Ji
------------------------------------------—
List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Tlreja uredniški 'odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazorjeva 1/1, telefon 22-284 — Poštni predal 355-VII.
Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din — Št. tek. računa: 501-8-26/1.
Tiska ČZP Ljudska pravica
LJUBLJANA, 16. JUNIJA 1972 LETO XXIII. - ŠT. 12
Spremembe samoupravnega sporazuma
za srednje šolstvo

Predsedstvo republiScega od-“°ra Sindikata delavcev družbe-^ dejavnosti Slovenije je na Sv°ji seji, dne 1. junija 1972 ob-favnavalo predloge za spremem-
1)0 in dopolnitev samoupravne-sporazuma za področje sred-njega šolstva, ki jih je posredo-M izvršni odbor za vzgojo in 'Zobraževanje republiškega j^bora Sindikata delavcev druž-dejavnosti Slovenije. Predlogi izvršnega odbora do-Polnjujejo in delno tudi spremi-"jajo vsebino in besedilo osnutka sprememb in dopolnitev saiUoupravnega sporazuma, ki
ga je podpisnicam predložila komisija za samoupravni sporazum za področje srednjega šolstva.
Predsedstvo je izreklo soglasje k predlogu sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma za področje srednjega šolstva, upoštevali pa naj bi naslednje:
Točkovno vrednost delovnih mest učiteljev s srednjo in višjo izobrazbo bi spremendi skladno s predlaganimi spremembami v sporazumu za osnovne šole, in sicer od 220 na 230 točk za delovno mesto učitelja s srednjo izobrazbo ter od 250 na 270
točk za učitelja z viqo izobrazbo. Poleg tega predlaga predsedstvo dopolnitev sporazuma še z uvedbo in ovrednotenjem strokovnih nazivov za učitelje tako, kot jih bo pripravila posebna komisija.
Predsedstvo ne soglaša s predlogom, da bi srednje šole, ki ustvaijajo dohodek tudi z lastnim proizvodnim delom, lahko povečevale osebne dohodke za 10% več kot so dohodki, izračunani po značilnih skupinah 9. člena sporazuma in v sorazmeiju z deležem iz lastne proizvodne dejavnosti. Meni namreč, da je možnost za spre-
membo družbeno upravičene višine sredstev podana že v 3. členu samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. V tem členu je rečeno, da se družbeno upravičena višina sredstev giblje v skladu z realizacijo programa dela. Če se osnovni program preseže, je to razlog za povišanje dohodka. Vse specifičnosti takih šol pa so izražene in ovrednotene že s posebnimi delovnimi pogoji. Nadpoprečno individualno uspešnost lahko
(Nadaljevanje na 10. strani)
Tudi Tanja Hoteš iz osnovne šole Hrpelje pri Kozini se je udeležila V. male Groharjeve kolonije v Škofji Loki. (Foto: Vasja Herbst)
sestrici, dve šolarki s takim veseljem želih, druga drugi srečne počitnice, da potegneta v veselo Pričakovanje prostih dni tudi najmlajšega. (Foto: Bibiana Meško)
Če ni denarja, še pamet ne pomaga
Osip v osnovnih šolah ter osnovno splošno izobraževanje in usposabljanje delavcev — to sta bili osnovni temi razprave na seji mestnega sveta Zveze sindikatov v Ljubljani, v torek 6. junija.
V tezah, pripravljenih za raž-pravo na tej seji, je v začetku poudarjeno, da bodo delavci lahko uveljavljali svoje samoupravne pravice in prevzemali odgovornosti le tedaj, če bodo ustrezno družbenoekonomsko in politično izobraženi.
Temelj je torej izobrazba: tista osnovna splošna, ki bi jo moral doseči vsak ne glede na to, v kakšnih razmerah živi, koliko denarja ima in v katerem delu Slovenije prebiva.
In če se nekomu ni posrečilo končati današnje dokaj zahtevne osemletke, naj si pomaga kasneje sam, pomaga pa naj mu tudi družba oziroma organiza-
cija, v kateri dela. To je torej skupna dolžnost posameznika iri družbe, ki jo terjajo tudi sedanja ustavna dopolnila.
Podatki o osipu so znani: v mestih je osip manjši (v Ljubljani je bil lani 22,5 %), na podeželju večji. V sedanjih razmerah ni pomembno, ah je otrok nadarjen ali ne: važnejše je, v kakšni družini živi/koliko mu znajo pri učenju pomagati starši itn. V šolah slabše zdelujejo otroci iz delavskih in kmečkrh družin, iz družin nekvalificiranih in priučenih delavcev prihaja množica nekvalificiranih delavcev.
Eden od razpravljavcev na seji je dejal: „Otroci delavcev imajo 20% manj možnosti, da postanejo strokovni in vodilni delavci in nasprotno: otroci strokovnih in vodilnih delavcev imajo 20% manj možnosti, da postanejo „navadni“ delavci.
Pomanjkljiva splošna izobrazba pomeni ne le oviro za nadaljnje šolanje in strokovno usposabljanje, temveč tudi za družbeno in samoupravno uveljavljanje delavcev — poudarjajo teze.
NE SAMO BESEDE
Niso dovolj samo besede, pravimo večkrat, in tako menijo tudi sindikati mesta Ljubljane. Predlagajo, naj bi izdelali konkretne programe za zmanjšanje osipa v osnovni šoli. Zahtevajo, naj odgovorni pripravijo šoli ustrezen program in ga tudi izpolnjujejo.
Načela za izboljšanje seda-njega položaja so znana: začeti je treba pri predšolski dobi in že v tem obdobju zagotoviti vsem otrokom enake pogoje. V Ljubljani bodo uresničevali program, sprejet ob referendumu
(Nadaljevanje na 6. strani)
	

•-

NAKNADNI RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST
Zadnja letošnja številka PROSVETNEGA DELAVCA bo ^la 7. julija. V njem bo tudi NAKNADNI RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST za učitelje in vzgojitelje v šolah in drugih vzgojnoizobraževalnih zavodih v SR Sloveniji.
Uredništvo PROSVETNEGA DELAVCA
! Nikoli ne bodo rešena vsa vprašanja
bralec nam je poslal nasled-
^ vprašanji:
}• AH naš sistem šolstva res-0,Cn° enako vrednoti nižjo iz->ie*n izobrazbo človeka s ° stopnjo fakultete? Če jo emko, bi morala biti IVO) izobrazba sredina med J«ni° in visoko izobrazbo. Po-icejl cptf-01 flfšimo, da fakultete pod-0t f1	višje šole, ker so po
b \htoem mneniu premalo za-toJne: Ali ne izvira morda od A he diskriminacija višje izobraz-jjsel c- ae v samam zekonu o finan-I fil' 4uniu družbenih dejavnosti? sa# inLne & bilo potrebno o tem 10s|	,° Povedati? Se vam ne zdi,
tf/ j s tem vsi problemi v zvezi ič', o/edn°tenjem višje izobrazbe M uj^dji, saj bi vsak predmetni 0bfj Wn?ie^del’ kie ie v izobrazbama vrednotili ~»c{t .. tistih predmetnih ye ti} s.ijjev- ^i so po končanem ral/| \zte*}ern učiteljišču redno ali e\tV (i2nč!0 končali pedagoško aka-\ ll°? Posebno pozornost bo
m
Tazbo
2 kobr(
treba posvetiti tistim učiteljem, ki so bili prisiljeni izredno doštudirati. Ti učitelji so študirali le leto manj kot njihovi vrstniki - profesorji. V pedagoškem in metodičnem znanju najbrž ne zaostajajo za profesorji.
Vprašanja smo posredovali Sindikatu delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. Kot odgovor naj bo sporočilo, da je v STALIŠČIH predsedstva republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije (objavljenih v 10. številki PROSVETNEGA DELAVCA) na ta vprašanja jasno odgovorjeno. Enako stahšče sta zavzela tudi komisija za samoupravne sporazume osnovnih šol na seji 12. maja in izvršni odbor izobraževalne skupnosti SR Slovenije na seji 24. maja.
Gotovo vsa vprašanja v zvezi z nagrajevanjem prosvetnih delavcev niso in ne bodo nikoli rešena — marsikomu pa bo morda s temle člankom odgovorjeno.
Pesem za tovarišico
Ko se mi je najbolj mudilo - pripravljala sem kosilo - je na vrata rahlo potrkalo. Najprej sem pomislila, da trkajo tako samo otroci, ki ne vedot ali bi počakali, da se bodo vrata odprla, ali pa naj zbežijo.
Nisem se motila. Ko sem odprla vrata, sem zagledala pred seboj tri plašne dekliške obrazke. Pravcato delegacijo!
„Kaj bo dobrega, deklice? “ sem vprašala.
„Ali, ali bi nam lahko napisali igrico? “ se je opogumila ena izmed njih.
,,Igrico? Za vas? “ sem se začudila.
,,Da, za nas," so prikimale vse tri hkrati.
,,Ali vas je poslala tovarišica? “ me je zanimalo.
Kodraste glavice so sunkovito odkimale.
„Ne. Ni nas poslala ona. Kar same smo prišle. Veste, me bi rade igrale ob koncu šolskega leta. Z igrico bi se tovarišici zahvalile," so čebljale.
„Pa kar igrico bi rade! V kateri razred pa hodite? " sem se nasmehnila.
Ponosno so mi povedale, da v tretjega.
Tretji razred? Ne bo šlo! Če bi jim napisala še tako preprosto stvarco, bi se je brez dvoma ne zmogle naučiti. To sem jim tudi povedala.
Veliko upanje, s katerim so prišle k meni, je uplahnilo. Pogledi so se povesili. V prvem trenutku razočaranja so ena izmed mladih ust zadrhtela in nemara komaj zadrževala jok. Počasi so se namenile proti stopnicam, da bi odšle.
Ne, nisem jih mogla razočarati.
..Počakajte, da se pomenimo, “ sem jih zadržala.
V očeh se je zopet zaiskrilo upanje.
„Kako bi bilo s pesmico? r/cste, mislim daljšo pesem. Vsaka bi lahko povedala po eno kitico, ali pa dve, če mislite, da bi vas več nastopilo, “ sem predlagala.
Joj, kakšno navdušenje se je pokazalo na obrazkih!
„Da, kar pesmico napišite! To bo še boljše. Pesem za tovarišico!" so se razživele.
..Čakajte, še nekaj. O čem pa naj govori ta vaša pesem? " sem jih pogledala.
Spogledale so se.
„0, to boste pa že vi sami vedeli!" je nagajivo pripomnila najpogumnejša med njimi. In obe njeni sošolki sta ji vneto pritrdili.
Seveda sem morala spregovoriti še o zame najbolj kritični točki:
„Do kdaj pa bi rade imele to vašo pesem? “
No, k sreči je niso zaželele kar takoj, čeprav bi jim bi(o tako najbrž še najbolj všeč. Teden dni so mi dale na voljo!
Obljubila sem jim pesem. Presrečne so stekle po stopnicah. Se z dna stopnišča je odmevalo njihovo veselo čebljanje in smeh.
Jaz pa sem se znašla pred težko nalogo. Ko sem si utrgala čas za deklice, sem zamišljeno obsedela nad papirjem. Kaj naj napišem? Le kaj, da bodo zadovoljne. A ne le one, temveč tudi tovarišica, ki ji bodo pesem podarile.
Zamislila sem se in zagledala tretji razred: majhne šolarje in med njimi tovarišico. In tisto povezavo, ki jih je družila vse dolgo šolsko leto. Leto, ki mu res sledijo počitnice, ki se jih močno veselijo. Počitnice pa prinašajo s seboj tudi drobno žalost: ločitev z ljubljeno tovarišico. Spomnila sem se, da so tudi moji otroci ob koncu šolskega leta često potožili, kako jim je žal, ker ne gre tudi tovarišica z njimi „naprej“.
In pesem je stekla.
Tisti dan, ko so prišle deklice po pesem za tovarišico, me ni bilo doma. Pesem jim je dala moja hči.
