni. 2. Kor. 3, ig. Lej! tukaj nam f. Pavel po¬ ve, tako fmosa otroke boshje vseti; zhlo- vek prejme boshjiga Duha per opravizhe- nj», fkosi nebefhko fpreminenje je podo- ba fvojiga Boga, kakor je bil Adam po bo¬ shji podobi ftvarjen. Is flanu pervigazhlo- veka, to je, Adama nar loshej fposnamo Velko frezho opravizheniga zhloveka , de- flih je nekak raslozhik med pravizo Ada¬ ma, ino med pravizo fkosi fvete sakra- mente opravizheniga zhloveka. Skosi fve¬ te sakramente opravizheni zhlovek fe nam* rezh fhe s’ Jesufam Kriftufam fklene; ino pravizhnort fedajnih ljudi tudi nima tako velikih ino dolgih mej, kakor pa pravizh- noft v’nedolshnim flanu Adama. —- Kaj je tedaj bitje, ali natora boshja, ali kaj je Bog? Bog je vfigavedozh, on je zhifla lju- besen. Onverefnizo, ker je fam vezhna refniza; on ljubi fvetoft, ker je fam lju- besen ino fvetoft. Bog je zhloveka ftvaril, 11 * mu um ino voljo dal , je njegov um Pfpo- snanjem refnize, njegovo voljo pa s’Iju- besnijo do fvetofti napolnil, ino ravno to je bila v’ nedolshnim Adamu podoba bo- shja, fkosi to fposnanje refnize ino fkosi ljubesen do fvetofti je bil Adam Bogu po¬ doben, ino je bil deleshin njegoviga bo- shjiga bitja. Vfe to tedaj zhlovek, kader is Aanu greha v’ flan pravizhnofti pride, fpet sadobi. Savoljo greha je bil zhlovelt otrok hudizha, ker je imel hudizheviga duha ino njegove mifli; je bil temu liesve- ftimu angelu podoben, ker je po hudizhe- vo pred refnizo ozhi sapiral ino jo fovra- shil; ino ker je po hudizhevo krivizo ino rasujsdanoft ljubil, on je bil tedaj hudi- zheva podoba. Kader mu pa Bog fpet nedolshnoft dodeli, rasfviti njegove ozhi s’ luzhjo refnize, ktera njegovo pamet re¬ di in shivi, njegovo ferze s’ ljubesnijo do pravize ino fvetofti polni, ino flori, deta ljubesen v’njem gofpodari. Ino potler je is taziga zhloveka tifli novi zhlovek, kte- riga fmo dolshni po opominovanji f. Pavla fpet oblezhi; on je tifti zhlovek, kteri je bil po podobi boshji vftvarjen, to je, kte¬ ri je bil v’ flan podobnofli s’ boshjo nato- ro , fkosi njeno deleshnoft pravizhnofti ino fvetofti preflavlen; on jesadnizh tiftizhlo- veki kteri fe vedno po podobi fvojiga Hvar- nika ponovijo. Efesb. 4, a5. ino Kolof. 3, 10 . Ta podobnoft s’ boshjo natoro pa ni tako popolnama, kakor je bila v’ Adamu , kader je bil vft varjen, ino kakor bo v’pri- hodnim shivljenji. Trna uma fhe ni vfa pregnana, hudo nagnenje volje fhe ni po¬ polnim rasderto. Tode luzh, ktera opra- vizhenimu po poti fveti, uno tmo prema¬ ga, mu Boga vedno pred ozhi fiavi, ga rafviti v’ njegovih dolshnoftih, ga s’ lepo¬ to zhednofti ino s’ upanjem ino trofhtam fvete vere pafe ino redi. Ravno tako je s’ opanki hudiga nagnenja, kteri fo fhe vfe- lej v’ opravizhenim zhloveku; hudo nag¬ nenje fhe ni rnertvo, todejesvesa.no, kri- shano ino kakor f. Pavel pravi, perbitp; dobro nagnenje, kteriga je gnada boshja grefhniku oshivila, premaga, ino hu¬ do nagnenje v’ flushnoft fpravi, ker je zhlovek v’ gnadi vterjen ino vkoreninjen* Ta je tifti imenitni flan, v’ kteriga zhlovek sato ftopi, ker je fkosi opravizhenje med otroke boshje vset (je otrok boshji) Sposnaj tedaj, zhlovek! pravi f. Le¬ on, fvojo imenitnoft, fvojo vifokpfl; lej! ti fi boshje natore deleshin! Nikar tedaj fvoje shlahtnofti ne omadeshuj, ino nikar fe v' flaro gerdobo greha ne podaj. Shlahtnoft opravizheniga zhloveka je ref grosno velika. Bodi fi fhe tako niski- ga Banu, zhe fi pa opravizhen, fi ven- der otrok boshji. JS. Jakop pravi: Poni* shen brat fe ima hvaliti v’ fvojim povik- fhanji. t S. Jakop. 