„Da vidiš, kako so bile vesele! Poglej, tole so ti prinesle," je namignila na okno.
Na okenski polici je stala lepa ločnica. Ne šopek, ampak prava, pravcata trajnica.
Nasmehnila sem se nenavadnemu honorarju. Posebno še, ker sploh nobenega pričakovala nisem!
Čez nekaj dni sem srečala eno izmed tistih deklic. Pritekla je k meni in se zahvalila za pesem.
„Tako nam je vsem všeč. In takooo dolga je. Enajst kitic! Enajst nas bo deklamiralo. Tako smo veseli. “
Nasmehnila sem se ji in se zahvalila za rožo.
,,Ah, kaj tisto! Da le imamo pesem Pesem za tovadšibo," je začebljala in stekla naprej po cesti.
ERNA STAROVASNIK
Učiteljem — tečajnikom manjši kos kruha?
V Prosvetnem delavcu je bil dne 19. maja objavljen članek pod naslovom „Cena učitelja po samoupravnem sporazumu14, ki obravnava učitelje-tečajnike kot manj vredne učitelje. Pisec članka verjetno ne ve, kdo smo pravzaprav te črniki, kakšna je bila naša pot do izobrazbe in kakaio naše delo v prvih povojnih letih. Tedaj ko je bilo naše šolstvo šele na začetku poti, je ljudska oblast organizirala pedagoške tečaje, kjer je po hitrejši poti vzgojila učitelje. Lotili smo se dela na vzgojnem, Ijudsko-prosvetnem in na političnem področju, skratka, povsod, kjer je bilo treba. Vse svoje moči smo razdajali otrokom v šolskih klopeh, mladini na vaških odrih, sodelovali pri vseh mogočih političnih akcijah na terenu, ki jih tedaj ni bilo ravno malo. Ni nam bilo težko učiti cele dneve tudi po štiri razrede kombinirano (plačila za celodnevni in kombinirani pouk in za nadurno delo nismo poznali), se voziti s kolesom po šest in tudi več km na dan v
PORAVNALI
NAROČNINO?
službo. Mnogi so za svojo prizadevnost in kvaliteto dela v razredu celo izredno napredovali vsaj v tistem času, ko so bili še plačilni razredi. Po službi pa smo delali na terenu, kjer smo kot mladi učitelji morali sodelovati v raznih akcijah po več ur dnevno, tja v pozno noč. Poleg vsega pa smo še pridno študirali, saj smo morali opraviti vrsto izpitov, preden smo postali „pravi“ učitelji, čeprav se vzdevka „te čajnik44 nismo mogli znebiti — po 25 letih intenzivnega dela v prosvetni službi. Zanimivo pa je, da smo pri opravljanju vseh izpitov vlekli vprašanja z istih kupčkov kot učiteljiščniki in nam ni nihče prizanesel, ker smo bili tečajniki. Mnogi med nami so s študijem celo nadaljevali in so že dolga leta predmetni učitelji ali celo profesorji.
Od tistega časa je minilo že precej let in smo se, žal, že postarati. Tako smo pač prisiljeni „počivati“ (čeprav še vedno tnio delamo, se izpopolnjujemo ali celo izredno študiramo) v
prosvetni službi in čakati pokoja. Če pa so nekateri celo na
vodilnih mestih, imajo pač za-
sluge, ker so verjetno dokazali,
da so sposobni graditelji šolstva
v socialistični družbi, čeprav tečajnfti! ^ Z()RK0
Učitelje razrednega pouka bomo
plačevali z zlatom
Dinamika zaposlovanja v šolstvu je v primerjavi s preteklimi leti bistveno večja. Tako je na primer v naših osnovnih in srednjih šolah kar 75 % več delovnih mest kot leta 1969. Razpisi kažejo povečano število prostih delovnih mest praktično za vse profile učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev. Največ povpraševanja je po učiteljih razrednega pouka. Zanje je na voljo kar 324 delovnih mest. Sledijo predmetni učitelji in profesorji matematike in fizike oziroma samo matematike, ki lahko izbirajo med 227 delovnimi mesti. Izredno iskani so tudi ortopedagogi, katerih bi letos v Sloveniji potrebovali kar 223. Več kot sto potrebujemo še predmetnih učiteljev in profesorjev slovenščine, ki bi poučevati hkrati tudi angleščino, nemščino, srbohrvaščino ati se ukvarjati s knjižnjičar-stvom (173), dalje: profesorjev in predmetnih učiteljev telesne vzgoje (135), glasbene vzgoje (145) in vzgojiteljic za predšolske otroke (171).
Zanimivi pa so tudi premiki v strukturi prostih delovnih mest. V primerjavi z letom 1969 odpade letos med vsemi razpisanimi mesti manjši delež na učitelje matematike in fizike, na slaviste ne glede na kombinacije z drugimi predmeti. Znižal se je odstotek iskanosti tudi pri učiteljih tehničnega pouka ter pri učiteljih angleščine in nemščine. Leta 1969 je npr. odpadlo na učitelje matematike in fizike kar 17 % vseh prostih delovnih mest, letos pa le še 11 %. Delež slavistov je bil nekoč 13 %, letos le še 8 %. Učitelji tehničnega pouka so „zdrkniti“ z 8 na 5 %, germanisti pa s 6 na 3 %. Ni dvoma, da je to posledica razveseljivega dejstva, da pomanjkanje strokovnih učiteljev za te predmete ni več tako pereče kot nekoč.
Po drugi strani pa postajajo nekateri pedagoški poklici vse bolj iskani. Splošna nepopularnost učitelja razrednega pouka med našimi srednješolci in pa vzporedno uvajanje podaljšanega bivanja učencev v osnovnih^šolah je povzročila kritično pomanjkanje učiteljev tega profila. Če-smo leta 1969 iskali le 111 učiteljev razrednega pouka, bi jih letos želeti dobiti najmanj 324, pri čemer se je delež deficitarnosti tega poklica v odnosu na vsa prosta delovna mesta povzpel z 9 na 16 %. Videti je, da bomo morati kmalu razredne učitelje plačevati z zlatom, če jih bomo hoteli imeti. Podobno krizo je povzročilo širjenje posebnega šolstva v republiki. Namesto 85 ortopedagogov, kolikor smo jih potrebovali v letu 1969, jih iščemo letos 223. Delež iskanosti tega poklica se je pri tem dvignil s 7 na 11%. Podobno je tudi s poklicem vzgojiteljice. Danes jih potrebujemo že trikrat več kot pred tremi leti, povpraševanje po teh kadrih pa se bo verjetno še povečevalo. Delež prostih delovnih mest za vzgojiteljice predšolskih otrok je trenutno 8 %, kar pomeni, da bi moral skoraj vsak deseti na novo zaposleni prosvetni delavec biti vzgojiteljica.
Povečan deficit teh kadrov se kaže tudi v vse večjem številu štipendij za tovrstno šolanje. Potrebno bo doseči še to, da se bo zanj odločalo.več mladine. Verjetno se bo tukaj le dalo kaj na-
rediti, saj se nam je npr. v nekoč podobnih situacijah kaj kmalu * primernim poklicnim prosvetljevanjem posrečilo zagotoviti dovolj interesentov za študij matematike, fizike, tehničnega pouka u1 telesne vzgoje, torej za poklice, ki so bili tedaj deficitarni.
DRAGO KOLENC
Koordinacija dela — gotov uspeh
Na seji sveta za vzgojo in izobraževanje pri repubtiški konferenci SZDL 9. junija so udeleženci razpravljati o osnutku stališč predsedstva in izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije k načrtu vzgoje in izobraževanja SRS. Ta osnutek je bil sestavljen 8. junija na podili stališč sekcije pri republiški konferenci, upoštevane so bile pripombe in mnenja iz razprav na ravni občinskih konferenc SZDL, temeljnih izobraževalnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij.
V razpravi je bilo poudarjeno, da je treba pridobiti vse organizacije za nadaljnje delo in pri uresničevanju načrta. Opredeliti je treba šolo, predvsem kot vzgojno-izobraževalno, socialistično, angažirano institucijo. Podprli so zahtevo, da se upošteva načrt, ki bo omogočil modernizacijo šole in upošteval ustavna dopolnila. To je pogoj za nadaljnji razvoj šole in njene dejavnosti. Načrt mora omogočiti reševanje predvsem dveh prioritetnih nalog:
—	izravnavanje pogojev za vzgojo in izobraževanje;
—	poskrbeti za kadrovsko problematiko (upoštevati vse vidike pridobivanja kadrov, kadrovske šole naj zaživijo kot organizmi)
Osnutek stališč predsedstva k načrtu vzgoje in izobraževanja v SRS so udeleženci sprejeti z naslednjimi dopolnili:
—	celotno razvojno perspektivo in vse sprotne akcije moramo graditi na ustrezni kadrovski pofitiki in programu,
—	vsem odgovornim in zainteresiranim družbenim dejavni-’
kom priporočamo, da izdelaj0 konkretne akcijske programe!11 dosežejo medsebojne spora-zume,
—	urediti področje investicij za srednje šole (omogočiti p*0-stor)/
—	doseči smotrno investira-nje (uporaba sodobnih sredste* * * * v tehnologije) porazdeliti defl31 in svetovati učiteljem, katera učila naj kupijo.
Poudarjeni so biti še nas leda]1 predlogi:
—	potrebno je, da sestavljal01 čim hitreje izdelajo načrt. D1, Avguštin Lah je predlagal:
-f svet naj da pobudo za k°-ordinacijski sestanek šestih of' ganov: skupščine, izvršnega sv°-ta, republiške izobraževala0 skupnosti, zavoda za šolstv°> pedagoškega inštituta in fakul-teto. Na tem sestanku naj raz-pravljajo o:
—	izvajanju zveznih in republiških ustavnih dopolaa (funkcija interesnih skupnosti)
—	izvajanju zapovrstnih aa-log načrta vzgoje in izobraževanja. Ta sestanek naj bo konec junija, naloge pa naj bi usklajeno obravnavati jeseni.
—	določiti, kakšno znanstv0-no delo je potrebno (ne moTe' mo prepustiti vsega raziskoval; cem, ampak moramo pridobil1 za to delo vse zainteresirane institucije in visoke šole).
V razpravi je bila poudarjena še potreba po vrednotenju učiteljevega dela (zaradi motivacije, osebnega interesa, angažiranosti) ne le s finančne plati-temveč tudi z moralne — s priznanjem in zahvalo.
TEA DOMINKO
POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO
GREŠNICI
Ta refleksija zajema dva skromna, komaj opazna ženska portreta, ki prav gotovo (nevidno) visita v muzeju slovenskega šolstva. Prvega je naslikal mojster Čas še v letih, ko so se Cankarjeve mež-narske zgodbe o učiteljih spreminjale v žalostni evangelij vseh, ki so hoteli misliti s svojo glavo; drugega pa - no, barva se še. ni utegnila dodobra posušiti...
Ko se je kazensko premeščena učiteljica s svojim nezakonskim otrokom znašla na samotni hribovski enorazrednici in odklenila škripajoče dveri krjavljevske podrtije, kjer že dolgo ni bilo pouka, so bile številne podgane edina živa bitja, ki so jo pozdravila ob neslovesnem prihodu na Goličavo...
Podgane so opravile svojo dobrodošlico in se cvileč razbežale ob radostnem spoznanju, da je končano njihovo stradanje; spet bodo prihajali učenci in puščali pod klopmi vsaj tu pa tam skorjice ovsenjaka in črvive krhlje. Učiteljica pa se je sesedla v prvo prašno klop in se bridko razjokala.
Naslednje dni je pregledala razdejanje podganje knjižnice. Ta zares ni zaslužila drugačnega imena. Iz ostankov kataloga je razbrala, da je šola v tridesetih letih svojega obstoja dobila ceUh trideset knjig! In ko je grčavi župnik prikrampal v šolo ter jo našel objokano, jo je, tikaje kakor svojo kuharico, potolažil: Kaj bi se cmerila! Prej ko se boš privadila, bolje bo zate, zakaj kdor pride sem, ostane tu do smrti...