1, 9. On fizer nima vi* foltih ftarfhev, pa je i8 Boga rojen; on ni is imenitnebogate hifhe, pa je ismed drushine Jesufa Kriftufa ino je zlo njegov brat. Ino ravno to je drugi fad gnade o- pravizhenja. 2) Opravizheni zhloveh je brat Jesufa Kriftufa. Ker ima opravizheni zhlovek Boga O- zheta sa fvojiga ozheta, je tudi tako fre- zhin, de ima Boga ,Sina sa fvojiga brata, kteri fe ne framuje, pravi f. Pavel , naf fvoje brate imenovati. Lili do Hebrej. 2, 11. Ni vezhi prijasnofli ino shlahte, ka¬ kor je shlahta med bratmi. Bratje [imajo vfe eden do drujiga; kaka zhaft tedaj ino kak dobizhek je sa opravizheniga zhlove- ka, de imata s’ Jesufam Kriftufam takore- kozh vfe eden do drujiga! Kaka zhaft mu je, de'ihia. pravize otrok boshjih! On je od Boga fkbsi Jesufa Kriftufa ljubljen, ima r pravizo do tifte ahafti, ktero Jesuf lishiva, — »67 — je erbizh nebefhkiga kraljeftva ino foer- bizh Jesufa Kriftufa. Ob kratkim, opra¬ vizheni zhlovek je s’ Jesufatn tako slo fkle- njen, de je s’ njim le en Krilluf, kakor pravi f. Avgufhtin. On je s’ Jesufam le eno telo, Jesuf je njegova glava, opravi¬ zheni zhlovek pa Jesufov ud. Kakor je Bog fvojiga fina Jesufa Kriftufa pd veko- mej v’ odrefhenika fveta isvoljil, ravno ta¬ ko je tudi pravizhniga ahloveka isvoljil. Ker Bog fvojiga fina ljubi, satorej ljubi tudi opravizheniga zhloveka v’ Jesufu ino fkosi Jesufa. Bog je Jesufa Kriftufa od mertvih obudil, ga v’ nebefa vsel, ino na Tvojo defnizo pofadil; tako bo tudi naf od mertvih obudil, ino naf s’ Jesufam na fe- desh fvoje zhafti pofadil, ker v’ shivim truplu udje nifo od glave lozheni, ino ker fo udje zhafti ino lepote fvoje glave deleshni. t S. Peter pravi: Nad vami to pozhiva, kar je hvale, zhafti ino mozhi boshje, ino njegov Duh. 1 . Pet. 4, *4- 3) Opravizheni zhlovek je tildi tempel fvetiga Duha. Opravizheni zhlovek, kteri je savoljo opravizhenja otrok ino podoba nebefhki- gaOzheta, ino brat Jesufa Kriftufa, fina i68 — boshjiga, je sadnizh tudi tempel fvetiga Duha. V’ njegovi dufhi fam f. Duh pre¬ biva, je f’ fvojo pofvezhijozho gnado v* njej, ino jo h’ viimu dobrimu nagiba. Nje¬ gova dufha je bila v’flanu greha prebival- fhe nezhiftiga duha, je bila od njega ne« Vidama obfedena. Med perpravljanjem h’ oprav : zhenju je bil f. Duh le fhosi fvoje noterdajanje v’ njej, jo je h’ dobrim de¬ lam napeljeval, pa fhe ni ftanovitno v* njej prebival, pravi Tridentinfhi sbor. V* 14. feji 4 p- V’ flanu gnade pa, po opra- vizhenji, f. Duh v’ opravizhenim zhlove- bu ftanovitno prebiva, ga h’dobrim de¬ lam perpravniga flori, ino je tabo dolgo zhafa v’ njem, dolder ga s’ novim fmert- nim greham is febe ne isshene. Karfhe- ni otrol«, hteri na Boga fhe ne mifli, fhe nlzh dobriga ne flori, l Peter je bil pravizhen, preden je Jesufa Kriftu- »85 — fa satajil, ker je bil