Kljub temu da ji je za mnogotera opravila med jutrom in nočjo primanjkovalo časa, se je še neštetokrat vprašala, ali je to, kar se je zgodilo z njo, res.
Predrznost, da si je neporočena učiteljica privoščila otroka, je licemerska družba obsodila kot ,,greh zoper svetega duha, ki ji ne bo odpuščen ne na tem ne na onem svetu“. Ker ni globoko skrušena padla na kolena pred moraUstično-politične veljake in ni niti povešala svojih „pregrešnih“ oči, je morala kot gobavka zapustiti čisto dolino Šentflorjansko ... Goličavska • podrtija, razcapani otroci in podganja družba v puščavniški samoti je komaj zadostna pokora za učiteljico, M si upa streči svojim željam.
Vojna, ki je preobrnila svet, je tudi njo rešila Goličave. Ni pa spremenila njene žolčne odločitve o hčerinem poklicu. Zaklela se je, da ji bo učiteljski poklic prav tako priskutila, kot ga je družba nji. Že dalj časa pred maturo ji je govorila Vsak poklic je boljši od mojega. Če hočeš ostati svobodna in nezaznamovana, postani karkoli, le učiteljica ne!
Toda zarečenega kruha se največ poje... Klementina je po dveh letih uspešnega študija pustila medicino in vneto začela študirati
slavistiko. Materi se je v dolgem pismu opravičevala zaradi tega ,greha“: Šele zdaj diham iz polnih pljuč. Na Goličavi si mi preveč in prelepo pripovedovala — torej si tudi sama kriva, če mi je slovenska beseda tolikanj prirasla k srcu, da mi mora postati poklic. Rada bi p posredovala kakor ti...
Mati je odložila pismo ... Kogar bogovi sovražijo, tega naredijo za učitelja!
Čez nekaj let se je Klementina s profesorsko diplomo v žepu znašla na veliki šoU; tako veliki, da se učitelji med seboj skorajda niso poznali, nekateri pa se niti niso hoteli poznati, zakaj bili so strogo razdeljeni na kaste. V prvi so nosili glave med oblaki profesorji, diplomirani aristokrati s perjanicami, v katerih se posebno bujno pozibava tisto pero, ki je znano tudi pod nazivom kompleks večvrednosti (ki pa ga začudo ni opgziti pri tistih, ki delajo na srednjih šolah). V drugi so se zdravo in zadovoljno, kakor ribe v bistri vodi, počutili predmetni učitelji, ki jih je višja šola dvignila v rang meščanskih svobodnjakov. V tretji pa so životarili razredni učitelji z ubogo maturo, prezirani plebejci, ki nič ne štejejo in so v zbornici brez glasu.
Javna tajnost na šoli je bila, da marsikak profesor kot pedagog in metodik ni onim pri dnu segal niti do brade. In tega se je Klementina, spominjajoč se odlik svoje matere, dobro zavedala. Družila se je z nižjimi brez sramu, da se od njih lahko tudi kaj nauči. In res je postalo sožitje z njimi toliko intenzivno, da so jo kolegi na učiteljskem Olimpu zamrzili, posebno, ker ji tega kastnega „prekrška“ niso smeli očitati. Ko pa se je omožila z najnavadnejšim mehanikom, so jo izobčili iz kaste kot,grešnim zoper svetega duha“. In ko se ji je namnožila še družina, je živo začutila, da je ostala sama, prezirana pahnjenka iz raja...
Nekega dne, ko se je s svojo četverico otrok napotila k ostareli materi, je jasno spoznala, da je grešila kakor mati, ker je pela Čredo, ko je bila Gloria...	JANEZ LAMPIČ
V ZEMLJO BI GA ZABIL
Vsepovsod udarjajo na zvon: Počitnice so tu, šolska vrata bodo za kratka dva meseca krepko zapahnjena!
Naj bo tako ali drugače, preden bodo počitnice, bo na vrsti razdelitev spričeval. Usodnega dne ne gre podcenjevati. Tekle bodo solze, tudi nasmejanih obrazov ne bo manjkalo, in k temu se bo pridružilo še tretje — grožnje. Teh pa' ne bodo deležni le otroci, ampak tudi učitelji.
Če se ozrem nazaj vsaj za dobrih petnajst let, se mi prikrade v spomin trenutek, ko ni dosti manjkalo, da bi proti svoji volji prestregel nekaj zaušnic nesrečnega očeta. Nikakor mu ni šlo v glavo, da je njegov poba izdelal z dobrim, ko pa so bili vsi trdno prepričani v zares prisluženi odličen uspeh. In ne samo to. Tudi ocena iz vedenja je zdrknila nenavadno nizko — na zares prisluženo trojko. Pa mi je užaljeni očka kar vpričo otroka zabrusil:
- Čujte, vi ste čisto navaden nesramnež! Zakaj pa je lani imel odličen uspeh, ha? In lani je bil fant eno leto mlajši! Bova prišla skupaj, zapomnite si to!
Pričakoval sem, da bo nevihta pojenjala, pa ni. Nenadoma se / oče spomnil, da sem poba na mile viže premlatil.
-	Ves križast je bil, tako ste ga skrišpali. Tako sem raz togo tet da vam vse to kar takoj povrnem. Pojdite h kmetu za hlapce V mlatite po konjih, po mojem pobu ne boš!
Tako. Kar tika. Grozi mi vpričo nepravično ocenjenega sinka," se skrivaj posmiha. Lanska učiteljica je bila pri njih na stanovanj11’ skupaj so se vozili na nedeljske izlete, skupaj hodili na veselih Morda je to vplivalo na odličen uspeh? Na srečo pred njima niserfi ostal popolna fizična šleva in le na tak način je ostala moja fc1,? nedotaknjena; malo pa sem se bal, kako bo mož vso stvar pri instancah razpihnil, zakaj zvez tudi takrat ni manjkalo; še Pre° takimi grožnjami nisem klonil: popravil nisem ene same ocene!
In kdo je imel pri vsem tem svoj prav? Res je, fantu sem pti^' zal dve zaušnici. Zakaj? Revno in bolehno učenko je tako >lj' srečno spodbil, da je morala k zdravniku. In ne samo to. V razred je bilo petintrideset učencev. S štiriintridesetimi nisem irhel n0\ benih težav. Starši se niso pritoževali. Nasprotno. Na vsakem rodl'\ teljskem sestanku so trdili, da sem preblag, premil učitelj. Boris P je bil izjema. Na besedo se niti zmenil ni. Kje pa! In je bil P takrat star dvanajst let! Enkrat sem ga pridržal po pouku. Tudi sa”} sem ostal v razredu. Domačih vaj sploh ni delal in bi jih moral zdd^ po pouku. Ni jih hotel Ko sem mu po dolgem prigovarjanju žagi0 zil, da ga bom dal čez koleno, mi je zabrusil.
-	Vi tako niste „taprav“ učitelj!
Vedel sem, od kod to izvira. Njegov oče je bil v podjetju M' viden funkcionar, vendar brez vsakih šol - pa je sovražil vse, M g dišalo po knjigah. Toda fant je tokrat vajo napisal. Res je: ko nUj nobena stvar zalegla, sem ga pač malo „pobožal“. Toda že nasW njega dne so mi učenci povedali, kako se je pred vsemi ustil:
-	To klofuto mu bom trikrat vrnil!
Leta so tekla in jaz sem zamenjal službeno mesto. Toda Pr^s njega nisem pozabil. Rad sem ugibal, kako so se fantje in deW'l znašli v življenju. Mnogi so se, večina. Boris pa je šel po očetov .poti: na lahek način do denarja. Začel je menda kar pri mojstrih; vsi so ga čez čas odslovili. Končno je prijadral v podjefA in sicer po očetovi zaslugi. Pol leta, več ne - je bil pri stroFj potem je prilezel v skladišče. Enkrat je naneslo, da sem vpraf ’ kako se mu godi in če se je znašel. In se je. Prav tisti čas je „slul} v zaporu. Nisem bil presenečen. Ko pa sem lani, prav ta čas je ^ taval po našem malem mestu, naletim nanj. Ni me prepoznal V sem mu nekam „simpatičen“ in me je povabil na dva deti. W kmalu mi je začel razlagati, kako se mu je v osnovni šoli godiV tudi nekega „debeluha“ je imel v želodcu. In ga še vedno ima.
-	V zemljo bi ga zabil! je udaril po mizi, da sta kozarca ti poskočila. Res je, trda bi mi predla, zakaj mlada pest, pa četudi
z žulji prepredena, dobro zadene in zaleže! Jaz pa bi v trentiti zaživel popolnoma drugačno življenje: ne bi bil več učitelj, tertieL\ čisto navadna fižolovka, v zemljo zabita ...	J
Pa naj še kdo poreče, da učiteljski poklic ni lep in brez mikati1 presenečenj!	'	. #
ANTIBUM
Dr. Anion je izumil sredstvo Proti agresivnosti. Če zaužije človek le pet gramov tega belega praška, ne bo nikoli več želel napadati, osvajati, ugrabljati in se polaščati tuje zemlje. Novinarji so pridrveli h kandidatu za Nobelovo nagrado. ,JEpohalni izum! Človeštvo je rešeno tretje apokaliptične pošasti11. Izumitelja sta sprejeli častni akade-tniji Oxford in Cambridge.'Lo-toonosov inštitut mu je pripel . red zveze za narod prve stopnje. Potem se je začelo. V javnosti je moral zagovarjati svoje teorije.
Zgodovinarji so biU odbčno Proti temu prašku: „Vojne so gonilna sila človeštva. Samo o vladarjih, revolucijah in velikih junaštvih lahko piše zgodovina. Kako naj pišemo zgodovino, če ne bo več nobene bitke? To sredstvo raje uporabite za poklicne morilce in bike, zgodovina pa potrebuje svoja obdobja, svoje junake, svoje revolucionarje!“
Krojaško združenje UNIFORM je pisalo: ..Zamislite si, da ostanejo naše armade gole, da se srečujejo vojaki, oblečeni kot civilisti. Nihče ne bi vedel, za koga in proti komu se bojuje. Če bodo bodoči vojaki uživali prašek ANTIBUM, bo-nto postali prekratek narod in sosedje, ki tega praška ne bodo uživali, nas bodo napadali. Zato ja potrebno še nadalje izdelovati milijone uniform za parade, za vsak dan, za bojišče, poletje in zimo. Z našega stališča je ta izum zabloda!"
Psihologi so skočili iz ekspe-timentabio-statističnih lupin in se začudili, kako je mogoče pradavne strasti, ki so v človeku spale že od praopic - zamoriti s tako preprostim praškom. Takoj so poslali izumitelju šopek nageljnov in brzojavko: ,J\Ii
smo z vami! Uničujmo prana-gone! . Prišel je čas, da se te ogromne energije sprostijo na ustvarjalnem polju!"
Oglasilo se je zdravstvo in klinična terapija: „Genij ste, dr. Anion! Zmanjšali ste nam število pacientov na polovico. Ker smo pa že začeli graditi novo bolnišnico, je vaša ideja za nas uničujoča Pomislite samo na neskončne vrste diplomiranih zdravnikov, ki bodo ostali brez službe... Mi računamo na povečanje števila pacientov, vzporedno z naraščanjem standarda. Zato vam svetujemo, da ne zavirate naravnega razvoja medicine! Kdo ve, če ta vaš prašek delovanja nizkih, napadalnih nagonov samo ne zavre za kratek čas... da se potem zbude . še hujši? “
Živinorejska zadruga Plemenski bik je protestirala, češ da je zdaj napadalnost bikov ogrožena in s tem niso več biki. Osnovna lastnost bikov je in bo - napasti!
Matere in otroci pa so biU za to genialno idejo. Očetje bodo tako več doma in vrtovi obdelani.