is fhtevila njegovih apoftelnov, kterim je Jesuf per sadni ve- I aherji rekel: ViJte zhijli ; on je fzersra- ven perflavil, pa ne vji, to de s’sadnimi befedami je Jesuf le Judesha Ifhkarjota miflil, kteri ga jepotler Judam isdal. To¬ rej ne moremo reahi, de bi f. Peter f’kri¬ vo perfego ino s’ satajenjem Jesufa Kriftu- fa (lanu pravizhnofti ne bil sgubil. ( S. Pavel pravi korinahanam: Ali ne vejte, de Jte vi boshji tempel, in de f ve¬ ti Duh v’ vaf prebiva P Taki ljudje fo go¬ tovo pravizhni, kteri fo boshji tempel, in v’ kterih fveti Duh prebiva. Pa ven- der f. Pavel fposna, de samorejo taki lju¬ dje pravizhnoft sgubiti, in fe veahno po¬ gubiti , satorej pravi na dalej: Ako bo pa kdo boshjitempel k' nezhajtiftoril , (oma- desheval) tega bo Bog konzhal. Ker boshji tempel je fvet, kteri fte vi. l.Kor. . 3 , 16. Tempel boshji tedaj samore omadei shevan, in P fmertnim grehara ofkrunjen biti, torej tifti, ki je bil praviahen, po omadeshevanim tempelnu boshjim ni niah veah praviahen, sato ko f. Pavel pravi, de ga bo Bog kakor omadeshevavza fvoji- ga tempelna konzhal, in pogubil. ,S. Pa¬ vel tudi v’ liftu do Hebrejaov v’ 6. p. 4- v govori od takih ljudi, Ifteri fo kerllno ne* dolshnoft sapravili; torej fo tudi tifto pra- vizhnoft sgubili, ktero fo per f. berilu do¬ bili. I Kaj pa je vrshoh, de zhlovek sadob- ljeno pravizhnoft fpetsapravi? 1) Nevednoft in posbeljivoft, kteri fte nar vezhi ftudenzi greha. Nafhe pregre¬ he namrezh nar bolj od tod isvirajo, l sato ho bodo fhosi pofellvo nefkonzhne dobrote vfe njene shelje ispolnjene. d ) Zh lovci«hteri je gnado opravizhe- nja f’ fmertnim greham sgubil, jo sarnore fhosi refnizhno pokoro fpet sadobiti. Tudi to refnizo David in f. Peter f’ fvojim isgledam poterdita; oba je refnizh- na pokora v’ lian pravizhnofti nasaj per- peljala, is kteriga ju je greh pahnil. Ne- zhifti Korinzhan je.gotovo per f. berilu sa* dobljeno nedolsbnoll s’ greham nezhiltolli sgubil. Sato ga je f. Pavel od opzheftva pravovernih lozhil. Po njegovim pobolj- fhanji ga je pa fpet v’ drufhno pravover¬ nih vsel. Pa bi ga f. Pavel gotovo ne bil fpet med verne vsel, ko bi bil iniflil, de nezhiftniku ni vezh pomagati, de'rou je pokora nepotrebna, in de mu ni mogo- zhe, gnado opravizhenja fpet sadobiti. ■—• Te dve refnizi, de fe namrezh gnada opra¬ vizhenja samore sgubiti, ino fpet f’ poko¬ ro sadobili, fte per preroku Ezehjelu nar bolj na tanto raslosheni. Ondi fam Bog tako le govori: Ako krivizhnik zhes vfe tvoje ftorjene grehe pokoro ftori, in vfe moje sapovdi dopolni, in prav in po pra- vizi dela, bo gotovo shivel,' in ne bo vmerl. Na nobeno njegovih ftorjenih hudobij fe ‘ne bom fpomnil; savoljo fvoje pravize, lftero je delal, bo shivel. Hozhem mar fmert hudobniga, rezhe Gofpod - Bog, ali nezhem veliko vezh, de fe od fvojih hudih del preoberne, in shivi? Zhe pa pravizhni od fvoje pravize odkopi, in po vfih gnufobah, ktere je hudoben delati navajen, hudobijo dela, bo mar shivel? vfe njegove pravizhne dela, ktere je fto« ril, bodo posabljene; savoljo nesveftobe, ktere je kriv, in savoljo fvoje pregrehe, htero je ftoril, savoljo teh bo vmerl. Ezeh. 18, 21 — 24. Tukej Bog vfim grefhni- ham