Izdelovalci medalj so bili v dno duše preplašeni. Če ni napadalnosti, ni junakov. Kaj bi pa svet brez vojakov? O čem pa naj pišejo čitanke?
Izumitelj Dr. Anion je bil zelo prileten človek in to je bilo njegovo življenjsko delo. Poslušal je glas javnosti in legel k oporoki. Ko je umrl za srčno kapjo, so brali njegovo poslednjo voljo: grašek in elaborat spraviti in poslati z raketo v vesolje. Raketa naj bo urejena tako, da lahko pade na katerokoli zvezdo v vesolju, le na Zemljo ne. Verjamem, da so nekje bitja, ki ga bodo lahko uporabljala!"
IVAN CIMERMAN
NICE
Učitelj, zvest kakor igralec
Kakor je razveseljivo, da se Pri nas dolga desetletja ni toliko govorilo in pisalo o šolstvu kakor v zadnjih nekaj letih (kar je dokaz premika k višjerednemu pojmovanju tega prepomembnega življenjskega področja v naši javnosti), tako je v isti sapi fes, da se nam z dosedanjim prizadevanjem ni posrečilo zagotoviti zadostnega dotoka mladih kadrov. Upravičeno se sprašujemo, kaj storiti?
Kakor v preteklosti se tudi danes veliko mladih ljudi, ob izbiri poklica, še vedno ozira predvsem po gmotni donosnosti. Razmeroma malo se jih odloča za poklic po notranjem nagnjenju oziroma sposobnosti, kajti geslo „čim manj delati in čim več zaslužiti" je ta čas vse Preveč razširjeno v svetu, da ne ni njegove pogubnosti bridko doživljali tudi v učiteljskem poklicu.
. Posledice takega gledanja na rzbiro poklica so v šolstvu dovolj občutne: lepo število nadarjenih ljudi s pedagoškimi dispozicijami se zaradi znane nksistenčne neprivlačnosti sPl°h ne ozre po učiteljskih šolah. Od tistih, ki le zajadrajo v ia poklic, jih kar čeden odstotek pozneje zbeži, tako da sestavljajo ostanek maloštevilni rdealisti in pa tisti, ki jim nič drugega ne preostane, ker vidijo v učiteljskem krajcu kruha skoraj edini vir svojega obstoja.
. Reformni učnovzgojni sistem Je 2 zapletenimi učnimi procesi d1 zahtevo po nenehnem anga-Zrranju ter strokovnemu izpopolnjevanju postavil na glavo staro predstavo o lagodnosti dčiteljske službe*
^di se mi, da bi se bilo vred-n° zamisliti, ali je tržno načelo Ponudbe in popraševanja, če že nastopa kot poglavitni stimu-ator, tudi edini moment, ki ahk° poveča zanimanje za uči-teljski poklic. Mislim namreč, a bi lahko učitelji sami največ Pripomogli k večjemu dotoku nuadih kadrov, in sicer z zelo
MATIČNI LISTI
Predpisi nas tepejo na več načinov. Poseben bič so matični listi. Ne mislim, da niso potrebni. Ob njih se učitelji pisateljsko izživljamo. Obleže v arhivu, in še sreča, da ne pridejo mnogokrat v rabo. Navadno namreč niso za rabo.
Prva stvar, ki jo učitelj ugotovi, je ta, da ne ve, kako bi se lotil posla. Kako bi sploh pisal? Nazadnje spozna, da ne ve, kaj bi napisal. Potem se pogumno loti dela. Po abecedi, vsak dan pet, v enem tednu bom ravno pri kraju.
Učenci drse skozi filter. Ta je vihrav, oni prihaja v šolo zanemarjen, tretjega doma „pravilno“ vzgajajo. Tinče ima mlajšo sestrico, Tonče samotari. En oče pije, drugi se vozi z žabo. Te mame nikoli ni v šolo, ona opleta z jezikom po vseh sejah in sestankih. Fifica je zdaj stara osem let in že rada pogleduje za fanti.
Tudi druge stvari so zapisane. Natančno po rubrikah in postavkah. Užitek je ugotavljati, kdo se je v osmih letih ob matičnih listih najbolj nagaral.
Klobuk dol. Elementarka (ne vem, ali kje v domovini še kak možak uči v prvem razredu). Popisala je svoje črvičke kar se da natančno. Črviči pa so odraščali in postajali čmrlji, ose, sršeni, nadležne uši in prave strupenjače. Dva, trije razredniki so to opazili in zapisali. Učenec da se je letos popolnoma predrugačil. Nobena beseda mu mu ne zaleže.
Dobro, se vsaj razvija! Saj je vse preveč zakrnelcev. Po pet let skupaj se niso spremenili. Rubrike teži ena sama ugottivitev: isto, isto, isto, isto. Otroci niti rasli niso. To klavrno životarjenje bi vendar lahko pomladil takle stavek: Miha se je letos zares potegnil. Ali: Peterček se pri učenju ni pretegnil. Ali: Vili je postal baraba in je vsak odmor koga pritegnil. Tudi tisti ata, ki se je v prvem razredu vozil z žabo, še ni ničesar ukrenil. V matičnih listih piše, da je vse isto. Samo razrednik je drug.
Kljun je otresala BERTA GOLOB
Mozaik pričevanj in mnenj
Kdor je pošten, lahko pošteno dela, drugi ovinkari
Ravnateljica osnovne šole Vransko Jožica Dimeč je poneverila milijon osemsto starih dinaijev. Nepravilno si je prilaščal tujo lastnino tudi vodja podružnične šole Tabor Branko Pepel. To nas je neprijetno presenetilo. Marsikdo pa je ob tem dejal: „Saj se mi je kar zdelo, da tu nekaj ni v redu.“
Ker so se začela po pisanju v časopisih pojavljati različna mnenja, gledanja, in ker sije stvar vsak po svoje razlagal, smo se odločili, da povprašamo za mnenje njene sodelavce, podpredsednika temeljne izobraževalne skupščine Žalec in samostojnega svetovalca enote zavoda za šolstvo v Celju.
kakovostnim pedagoškim delom.
Kot realisti smemo verjeti, da bo relativna večina učiteljev tudi v prihodnje (kakor v drugih poklicih) ostala na ravni delovne poprečnosti. Toda če bi se z notranjo selekcijo dokopali do tega, da bi na vsaki šoli vsaj manjša polovica zasijala v tolikšni ustvarjalni popolnosti, ko postane učna ura „pesem“, bi bil s tem že do kraja razvit notranji stimulans, da bi pred očmi mladih ljudi razkril tisti čar pedagoškega dela, ki se mu danes le redki odzovejo.
Želim poudariti še neko precej pomembno razliko, ki bistveno loči pedagoški poklic od drugovrstnih strok. Naj uporabim za ilustracijo le en zgled. V moderno urejenem zavodu za statistiko se je delavcu treba le seznaniti z elektronsko obdelavo podatkov (nekdanje oblike dela ga ne zanimajo), vse ostalo je praksa „tekočega traku". Ali si je kaj podobnega mogoče zamišljati v pedagoškem delu? V učiteljevi zavesti morajo neprestano živeti in se spoprijemati vsi delovni sistemi, vsa zgodovina pedagoških načel, zakaj otrok, ki ga oblikuje, je tako rezultat preteklosti in zamisel prihodnosti.
Ob takem gledanju na težo in odgovornost pedagoškega poklica imajo tedaj učitelji sami ob svojem uveljavljanju veliko lepšo in sugestivnejšo priložnost za privabljanje poklicnega naraščaja kot pa strokovne službe za poklicno usmerjanje. Tako bi se ustvarjalnost učiteljevega dela izkazovala v dveh smereh: v neposrednem oblikovanju in samoohranjevanju tega poklica.
Ob tako intenzivnem in res „posvečenem“ delu bi mladi ljudje spoznavali ne le čar, temveč tudi vso težavnost učiteljskega poklica. Kdor bi se odločil zanj, bi mu najbrž ostal zvest kakor igralec gledališkemu odru, pa naj bo dohodek še tako nespodbuden.
JANEZ LAMPIČ
ZANIMALA NAS JE TUDI ŠOLA VRANSKO
Osnovna šola Viktorja Šo-šterja — narodnega heroja-prvo-borca na Vranskem spada v občino Žalec. Vransko leži na zahodnem robu Spodnje Savinjske doline, kjer'se svet že dviga; na eni strani v Dobro volje, na zahodni ga omejuje prostrana Menina planina, a na južni Posavsko hribovje. Lep kraj. Ko smo prišli na vransko šolo, je bilo šolsko dvorišče polno otrok. Že na prvi pogled opazi človek, da je ta stavba ena tistih šol, ki je potrebna popravila. Kot smo zvedeli, ima občina Žalec to v načrtu.
Mirko Gorišek, ki začasno vodi šolo, in je tudi sekretar osnovne organizacije, je povedal, da obiskuje šolo 520 otrok v 19 oddelkih na Vranskem in 5 oddelkih v Taboru.
Otroci prihajajo iz različnih krajev: Motnika, Trojan, s Grete na Dobrovljah, s Črnega vrha nad Taborom (2—3 ure peš in 1/2 ure z avtobusom — poleti, pozimi pa še več). Pouk je v dveh izmenah: dopoldne obiskujejo pouk otroci, ki so dlje od šole, popoldne pa tisti, ki stanujejo bliže. Popoldne imajo pouk povečini otroci nižjih razredov. Učni uspeh je razmeroma dober, saj je lani izdelalo (po popravnih izpitih) od 529 kar 491 otrok, to je 92,8 %. Dopolnilni pouk imajo iz matematike, nemščine in slovenščine. Vsako leto konča šolanje 60-70 otrok. Dobro je tudi poskrbljeno za poklicno usmerjanje. Večkrat jih obišče socialna delavka z zavoda za zaposlovanje v Žalcu in pomaga mladim pri odločitvi za poklic. Zanimivo in hkrati posnemanja vredno pa je sodelovanje tekstilne tovarne Prebold z okoliškimi šolami. Tudi s šolo na Vranskem sodelujejo. Predstavniki tovarne obiščejo šolo vsako leto in skušajo pridobiti osmošolce za uk ali nadaljnje šolanje, sed-mošolce pa za priučitev; izje--
moma vzamejo v priučitev tudi tiste, ki imajo končanih samo šest razredov osnovne šole.
TUDI VEČ KOT TRI URE HODA
V vranski šoli imajo več krožkov:	fizikalnega, foto-
grafskega, krožek OZN, biološkega, prometnega idr. Na prireditvah se izkaže plesna skupina, veliko članov imata tudi taborniška' organizacija in športno društvo. Prizadevanja, da bi se otroci kar največ naučili, ovira marsikaj. Eden od nerešljivih problemov je prevelika oddaljenost od šole, saj potrebujejo otroci z vrh Dobrovelj poleti do tri ure hoda, pozimi pa še toliko več. Otroci iz Motnika se sicer vozijo z avtobusom, tako kot Taborčani, vendar so skoraj vsi precej oddaljeni od avtobusne postaje. Poleti že lahko počakajo. Pozimi, ko imajo avtobusi zamudo, pa otroci vsi premraženi, mokri in utrujeni čakajo na prevoz. Prav tako je pri odhodu domov, ker imajo različni razredi različno število ur. Kljub vsem tem tegobam pa so pridni, se učijo in sodelujejo pri izvenšolskih dejavnostih. Učitelji si želijo, da bi otrokom lahko nudili hrano (malico in kosilo), da bi se otroci laže učili. To se jim zdi zelo važno, je dejal Mirko Gorišek, saj je to edini izhod v boljše razmere. K rešitvi jim bo pomagala prenovljena šola, ki bo večja,
RAVNATELJICA
Začeli smo se pogovaijati o delu ravnateljice Jožice Dimeč. Na željo Mirka Goriška so sodelovali v pogovoru tudi ostali učitelji.