odpufhenje grehov obljubi, zhe fe refnizhno fpreobernejo. Bog nobeniga grefhnika, bodli fhe tako velik, ne lozhi od gnade opravizhenja, zhe le grefhnik ftori, kar Bog od njega imeti hozhe, to je, zhe fe grefhnik refnizhno poboljfha, in fe v’ duhu pokore k’Bogu verne, ker Bog ref od grefhniltov drusiga nezhe imeti, kakor refnizhno fpreobernenje in pravo pokoro. — * 8 9 - Tudi katoljfhka zerkuv je prež odsa- zhetka kerfhanftva grefhnikam pokoro na- liladala, jim sapovedovala kdaj, in kako naj jo delajo, je vhasovala fpokorne dela in molitve; je farna nad njimi molila, in roke na-nje pokladala, jih je od njih gre¬ hov odvesovala. Zhimu bi bile vfe tere- zhi, ko bi zerkuv ne bila verovala, de samore grefhnik s’greham sgubljeno gna- do opravizhenja s’ refnizhno pokoro fpet sadobiti ? Ref je fizer, de je katoljfhka zerkuv grefhnika le enkrat v’ želim shivlenji k’ ozhitni pokori fpuftila. Pa ona je s’ njim le is modrofti tako delala, ker fe je bala, de bi prevelika mehkota ljudi prevezh predersnih ne florila, in de bi fe greha savoljo predersnofti po fvoji mozhi ne va¬ rovali. De bi sdravilo, pravi f. Avgufh- tin, bolnikamne bilo sanizhlivo, ktero to¬ likanj bolj sdravi, kolikajn manj ga bol¬ nik sanizhuje. Zerkuv je bila vshe takrat dobro preprizhana, de vrata nebefhke mi- lofti takim grefhnikam nifo saperte, ako lih jim ona ozhitno pokoro le enkrat dela¬ ti perpufti. Ino zhe d lih fo fveti uzheni- ki takim grefhnikam fveto odveso in fvete sakramente odrekli , vender fo jih nepre- nehama opominjali, de ne fmejo nad nji- — igo — loftjo boshtjo obupati, temuzh de morejo s' refnizhno poboro in s’ vrednim fadam pobore boshjo jeso tolashiti. Zerbuv tudi ni miflila, de ona nima oblafti od vfaborfh- nih grehov odvesati, fizer bi ne bila No- vazjanov, bteri fo ji to mozh odrebli, od pravovernih lsatoljfhbih briftjanov lozhila. e) Gnada opravizhenja je per velibo opravizhenih ftanovitna in obftojezha. Nebteri fedajnih briftjanov miflijo, de je flan gnade boshje tabo fpremenljiv ino neobftojezh, de fe zhloveb lahbo velibrat od pravizhnofti h’ grehu in od greha fpet h’ pravizhnofti preftopa; de Boga s’ gre- ham shali, pa ga bersh fpet f’ poboro, ali pa s’sadobljeno odveso potolashi, de tedaj v’ grefhnibovim ferzu nebolibo zha- fa Bog gofpodari, nebolibo zhafa pa hu- dizh , -sa Bogam hudizh, sa hudizhem pa Bog, ino de fe tolibo zhafa eden drusiga preganjata, de fe sadnizh Bog grefhni- Itove dufhe in grefhniboviga ferza, btero mu je bilo she tolihrat vseto, v’sadni bo- lesni fbosi fvete sabramente sa vfe vezhne zhafe polafti. Nebteri miflijo, de je gna¬ da opravizhenja savoljo zhlovefhbe nei- srezhene flabofti, bteraispoerbaniga gre¬ ha isvira, zlo tabo fploh neflanovitna ino lieobftojezha, de jo vfi opravizheni in fzer lgi — velibrat sgube ; milofl bosbja pa fpet tabo nefbdbzhna , de grefhnib pofvojim dopa- dajenji, ltader boli hozhe, in boliborbrat fe njemu poljubi, fpet nove gnade is nje sajerna. Tem smotam ino krivim na'ubam ho- zhem sdaj is fvetiga pifma, is fvetihuzhe- nibov hatoljfhbe zerbve in is nafhiga laft- niga ferza take refnize nafproti pokaviti, is bterih bote lahko fhlenili, de gnada o- jpravizhenja vezhi del ni tabo neftanovitna neobftojezha, kabor unimiflijo, temuzh de jih velibo opravizhenih v’ njej flanovit- no oftane. ZhloVeb fizer samore, babor fmo sgo- rej vidili, gnado opravizhenja sgubiii, ino bader jo je sgubil, jo samore fpet sadobi- ti. Te dve refnizi tle v’ nafhi fveti veri tako vterjeni, de ju nihzher ne more o- vrezhi. To de is tih dveh verfbih refniz vender ne fmemo fbleniti, de je prekop is greha v’ pravizhnoft, in is pravizhnofti v’ greh , ino fpet is greha v’ pravizhnoft tabo fplohin , tabo lohab,$3n tabo v’ zhlo- vebovi oblaki, kabor nebteriljudjemiflijo. Bolj bo fe s’ duham nebdajniga lter- fhanftva fosnanimo, bolj fe preprizhamo, de noben sapopadeb boshjimu velizhaftvu, mozhi ino fvetofti fvetih sabramentov, ino — I 9 2 — natori zhlovefhke volje ni bclj nafproti kakor je ta sapopadek, ako miflifh, de iploh kriftjanovo shivlenje nidrusiga, ka¬ kor prašno preftopanje is ftanu greha v’ ftan pravizhnofti, de je flehern kriftjan danef v’gnadi, jutri pa v’grehu; dane! na dufhi shiv, jutri pa na dufhi mertuv, pojutrifhnim pa fpet shiv, ino takonada- lej. Katoljfhka zerkuv je od takih ljudi, kteri lo nektere snamnja opravizhenja po- kasali, pa vender bersh v’ nove fmertne grehe padli, vfelej fodila, de gnade opra¬ vizhenja fhe prav dofegli nifo. #) Premiflimo, kako pravizhnoft je Bog ljudem nove savese dati obljubil, ino ka¬ ko pravizhnoft fo Jesufino njegovi apoftel- ni osnanovali. Bog per preroku Jeremi¬ ju tako le govori: Glejte, pridejo dnevi, rezhe Gofpod, ino bom s’Israelovo hifho, in s’ Judovo hifho novosaveso naredil. Ne kakorfhna je bila savesa, kterofim v’njih | ozhetmi ftoril na dan, kader fini jih sa ro¬ ko prijel, de fim jih is Egiptovfke deshe- le ispeljal, ktero saveso fo oni overgli, ino jaslim zhes-nje (ojftro) gofpodoval, rezhe Gofpod. Ampak tabo savesa, kte¬ ro bom ftoril f’ hifho Israel potih dneh, rezhe Gofpod: Mojo poflavo bom v’ njih oferzhje dal, in jo v’ njih ferze sapifal, — «93 — Ino jas bom njih Bog, in oni bodo moje ljudftvo. Jerern. 3i, 3i. Tim bom dal edino pot, de Te me bodo vfe dni bali... bom moj lirah v’njih ferze dal, de od me* ne ne odflopijo. Jerem. 32, 3g. Per pre¬ roku Ezehjelu Bog pravi: Zhifto vodo bom na vaf islil, ter boteodvfih fvojih nezhed- noft ozhifleni . . . Novo ferze vam bom dal, ino noviga duha bom med vaf po- flal, vsel bom od vafhiga mefa kamnato ferze, in mefeno ferze vam bom dal. Mo* jiga duha bom med vaf poflal, ino Boril, de bote po mojih sapovdih shiveli, in mo¬ je povelja ohranili ino Borili. Ezeh. 36, 25. Kdor v’ tih obljubah boshjih nezhe take gnade opravizhenja fposnati, ktera fpokornike v’ pravizhnofli vezhi del flano- vitne dela, fvoje ozhi prav na lash pred ljuzhjo refnize satifne. Novasavesa, kte- ro Bog tukej obljubi, fe od flare savese v’ tem raslozhi, de fo Judje vezhi del fta- ro saveso prelomlovali, tifli pa bodo ve¬ zhi del Bogu svefti, kteri bodo nove save. se deieshni, ker bo Bog fvojo poftavo v' njih ferze sapifal, ker bodo njih grehi isbrifani , ker bo Bog njih Bog, oni pa njegovo ljudfivo; oni bodo vfe drugazhi otrozi boshji, ino boshje ljudflvo, kakor pa fo bili Judje. Poflufhajmo, kako fveti