Povedali so, da je bilo ravnateljičino poslovanje že dalj časa sumljivo, vendar ji na šoli nihče hi mogel „stopiti na prste". Ni bila samo ravnateljica, temveč tudi znana osebnost, aktivna družbenopolitična delavka ter osebna znanka odločujočih in vodilnih v občini, menda pa tudi nekaterih v republiki. Bila
je tako rekoč „dobro zavarovana".
Delati z njo pa ni bilo lahko, saj pedagogov-učiteljev ni upoštevala. Na kratko: učiteljski kolektiv je bil vseh 8 let njenega ravnateljevanja brez vpogleda v vodenje šolskih poslov, kaj šele, da bi vplival in usmeijal delo in gospodarjenje na šoli.. Kolektiv je kljub samovoljnemu ravna-teljevanju delal. Zavedal se je svoje naloge, četudi je bil ravnateljičin vpliv često’vse prej kot vzgojen.
In kako so odkriH, da je denar zmanjkal?
Franc Golavšek je povedal: „Občina je ugotovila, da so nepravilnosti v finančnem poslovanju. Prvi kamenček plazu se je sprožil tedaj, kp je prevzel vodstvo podružnične šole Tabor novi vodja. Dotedanji vodja Branko Pepel ni imel urejenega finančnega poslovanja. Začel se je natančnejši nadzor; mi tedaj nismo vedeli ničesar. Kolektiv je najbolj motila neurejenost točkovanja in pa dejstvo, da so bili sklepi naših sestankov vselej izoblikovani po ravnateljičinih zahtevah. Nepravilnosti so se nabirale in zahtevali smo sestanek delovne skupnosti. Ravnateljica je nasprotovala in sklicah smo ga šele 23. maja — tedaj pa so nam bili na voljo tudi že izsledki uprave javne varnosti. Razpravljali smo o njenem delu in o prestopkih ter sklenili, da mora odstopiti.
Kaj več o samem postopku in o ugotovitvah denarnih primanjkljajev lahko pove Jože Jan, podpredsednik občine in temeljne izobraževalne skupnosti Žalec. On vodi preiskavo."
NA TEMELJNI IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI ŽALEC
Vprašali smo podpredsednika žalske temeljne izobraževalne skupnosti Jožeta Jana, kaj so storili v zvezi s poneverbo na Vranskem.
Takole nam je odgovoril: „Razprave na seji delavskega sveta osnovne šole Vransko, na sestanku s starši ter na osnovni organizaciji ZK Vransko, so pokazale, da smo enotnega mnenja, da moramo škodo, ki jo je Dimčeva naredila, s skupnimi močmi odpraviti. Menili smo, da Škoda, ki jo je ravnateljica povzročila z okoriščanjem/ ni samo finančna, večja je zato, ker zadeva ugled šole! Dogovorili smo se, da člani kolektiva vložijo vse moči, da bo potekal
pouk do konca šolskega leta normalno. Krajevne oblasti bodo pri tem pomagale. Hkrati redno teče postopek za izvolitev novega ravnatelja šole, kajti razkritje je prišlo v času reelekcije.
— Kaj je bil vzrok za prisvajanje tuje lastnine: neobvlada-nje novih finančnih predpisov ali zavestno odtujevanje družbenega premoženja? Čigav denar sije ravnateljica prisvajala?
„Gre za okoriščanje s tistim denarjem, ki doteka v šolsko blagajno od otrok: šolska kuhinja, vpisnina in izkoriščanje uskladiščenega blaga. Res je tudi, da v zvezi s tem ni urejene dokumentacije."
— Kako je prišlo do jemanja tega denarja? Če je trajalo več let, kako da niste aH niso tega že prej izsledili?
„To se je dogajalo že štiri leta; brez dvoma je tudi posledica nerazvitih samoupravnih odnosov - a razvoj teh je ona sama dušila. Vsakoletne revizije ni bilo."
— Ali se ni morda okoriščala z denaijem za samoprispevek ali iz proračunskih sredstev?
„Ne. S proračunskimi sredstvi se ni mogla okoriščati, ker so ta vodena prek skupnega računovodstva šol v okviru občine. Tudi z denarjem za samoprispevek se ni mogla okoriščati, ker ji niso bila dosegljiva. “
— Kaj pa v Taboru, kakšen je tam položaj in zakaj je Branko Pepel odstopil že januarja?
„Zamenjava Pepela je bila potrebna zaradi neurejenih odnosov na podružnični šoli, kar je bilo najbrž posledica premajhnega zanimanja za delo šole. Sicer pa je primer podoben onemu na Vranskem. “
— In kaj ste storili, ko ste odkrili poneverbo?
„Menili smo, da je osnovno, da staršem povemo resnico, saj je interes vseh nas, da zavladajo v šoli samoupravni odnosi in da se s prizadevnim delom učiteljev šoli čimprej povrne ugled. To je želja učiteljskega kolektiva, staršev in nas vseh, ki delamo na področju šolstva."
STARŠI
Med starši so se razširile raz lične govorice. Zato so se na šoli odločili sklicati razširjeni roditeljski sestanek. Prisostvoval je tudi Jože Jan. Starše je seznanil s finančnim! prekrški.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Denar ž
Sklad ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgoj-novarstvenfli zavodov pri temeljni izobraževalni skupnosti v Ljubljani je pred dnevi izdal ob-amejše poročilo o delu upravnega odbora sklada od januarja pa do konca letošnjega maja.
Na račun sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana se je do konca maja zbralo 12.957,664,00 din. Od tega je bilo do sedaj porabljenih le 26.000,00 din za izdelavo načrtov za vzgojnovarstve-ne zavode, ki jih bodo začeli graditi že letos. 19-članski ipravni odbor sklada sestavljajo po trije izvoljeni občani v vsaki izmed petih ljubljanskih občin, ljubljansko mestno skupščino pa predstavljajo štirje voljeni člani, in sicer podpredsednik Tone Florjančič s člani: Milivojem Lapuhom, Milanom Osojnikom in Tino Tomlje. 19-članskemu upravnemu odboru sklada predseduje Na-tan Bemot. Upravni odbor je zaradi uspešnejšega dela iz svojih članov ustanovil še šest komisij. Odlok o ustanovitvi sklada ljubljanskih občin pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljub-jana za gradnjo osnovnih šol in
priteka
vzgojnovarstvenih zavodov pa predvideva, predvsem v tistih krajevnih skupnostih, kjer bodo prihodnje leto začeli z gradnjo, čimprejšnjo ustanovitev gradbenih odborov. V tistih krajevnih skupnostih, kjer so ali pa bodo še letos začeli z gradnjo posameznih objektov, so ti gradbeni odbori že ustanovljeni.
Člani upravnega odbora sklada se v nekaterih krajevnih skupnostih, kjer naj bi gradili objekte po sprejetem programu, srečujejo s številnimi težavami. Mnogi namreč želijo spremeniti program, upravni odbor sklada pa je ob tem brez moči. Tudi v prihodnje bo vse delo upravnega odbora sklada usmerjeno v to, da bo sprejeti program povsem upoštevan pri gradnji.
Naj povemo še to, da sta bila za celotni investitorski inženiring izbrana v ljubljanski investicijski zavod za gradnjo osnovnih šol in telovadnic, za gradnjo vzgojno-varstvenih zavodov pa IB Elektroprojekt. Posebne skupine strokovnjakov obeh delovnih organizacij se že pripravljajo, da bodo zbrale dokončno investitorsko dokumentacijo. Upajo, da bodo zasadili prve lopate že juhja oziroma jeseni, katerih pričetek gradnje sodi v letošnje leto.
Tržič
Slovesen začetek gradnje
S slavnostnim sprevodom učencev in učenk tržiških osnovnih šol se je začela konec maja slovesna gradnja nove osnovne šole v Bistrici pri Tržiču. Osnovna šola heroja Bračiča, tako se bo nova šola imenovala, bo zgrajena z denarjem iz samoprispevka občanov tržiške občine. Za ta samoprispevek so se odločili že na referendumu leta 1969, vendar je bila s samoprispevkom v tem času že zgrajena nova osnovna šola Kokrškega odreda v Križah.
Predvidevajo, da bo stala nova šola v Bistrici pri Tržiču brez opreme okoli 950 milijonov starih dinarjev, zgrajena pa naj bi bila do 29. novembra prihodnje leto. Že naslednje leto pa nameravajo v Bistrici začeti z gradnjo otroškega vrtca, seveda, če se jim bo posrečilo zbrati dovolj denarja. Najbolj verjetno pa je, da se bodo občani še enkrat odločih, da bodo podaljšali plačevanje samoprispevka. S tem denarjem nameravajo urediti še dve podružnični šoli.
Ob koncu šolskega leta se šolarji poizkušajo tako v teoretičnem znanju kot tudi v praktičnih vajah priljubljenih telovadnih iger.
Lendava
Največ denarja osnovnim šolaip
Na nedavni razširjeni seji temeljne izobraževalne skupnosti v Lendavi so razpravljali med drugim tudi o merilih za financiranje dejavnosti vzgojnoizobraževalnih zavodov. Letošnji finančni načrt so sicer nekoliko pozno sprejeli, vendar pa imajo na voljo več denarja kot lani. Finančni načrt predvideva, da bodo tudi letos izdaH največ denarja za osnovno dejavnost osnovnih šol na njihovem območju; za to so namenih 1,4 milijarde starih dinarjev.
Postojna
Učenci in knjige
Učenci postojnskih osnovnih šol imajo na voljo okrog 12.000 knjig. V šolskem letu 1970/71 si je le nekaj manj ko 28.000 knjig sposodilo 1286 učencev. Bralne značke je osvojilo 833 učencev, med katerimi jih je bilo največ (406) iz osnovne šole v Pivki
Obisk v Laškem
Pred dnevi je prišla v Laško skupina prosvetnih delavcev osnovne šole heroja Čajka iz Trstenika, ki je obiskovala osnovne šole v laški občini. Tu so se predstavniki Trstenika in Laškega pogovarjali o uspehih, delu in težavah na šolah, hkrati pa so ob' tej priložnosti poglobili sodelovanje in utrdili prijateljske vezi.
„Trdno smo prepričani, da bi tisti otroci z našega območja, ki v dokaj slabih pogojih dosegajo dober uspeh, pri tem pa še trdo delajo na kmetijah svojih staršev, dosegah ob boljših pogojih šolanja, prav dobre in tildi odhčne uspehe,“ je v nedavnem pogovoru še posebej poudaril tajnik temeljne izobraževalne skupnosti v Metliki ZVONKO RUS.
MORDA ŠE NISTE VEDELI
—	da je TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST OBALNIH OBČIN V KOPRU sprejela sklep, da bo letos podelila 12 nagrad po 2.000 novih din za izredno prizadevanje in uspešno delo v vzgojnoizobraževalnih zavodih, kakor tudi v vzgojnoizobraževalnem procesu;
—	da dobijo nagrade učiteljski zbori ah delovne skupnosti;
—	da nagrade podeli skupščina temeljne izobraževalne skupnosti na predlog izvršnega odbora in posebne komisije;
—	da sestavljajo komisijo štirje člani in predsednik;
—	da je predsednik te komisije tudi predsednik izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti Darko Opara, člani pa Ciril ČeDiar, Danica Blažila, Ra ul Šhkovič in inž. Dušan Kemev;
—	da mora predlagatelj nagrade svoj predlog obširno pismeno obrazložiti, zavod za šolstvo SR Slovenije, organizacijska enota Koper, pa lahko
Jesenice
Več kot 200 brezplačnih malic
Posebna komisija pri temeljni izobraževalni skupnosti na Jesenicah je ob upoštevanju predlogov na osnovi socialnih razmer v družinah, podaljšanega bivanja v šoli itd., sklenila, da bo do konca letošnjega šolskega
leta prejemalo brezplačne malice na jeseniških šolah kar 209
učencev. Po polovični ceni bosta prejemala malico 102 učenca, 13 učencev pa bo prejemalo brezplačna kosila. Vse te brezplačne malice in kosila bodo stala jeseniško temeljno izobraževalno skupnost več kot 3,260.000 starih dinaijev.
O brezplačnih malicah in kosilih bo komisija pri Temeljni izobraževalni skupnosti za prihodnje šolsko leto odločala na eni prihodnjih sej. Prej bo izdelala posebna merila, po katerih naj bi dodeljevah otrokom brezplačne malice in kosila.
Po podatkih temeljne izobraževalne skupnosti Jesenice raz-dehjo največ brezplačnih mahe na obeh jeseniških osnovnih šolah, pa tudi na osnovni šoli na Koroški Beh in na posebni jeseniški osnovni šoli.
TEŽAVE SO, KJE PA JIH NI
sama pripravi predlog za nagraditev;
—	da je skupščina izobraževalne skupnosti na seji konec letošnjega leta sprejela program financiranja temeljne izobraževalne skupnosti obalnih občin Koper za letošnje leto;
—	da je tudi letos skupščina temeljne izobraževalne skupnosti namenila predšolskemu in šolskemu varstvu, podaljšanemu bivanju otrok, osnovnim in malim šolam, dopolnilnemu izobraževanju itd. kar 34.353.291 din ali skoraj 26 odstotkov več kot lani;
—	da je sprejela tudi merila za financiranje vzgoje in izobra ževanja na območju obalnih občin, ki so skupek programskih in obračunskih osnov meril ter skupnih in posebnih določil;
—	da je osnova za izračun osebnega dohodka učnega osebja pedago&a ura;
—	da se predvideva za učitelje razrednega pouka s srednjo izobrazbo 1514 din mesečnega dohodka, za učitelje razrednega ah predmetnega pouka z višjo izobrazbo 1.720 din, za profe-soije z visoko izobrazbo 2.150 din in za učitelja, ki poučuje na predmetni stopnji od petega do osmega razreda s srednjo strokovno izobrazbo, 1548 din mesečnih dohodkov;
—	da je pri tem izračunu upoštevana 770-uma letna učna obveznost, h kateri se prištejejo še dodatki od 10 do 25 odstotkov glede na delovne izkušnje, za razredništvo po 70 din, za kombinirani pouk po 155 din in za pouk italijanščine v slovenskih šolah od prvega do četrtega raz-reda 35 din na mesec;
—	da prizna temeljna izobraževalna skupnost za dežurstvo nad vozači po 10 din na uro;
—	da znaša sklad temeljne izobraževalne skupnosti skupaj s skladom za otroško varstvo 47 347.788,85 din, kohkor znašajo tudi predvideni izdatki.
Temeljna izobraževalna skupnost v Metliki pokriva območje methške občine, ki spada sicer med manjše slovenske občine, ',i pa se kljub temu srečuje s številnimi težavami kot v drugih, po obsegu, velikih občinah. Razlika pa je le, da se 'v Metliki vseh večjih težav lotijo z veliko zagnanostjo, tako občinski dejavniki kot tudi posamezniki, ki jim je mar gospodarski in kulturni napredek občine.
O delu, težavah in načrtih v prihodnje sem se pred dnevi pogovarjal s tajnikom temeljne izobraževalne skupnosti v Metliki ZVONKOM RUSOM. O šolstvu na njihovem območju je povedal tole:
„Na območju naše občine imamo samo v Metliki in Podzemlju popolni osemletni šoli. Methška osnovna šola ima še štiri podružnične šole. V šoli na Suhorju so štirje razredi brez > kombiniranega pouka, v Rado- ’ vici, Drašičih in Božakovem pa sta po dva oddelka s kombiniranim poukom.“
— Je morda zahteva po večji strokovni ravni učnega osebja tudi na vaše šole prinesla težave?
„Seveda jih je. In na to smo tudi računah. Moram pa poudariti, da je takih in podobnih težav v metliški osnovni šoli in njenih podružničnih šolah zelo malo. Največ jih je na šoli v Podzemlju, tako da že resno razmišljamo, da bi šolo v Podzemlju priključili šoli v Metliki. Drugačnih rešitev trenutno ne vidimo.“
— Prevozi otrok od doma v šolo in nazaj delajo preglavice marsikateri temeljni izobraževalni skupnosti v Sloveniji...
„Res je! Večkrat beremo in tudi slišimo o tem, vendar moram takoj povedati, da s prevozi otrok v šolo in nazaj na našem območju nimamo posebnih težav. Bolj kot prevozi nam povzročajo težave tiste ure, ko morajo otroci čakati na prevoze. No, pa tudi tega problema smo se že lotih in upam, da se nam p bo posrečilo kmalu in kar najbolje urediti."
— Tudi učni uspehi učencev so precej odvisni od prevozov, posebno še, če so ti neprimerni. Marsikje, posebno pa še na srednjih šolah, ko sprejemajo otroke s takih območij, tega sploh ne upoštevajo. Tudi nekateri
internati sprejemajo učence samo z odličnim in prav dobrim uspehom. Kaj meni o tem?
,JS temi težavami se že dolgo srečujemo in opozaijamo .pristojne forume'. Trdno smo namreč prepričani, da bi tisti otroci z našega območja, ki v dokaj slabih razmerah dosegajo dober uspeh, pri tem pa še trdo delajo na kmetijah svojih staršev, dosegah v drugačnih okoliščinah šolanja prav dobre in tudi odhčne uspehe. Zato menim, da bi morali imeti pri sprejemanju teh otrok v srednje šole in internate le nekoliko drugačna merila."
— Kako je z učnimi uspehi in šolanjem tistih učencev, katerih starši so zaposleni v tujini?
„Res je, da odhaja z naše ob-
šmarje pri Jelšah
Skoraj 1000 otrok na morju
V prvih junijskih dnen je odšlo iz obeh šmarskih osnovnih šol kar 960 učencev in učenk na Debeli rtič, kjer so imeli desetdnevno šolo v naravi. Stroške za prehrano vseh otrok je plačala šmarska temeljna izobraže-
valna skupnost, republiški sekretariat za notranje zadeve pa je dal svoj tabor brezplačno na voljo in s tem skoraj tisoč šmarskim otrokom omogočil šolo v naravi.
čine precej ljudi na delo v tujino, vendar je sorazmerno malo takih primerov, kjer bi bila na delu v tujini oče in mati. Več je primerov, ko je v tujini zaposlen samo oče našega učenca, vendar pri teh učencih, razen v nekaterih izjemnih primerih, nismo opažih slabih učnih uspehov."
— Je morda v sosedni črnomaljski občini več takih primerov?
„Ne vem, morda jih je več tudi zato, ker je več prebivalcev. V naši, metliški občini je namreč le okrog 7000 prebivalcev in približno 900 šoloobveznih otrok. Samo methška osnovna šola jih lahko sprejme okrog 600. Približno 200 učencev obiskuje šolo v Podzemlju, ostali pa so v podružničnih šolah."
— Kako pri vaši temeljni izobraževalni skupnosti usklajujete izdatke z dohodki?
„To se nam letos ni najbolj posrečilo, kljub temu da je občinska skupščina v Metliki prispevala precej več denaija, kot je bilo določeno v proračunu."
— Ah lahko vsaj približno poveste, koliko je bilo tega denarja „več“?
, JCar 40 milijonov starih dinarjev!"
— In koliko, menite, vam ga bo letos še primanjkovalo?
„Okrog 20 milijonov starih dinarjev."
— Morda veste, kje ste se ušteli, ko ste delah finančni načrt?
„Vzrokov za ta primanjkljaj je sicer več, eden izmed mnogih pa je tudi prehod na 92-umo malo šolo, ki je zahtevala precej več denarja kot smo ga predvideli v finančnem načrtu."
— Samo še to. Kje menite, da boste dobili teh 20 milijonov starih dinarjev?
,.Nekaj morda s tem, če nam bo uspelo povišati ceno varstva otrok v otroškem vrtcu, tako da bi podjetja v občini prispevala za varstvo otrok, katerih starši so zaposleni. Nekaj denarja bo morda prispevala še občinska skupščina, če se bo seveda v predračunu zbralo več denarja kot je bilo v začetku leta predvideno."	URAN
Iz drugih republik
Cetinje
Prejšnji teden je doslej še neznani zlikovec izstrelil iz malokalibrske puške v okna šolske zbornice, v kateri je bilo takrat pet učiteljev, kar osem krogel- j Prosvetni delavci osnovne šole „Vuk Karadžič" v Cetinjah, so po tem dogodku prekinili pouk-Tudi naslednji dan .ni bil° pouka. Sklicali so roditeljski se; stanek, na katerega so povabili j tudi predstavnike mestne obla- , sti ter sklenili, da s poukom ne j bodo nadaljevali vse dotlej, do- ( kler jim ne bodo obljubili, da , bodo v mestu poskrbeli za red . ( in mir.
Ljubljana
Premalo
zanimanja
Še preden se je večina preoi-
valcev petih ljubljanskih občin na referendumu odločila za samoprispevek, je bilo slišati več pripomb staršev, češ da v p°' poldanskih urah ne vedo kam Z otroki. Ljubljanska temeljna iz' obraževaina skupnost je z dokajšnjimi stroški napravila pf°' gram za popoldansko varstvo otrok. Kljub sorazmerno dobn obveščenosti, pa je prijavil0 svoje otroke za popoldansko varstvo le dvanajst staršev.
■
mt/mmA
O SS
Kdor je pošten, lahko pošteno dela, drugi ovinkari
(Nadaljevanje s 3. strani)
Resnica, četudi težka, je pri-jiesla nekakšno olajšanje. Zdaj Je bilo vsaj jasno, kdo je krivec in kam je šel denar. Starši so odkrito povedali svoje mnenje in izrekli podporo učiteljskemu kolektivu.
MNENJE
ORGANIZACIJSKE ENOTE ZAVODA ZA ŠOLSTVO CELJE
Samostojni pedagoški sveto-valec Franc Sedmak iz Celja je obiskoval tudi šoli na Vranskem in v Taboru. Opažal'je, da je ravnateljica Jožica Dimeč zelo samostojna, a tudi naklonjena novostim pri pedagoškem delu. Učitelji te šole so dobro delali, p čemer priča šolski uspeh. Bil Je navzoč tudi ob prevzemu in Predaji poslov v Taboru. „Mi-siim, da Branko Pepel ni kradel " v resnici je bil pri finančnem Poslovanju skrajno malomaren. Sam je dejal, da mu službenih Potovanj za šolo niso obračuna-vali — tako si jih je obračunal spm, seveda brez dokumenta-cije. Primanjkljaj je danes '00.000 S-din. Ob predaji poslov se je tudi začelo raziskovanje. Zadevo je dobila v roke Služba družbenega knjigo-^dstva. O številkah na Vranskem je zdaj v glavnem znano: milijon osemsto S-din je prignanih, milijon S-din še manjka " a dokazov ni. Prej ali slej bo mano tudi to. Organizacijska enota zavoda za šolstvo, pred-^dstvo izvršnega odbora TIS Žalec, sekretar občinske konfe-rence SZDL in predsednik občine Žalec smo skupno predla-8alij da Dimčeva ne sme več Pred otroke.1*
- Koliko so kriva navodila Za finančno poslovanje ter samoupravljanje - in kolikšna je °sebna krivda?
„Za tistega, ki je do kraja pošten, ni pomanjkljivih finančnih
navodil. Lahko se z njimi bolj ali manj muči — a to še ne pomeni, da bo zavoljo njih pone-verjal. Resje, da družbeni nadzor ni povsem izveden; tisti, ki nima osebne kontrole, to izkoristi.
Kar zadeva samoupravljanje, pa ga je na vsaki šoli pravzaprav toliko, kolikor prostora zanj ravnatelj odstopi. Šola je majhen kolektiv in med ravnateljem ter učiteljem ni posrednikov. Vračanje ah maščevanje je lahko takojšnje. Šele zdaj sli-amo, kakšna diktatura je vladala na vranski šoli — priznam, da tega prej nisem opazil. Sicer pa ravnatelj mora biti včasih ukazujoč v interesih družbe in napredka; drugič spet mora biti razumevajoč, toleranten. Najti pravo mero ni vsakemu lahko.