duhovenZa- harija, ozhe f. Janesa kerflnika, fkosi no- terdajanje f. Duha sgorej imenovane ob¬ ljube boshje rasloshi. On pravi v’ fvoji hvalni pefmi: Hvaljen bodi Gofpod Israe- lov Bog, ker je obifkal, in odrefhenje ftoril fvojimu ljudftvu . . . hahor je go¬ voril fkosi ufta fvojih Cvetih prerokov, kte- ri fo od nekdaj, de naf bo refhil od na- fhih fovrashnikov $ in od roke vlih , kteri naf fovrashijo; de bo vfmilenje ftoril s’na¬ durni ozhetmi, in fe bo fpomnil na fvojo fveto saveso, naperfego, f’ ktero je Abra¬ hamu nafhimu ozhetu perfegel nam dati, de is rok nafhih fovrashnikov refheni, nje¬ mu bres llraha flushimo, v’ fvetofti, in v’ pravizi pred njim vje nafhe dni. Luk. 1, 68 — 75. Bog tedaj ne„obljubi, de bo svefte otroke nove savese le en dan, en teden, en mefiz, ali eno leto v’ pravizh- nofti ino fvetofti ohranil, temuzh on je ob¬ ljubil, kakor Zaharija pravi, de jih bo v Je njih dni, ali vfe dni njih slrivlenja v’ pravizhnofti in fvetofti ohranil. Tako pravizhnoft je Bog obljubil. Ino lih tako je Jesuf Kriftuf, fin boshji, ino frednik nove savese na Cvet pernefel. Satorej fam pravi: Kdor koli flifhi te moje befede, in jih dopernefe (po njih shivi) je enak — i 9 5 — modrimu moshu, kteri je fvojo hifbo na fkalo sidal; ino ploha je padla, in fo prifhle derezhe vode, in vetrovi fo piha* li, in fo fe v'tifto hifho vperli, ino ni pad¬ la , ker je bila na fkalo vflavljena. Kdor pa te moje befede flifhi, in jih ne doper* nefe (ne shivi po njih) je enak neumnimu moshu, Iiteri je fvojo hifhona pefik sidal. Ino ploha je padla, in fo prifhle derezhe vode, in vetrovi fo pihali j in fo fe v’tiho hifho vperli, in je padla, ino njena po- dertija je bila velika. Mat. 7 , 24 ■— 27. Jesuf Krifluf tukej od dveh gofpodarjev go¬ vori, kterih edin je fvojo hifho na fkalo sidal, kjer je bila pred povodnjo ino pred vetrovi obvarovana, de fe ji ni nobena fhkoda sgodila; edin je pa fvojo hifho na pefik,sidal, kjer je bila prež poderta. Sle- hern kriftjan jeenimu smeri tih dveh mosh enak. Kterimu je tifti zhlovek enak , lite- ri sadobljeno pravizhnoll bersh ino bres vojfkovanja sgubi? Ali je* on tifti mosh, hteri je pohifhtvo fvojiga svelizhanja na fpolnenje Jesufovih naukov sidal? Ali ni on veliko vezh tifti nefpametni mosh, kte- ri je fvoje fpreobernenje le na pefik nekte- rih sunajnih dobrih del sidal, ino kteri- mu ni mar shivlenje fpreoberniti, in mi- fli, shelje, djanje ino nehanje po terdnih — 196 — ino nepremakljivih naukih f. evangelija ravnati? On bo tedaj ismed tiftih kriftja- nov , kterim fodni dan Jesuf porezhe : Ni¬ koli vaf nifim posnal, poberite fe vli prozh od mene, kteri hudo delate. Mat. 7 , 23. Al--!» i ■ ' ' ' :-H.' v ■'■•,- ' ■ . - * ' '\: " .. n V ,T ? P:- ■>, ' -2 ■ ' ; - ? ■ * ' - : - • - ~ „V - m m ?s *’ iA •■ ■ ■ - '' ■■ • 4 ' . . . - um m ■s* - ■ ■ ■ - ■ ' ' < , -• - ■- ' 22 :■ : . ■ .■■■■.■ ■■ • r : . —V, < I >*v 2 V $ 0 . • , " - # < ' ,( m ■fi .,-v.; ' , ■ - -'s : ' 'v ' N ■ ‘ . A >."V' ■ ■ - -V -(v . '• -2 % '. ■" ; ; ’-'■•* '4..V.- •’;■■;'?/ ■': .-(v-1. ’, ‘ J i / -. ■ g£lBi ■ - /,/ 2 Y M' t. r am^ :: . 0 : 4 '-. V.V :i i ■,; v ■ . ^ - — ■ - ' ■ - . , ' >* > ’ *' A . - - - ' - S’".?