UREDNIŠKI ODBOR PROSVETNEGA DELAVCA JE NAČELNO O TEM DOGODKU MENIL NASLEDNJE:
Prostorna zgradba osnovne šole v Iga vasi
PRIZNANJE AGICI JELENKO
.Osnovna šola Šmarje pri Jel-je postala središče pozorni letošnjega : 10. jan., ko se “ ®ed prvo učno uro v učilnici finega razreda zrušil del strop-, ® konstrukcije. V učilnico, tik b prvi vrsti učencev, je zgr-j b*6*0 pet tramov z ometom in zaščitnim slojem. Pre-' “8303 električna napeljava, za-rP3n izhod iz razreda in n ^ V • Vse okoliščine za
tvajjanje ozračja, ki mu pra-
S010 »panika“. Prisebna učite-Anica Jelenko je otroke *jllrila in vzpostavila red: skozi “oprtino v stropu so se rešili na
Podstrešje.
.. .Učiteljičin pogum je prema-®ečStrah otr°k *n preprečil ne-
V zahvalo za prisebnost in-^^••n je izročil republiški se-f. ar za prosveto in kulturo Bizajl 6. junija učiteljici Agici Jelenko odli-vanja; recj zasiUge za narod s bmo zvezdo, s katerim jo je | .oukoval predsednik republike i JosiP Broz-Tito.
Pntem ko je učiteljici česti-
i 'kLv Tomaž B’23!’1 dejal: ».Z I **jem vam izročam to pri-
znanje , hkrati pa se vendarle ne morem otresti grenke misli: oba bi bila bolj zadovoljna, če bi vi lahko pokazali ta pogum ob drugačni priložnosti. Sam dogodek nam prav gotovo ni v čast, saj nas opozarja, da bi morali vlagati v naše šole veliko več. Potem se seveda kaj takega ne bi moglo zgoditi. Jasno je, da več kot sto let starih stavb ne moremo zgolj popravljati, da sprotna popravila ne morejo preprečevati takih ali podobnih nesreč. Bolj odločno bi morali uresničevati naše programe, saj natanko vemo, kaj hočemo. Gre le za to, da bi se naša prizadevanja uresničevala hitreje, da bi obrodila več uspehov ne le na področju osnovnega, temveč tudi srednjega šolstva. Prepričan sem, da boste pri delu dosegli še lepe uspehe in da današnje priznanje ne bo vaše zad-nje.“
Pri tem je mislil republiški sekretar na dosedanje uspešno delo Agice Jelenko v njenem učiteljevanju, pa tudi pri nadaljnjem študiju — programiranega pouka.
Iskreno čestitamo!
za denar možno vse dobiti in da je za denar tudi vse dovoljeno — dokler ti ne pridejo na sled.
Zakaj je naše razočaranje ob tem prvem primeru poneverbe v prosvetnih vrstah tolikšno? Predpostavljamo, da so prosvetni delavci boljši, naše zaupanje do njih je veliko — zato je tudi naše razočaranje veliko.
Ne, zaradi same vsote ni treba delati javnega preplaha — če ga zaradi zavoženih milijard nismo. Jožica Dimeč naj bo kaznovana kot so vsi drugi kriminalci v naši družbi. Med 418
ravnatelji osemletk v Sloveniji se je - žal — znašel en tak, ki poneverja. Zato ne more in ne sme pasti senca na vse ostale prosvetne delavce^ Zavedamo pa se, da je moralna škoda ob tem primeru ogromna.
NAJ NAROD ŽE BOU ALI MANJ LASKAVO GOVORI O PROSVETNIH DELAVCIH -JIM VENDARLE BREZMEJNO ZAUPA. TO ZAUPANJE JE BILO ZLORABLJENO.
Zbrala in zapisala: NEŽA MAURER in JANEZ TOPOVŠEK
Člani dramskega krožka jeseniške gimnazije s prof. Čili Kodričevo (druga v drugi vrsti od leve). Zelo so prizadevni in so letos nastopali že na številnih prireditvah tako na Jesenicah, sodelovati pa so tudi v Ljubljani. Posebej naj omenimo njihov nastop pod naslovom ,,Mladi razmišljajo in ustvarjajo", kjer so v smiselno celoto zbrati pesmi in črtice mladih, svojih sošolcev. (Foto: Branko Blenkuš)
PROSVETA IN TURIZEM
Ob vranskem primeru se nam boleče zastavlja vprašanje: Kako usmeriti samoupravljanje na šolah, da ne bo prišlo do reševanja šele takrat, ko je vrč že razbit? Posamezni člani učiteljskih kolektivov ali celotni kolektivi, ki si modro in zavestno prizadevajo za pravično stvar, bi morali imeti trden občutek, da jih družba podpira. V resničnem — ne papirnatem — samoupravljanju na šolah vidimo zagotovilo za strokovno-peda-go&i napredek kot tudi za pošteno in čim bolj smotrno gospodarje nje."
Posvetovanja, ki je bilo 1. junija 1972 v zavodu za šolstvo SR Slovenije v Ljubljani, so se udeležiti predstavniki naslednjih organov in zavodov; republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, republiškega sekretariata za gospodarstvo, gospodarske zbornice SR Slovenije, izobraževalne skupnosti SR Slovenije, gostinskih šolskih centrov Ljubljana, Maribor, Izola in Novo mesto, gostinske šole Bled, Zagorje, Celje in Radenci, ekonomskega šolskega centra iz Celja ter zavoda za šolstvo SR Slovenije.
Sprejeti so bili naslednji sklepi, stališča in ugotovitve:
—	Hotelska šola nadaljuje z delom tako, da bo zadnja generacija njenih učencev končala šolanje leto dni prej kot prva generacija gostinskih tehnikov.
-	Na osnovi potrjenega profila poklica gostinski tehnik" je treba pripraviti predmetnik in učni načrt ter organizirati šolo za gostinske tehnike tako, da bo odprta mladini s končano osnovno
Notranje rezerve v izboljšanju metode dela - ne v podaljšanju šolanja
Strokovni svet zavoda za osnov učnih načrtov za pokti-
Treba je obsoditi to lumparijo — kot tudi vse ostale lumparije v naši družbi, mimo katerih često gremo in se niti ne ozremo. Otrok ne vzgaja samo šola, vzgajata jih tudi dom in naša potrošniška družba kot celota. Naš čas prečesto vzgaja mlade ljudi v prepričanju, daje
šolstvo je na svoji seji 12. junija razpravljal o informaciji o pripravah na vsebinsko izboljšavo dela gimnazij v SR Sloveniji. Gre namreč za to, da ne bi vsebinske spremembe ostale zgolj načelne, temveč da bi bile uresničene v učnih področjih. Do konca junija bodo sestavili učne načrte hkrati s predlogom števila učnih ur za vsako stroko. O vsebini bodo določali učbeniki, ki bodo nastajali sproti, pri njih pa bodo sodelovati tudi sestav-Ijalci učnih načrtov. Pri vsebinski izboljšavi bo poudarek na individualizaciji pouka, ki je bila doslej zanemaijena, na izboljšavi motivacije študija, ne da bi zoževali izobrazbo, ampak omogočili dijakom tudi individualni interes. Dijak bo lahko sam izbiral v obveznem številu ur, določenih za predmet, ki ga bolj zanima. (Intenzivni pouk — doslej le pri matematiki in jezikih na nekaterih gimnazijah.) Ustanove, odgovorne za zdravje gimnazijske mladine, še proučujejo, kolikšen naj bi bil največji obseg učnih ur in bodo soodločale pri morebitnem skrčenju dijaških obveznosti. Izhodišče bo gotovo redukcija učne snovi na gimnazijah zaradi dosedanje preobremenjenosti. Pri izdelavi učnih načrtov sodeluje več kot 100 strokovnjakov, v centralni komisiji pa kar 10 univerzitetnih profesorjev. Preučiti bodo smer pedagoških gimnazij v okviru nalog za okrepitev kadrovskega šolstva znotraj sistema izobraževanja. Nerešena so še vprašanja tehničnega pouka s proizvodnim delom in praktična znanja. (Tehnični pouk kot praktična aplikacija v tovarnah.)
Strokovni svet je podprl v osnovi tip gimnazije s smernicami splošne izobraževalne šole in kot pripravljalnice za visoko šolo. Gimnazija naj skrbi za individualnost dijakov, pripravlja naj jih za poklic in življenje (tehnični pouk). Podprli so hitro uvajanje nujnih sprememb, pri katerih niso potrebna preverjanja in raziskave. Na seji so podprti raziskave, animi-ranje za pripravo in delo komisij za reformo gimnazijskega pouka, usposabljanje učiteljev na gimnazijah in usmeijanje v gimnazijsko šolanje (osnovna šola naj bo nosilec tega).
MARJANA KUNEJ
Sprejeti so tudi temeljne zasnove osnov predmetnika in
ce: pek, gumar — izdelovalec tehničnih izdelkov in gumar — izdelovalec pnevmatike in za vse elektrikarske poklice šibkega toka. Podaljšanega šolanja za te šole ne bo, ker ni dovolj argumentirano. Notranje rezerve so v izboljšanju metode dela, ne pa v podaljšanju šolanja. Sklepanje o predlogu osnov predmetnika in učnega načrta za poklic kmetovalec so odložiti, dokler ne bo strokovna služba ustrezno popravila predloga.
Strokovni svet je ostro obsodil akcijo zavoda za zaposlovanje o testiranju absolventov osnovne šole in pošiljanja reziiL tatov testiranja na srednje šole, ki jo je začel ta zavod mimo strokovnega sveta. Pred nedavnim sta jo prav tako ostro obsodila tudi Društvo psihologov in pedagoški inštitut. Kandidate za srednje šole je treba študijsko spremljati, to naj bo pre-učevalna naloga — ne pa praktičen ukrep, ki bi lahko imel škodljive posledice. Ne kaže pozabiti, da je selekcija tudi kompleksno sociolo&o vprašanje. Tudi zavod za zaposlovanje mora to upoštevati. Strokovni svet je sprejel sklep, ki velja za vse: podatke o kandidatih za srednje šole naj prejmejo samo strokovne službe. Nujni so psihologi na gimnazijah in drugih srednjih šolah. Osnovna šola naj usmerja učence v nadaljnje šolanje, gimnazija pa naj jih pri tem podpira.
Sprejet je sklep, da bo Miro Lužnik, namestnik direktorja zavoda za šolstvo, poslal v imenu strokovnega sveta sekretariatu za prosveto in kulturo pismo z naslednjo vsebino: — Strokovni svet zavoda za šolstvo naj usklajuje vse akcije pristojnih inštitucij (nestrokovne inštitucije nimajo pravice začenjati akcij). Razvijal bo poklicne svetovalne službe na osnovnih in srednjih šolah. Te naj postanejo stalne in pomagajo z nasveti staršem in kandidatom, ne smejo pa vplivati na sprejem v šole. Posamezne akcije naj bodo konkretne in usklajene.
Razpravljati so tudi o zahtevi skupnosti ekonomskih srednjih šol glede počitniške prakse v proizvodnem delu ter o gimnazijski praksi. Do skupnih stališč niso prišli, zato bodo o tem sklepali na prihodnji seji.
TEA DOMINKO
šolo. Ob izdelavi učnih načrtov je treba izoblikovati tudi sistem pospešenega vertikalnega napredovanja za absolvente gostinskih poklicnih šol, ki mora zagotavljati enakovrednost končne izobrazbe pri mladini in odraslih.
—	Zamisel o šolanju turističnih tehnikov, ki jo bo izoblikoval ekonomski šolski center v Celju, ne zahteva modifikacije profila gostinski tehnik, saj gre pri njej le za posebno študijsko usmeritev ekonomske šole (ekonomski tehnik turistične smeri).
—	Pri ustanavljanju poslovodskih šol (za poslovodje strežbe in poslovodje kuhinje) morajo šole upoštevati določila 49., 50. in 51. člena zakona o srednjem šolstvu. O mreži teh šol in dislociranih enot naj razpravlja skupnost gostinskih šol.
—	Pri izdelavi predmetnikov in učnih načrtov za nove profile gostinskih poklicev je treba zagotoviti ustrezno snovno korelacijo. Zavod za šolstvo SR Slovenije bo pravočasno pripravil osnove predmetnikov in učnih načrtov za vse te poklice le pod pogojem, da bodo šole in njihovi učitelji nuditi potrebno strokovno pomoč in sodelovanje.
—	Čimprej je treba izdelati učne načrte za gostilničarja, sobarico in hotelskega vrataija. Ni razlogov, da bi modificirali že potrjene profile teh poklicev ter odlagati izdelavo učnih načrtov. V kratkem bo gospodarska zbornica SR Slovenije potrdila še nekatere druge profile, kot so pomožni kuhar in pomožni natakar. Za te bo otganizirano izobraževanje po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij.
—	Pri ustanavljanju navedenih poklicnih šol bodo morati šolski centri oz. šole upoštevati določila 8., 14. in 15. člena zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij.
Stanovskim tovarišem
Ko beremo članke in člančiče v našem listu, se večkrat spomnimo preproste ljudske modrosti: Če hočeš imeti mir pred sitnimi kokošmi, jim vrzi nekaj drobtinic. Same bodo imele dovolj dela s prerivanjem za večji zalogaj!
Dodala bi š? pregovor: Če stopiš mački na rep, zacvili!
Ne nameravam nadaljevati besednega boja o vrednosti predmetnih učiteljev, učiteljev in tečajnikov (za katere vem šele sedaj), ki se je pričel po samoupravnem sporazumu. Rada bi le potrkala na srce tovarišem in tovarišicam, ki se pridružujejo mnenju, napisanem v različnih člankih in jim priporočila, naj se vprašajo, če vodijo takšna besedna očitanja do skupnih koristi. Da sem se oglasila, sta me spodbudila predvsem dva članka tovarišic Pavle Jakomini (10. št. PD) in anonimne „Tečajnice“ (11. št. PD).
Mislim, da bi skoraj vsi prosvetni delavci iz različnih generacij lahko napisali težave, ki smo jih imeli med šolanjem ali po njem. Le redki so tisti (ali pa jih do sedaj še ni) iz srečnejšega obdobja". Vsaka generacija se spoprijema s težavami, ki iz-
virajo iz njenega časa. To moramo vedeti in priznati, saj delamo z mladimi ljudmi. Res je, da si nihče ne more izbirati „pravega časa" za svoje rojstvo. Nismo pa tako odmaknjeni od vojne in težkih povojnih dni, da ne bi tudi mlajše generacije čutile posledic, ki so lahko različne: poklicne ati osebne.
Velika večina molčečih stanovskih tovarišev na podcenjuje in ne precenjuje dela enih in drugih prosvetnih delavcev, zato so očitanja z obeh strani neupravičena. Pridružujem se mnenju tistih, ki želijo rešiti nastale probleme okrog delitve osebnih dohodkov tako, da s tem ne oškodujejo nikogar od učiteljev z različno izobrazbo. S pametnimi predlogi na pristojnih mestih bomo pokazali največ izobrazbe, do katere smo prišli prek rednega ali izrednega študija, ki je bil kronan z diplomo ali ne. Tako-bomo stanovski tovariši, ki težijo k čim boljši kakovosti svojega dela, ga plemenitijo s teorijo in prakso, ne pa dajejo pobude za različna besedila radijskim in časopisnim feljtonom.
MIJA ŠTUKELJ
S samoprispevkom so v radovljiški občini obnoviti in poveča zgradbo osemletke v Lescah, zdaj pa gradijo nova šolska poslopja Bohinjski Bistrici, na Bledu in v Radovljici. Zgradba v Radovljici j pod streho. Urejajo še notranjost, nato pride na vrsto okolic; Računajo, da bo šola gotova do začetka novega šolskega let; (Foto: Branko Blenkuš)
Tilka Zupan 0evo) in Maja Kreuzer iz Koro&e Bele bosta na svoje liste ujeH Škofjo Loko
Ce ni denarja, še pamet ne pomaga
(Nadaljevanje s 1. strani)
za samoprispevek in razvijali predšolske vzgojno-varstvene zavode. Vzgoje in varstva naj bi bili deležni vsi otroci, predvsem pa otroci zaposlenih staršev. Pripravili in sprejeli bodo družbeni dogovor o diferencirani oskrbnini v vzgojnovarstvenih zavodih, tako da bodo strokovne vzgoje in varstva deležni tudi otroci iz veččlanskih družin in tisti, katerih stara imajo nizke osebne dohodke.
V vzgojnovarstvenih zavodih bodo vodili načrtno kadrovsko politiko, vsi otroci bodo obiskovali malo šolo, pa tudi v podaljšano bivanje bodo zajeli vse, ki imajo prezaposlene starše, ali take, ki jim pri učenju ne morejo dovolj pomagati.
Obeti, da bo podaljšano bivanje reševalo problem osipa, so se delno uresničili: od 26.171 otrok ljubljanskih šol jih je bilo deležnih te oblike pomoči le 18 %. Podatki povedo, da v letu 1970/71 od 4715 učencev, ko-. ukor jih je bilo vključenih v podaljšano bivanje, ne bi brez tovrstne pomoči izdelalo 1073 učencev in da bi bil potemtakem osip še veliko večji.
Pristojne republiške inštitucije morajo čimprej zagotoviti sodobnejši vzgojnoizobraževalni sistem. Mestni sindikati posebno poudarjajo, da je treba ures-■ ničiti načelo o brezplačnem šolanju, predvsem za otroke iz revnejših družin. To željo ponavljamo že vrsto let, toda žal, vse doslej še ni bila uresničena.
Tudi izobraževanje v šolah osnovnega dopolnilnega izobraževanja naj bo brezplačno. Podprli so pobudo uredništva časopisa Delavska enotnost, naj ustavno sodišče začne postopek za presojo ustavnosti zakona o osnovni šoli ter zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja; odloči naj, kako bo s šolnino.
SODOBNE TOVARNE
IN NEKVALIFICIRANI DELAVCI
Podatki so že zdavnaj pokazali, da si pridobivajo osnovnošolsko izobrazbo na delavskih univerzah predvsem tisti, ki so v mladosti živeli v težkih razmerah; v takih, ki jih niso spodbujale k učenju. To niso torej nenadarjeni ah neprizadevni, temveč tisti, katerih stara niso imeh dovolj debele Ustnice ah pa interesa, da bi lahko razmiš-Ijali o nadaljnjem otrokovem šolanju.
V Ljubljani skrbi za načrtno osnovno in splošno izobraževanje odraslih predvsem delavska univerza „Boris Kidrič" in nekatere gospodarske organizacije. Ugotavljajo pa, daje marsikje še vedno kaj slabo poskrbljeno za izobraževanje delavcev. Delo ne poteka načrtno, po izobraževalnem programu, ponekod pa tudi za izpopolnjevanje pri delavski univerzi ni dovolj zanimanja. Delavcev ne znajo spodbujati k izobraževanju, premalo je upoštevana želja in prizadevanje posameznika po pridobivanju znanja. Mestni sindikalni svet zahteva, naj izde-
lajo v takih organizacijah določene programe in stojijo vse, da bodo delavci imeh možnost za učenje. Denar, ki se nabira v skladih temeljne izobraževalne skupnosti, in ga te vračajo gospodarstvu, naj namenijo gospodarske organizacije za izobraževanje delavcev in ne samo za razsrjeno reprodukcijo. Ne pomaga nova tovarna in sodobni stroji, če imamo v teh tovarnah vse več nekvalificiranih delavcev!
In kako je z družbenim dogovorom o štipendiranju in kreditiranju učencev? Premalo je spoštovan in upoštevan, ugotavljajo mestni sindikati in opozarjajo tiste delovne organizacije, ki k temu dogovoru še niso pristopile, naj to store takoj. Kadrovska služba skupščine mesta Ljubljane naj spremlja in anah-zira izvajanje družbenega dogovora o kreditiranju in štipendi-raju učencev, družbenopohtič-ne skupnosti in družbenopoh-tične organizacije v Ljubljani pa naj bi izdelale skupen akcijski načrt.
DRUŽBENOPOLITIČNO IZOBRAŽEVANJE -IMPERATIV NAŠEGA
Časa
Načrtnost in ustrezna finančna pomoč naj bi omogočila delavcem, da bi bili deležni druž-benopohtičnega izobraževanja. Ljubljanski sindikati so že pred leti začeli s tovrstnim izobraževanjem prek delavske univerze „Boris Kidrič" v Ljubljani. Pri tej delavski univerzi je izšla v ta namen tudi vrsta publikacij.
Zanimanje za družbenopoh-tično izobraževanje upada: v letu 1967/68 je bilo pri delavski univerzi „Boris Kidrič" 83 tečajev in seminarjev s tega področja v letu 1970/71 pa le 63. Od 29.015 tir, opravljenih na različnih tečajih, odpade na družbenopohtično izobraževanje le 1238 ur ah 4,26 % (od tega je bilo največ seminarjev za sindikalne delavce).
Ugotovitev: družbenopohtič-nega izobraževanja ni mogoče prepuščati zgolj ponudbi in povpraševanju; delavcem ga je treba načrtno omogočiti, pomagati pa mora tudi dražba. K temu naj bi pripomogel družbeni dogovor o družbenopoh-tičnem izobraževanju in usposabljanju delavcev, ki bi ga morale skleniti vse družbenopolitične skupnosti in delovne organizacije. Spodbudo za ta dogovor bodo dali ljubljanski sindikati, ki poudaijajo, da mora biti sistem dražbenopohtičnega izobraževanja zasnovan na množičnosti.
MARJANA KUNEJ
STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO?
Položaj slavista na osnovnih in srednjih šolah
Slavistično društvo, kranjska podružnica, je anketiralo slaviste, ki uče v treh gorenjskih občinah: kranjski, škofjeloški in tržiški, in sicer v vigih razredih osnovnih šol, na poklicnih in štiriletnih srednjih šolah ter na gimnazijah (skupno na 29 šolah).
Prejelo je odgovore 56 anketirancev in analiziralo kadrovsko strukturo slavistov na šolah, tedensko učno obveznost, od tega stanja je nadaljevalo poizvedovanje po specifičnih dejavnostih slavistov na šolah in po vrednotenju njihovega dela.
Struktura anketiranih po spolu je naslednja:
moških	12	21,4%
žensk	44	78,6%
Skupaj	56	100,0%
Po letih službovanja so razvrščeni anketiranci v tri razrede:
od 0 do 5 let službovanja	10	17/1 %
od 5 do 15 let službovanja	29	51,8 %
nad 15 let službovanja	17	30,3%
Skupaj	56	100,0%
Anketirancev iz razreda od 5 do 15 let je največ in po določilih samoupravnega sporazuma jim pripada šele prvo povišanje osebnega dohodka.
Po izobrazbi je ločitev takale:
visoka izobrazba	25	44,7%
višja izobrazba	23	41,1 %
srednja izobrazba	8	14,2 %
Skupaj	56	100,0 %
Ločitev po študijskih skupinah:		
slovenščina — srbohrvaščina	28	50,0%
slovenščina — ruščina	11	19,7 %
slovenščina — nemščina	5	8,9 %
slovenščina — knjižničarstvo	7	12,5%
angleščina — slovenščina	5	8,9 %
Skupaj	56	100,0 %
Slavisti v podružničnem odboru so analizirali tudi odgovore, ki so jih anketiranci napisali v zvezi s plačevanjem korektur. Od 53 anketirancev (trije brez pouka) nima plačanih korektur 54 % anketirancev, in to
pri 20 urah	43,5 % vseh, ki imajo tako štev. ur
pri 19 urah	-
pri 18 urah	89 % vseh, ki imajo tako štev. ur
Tisti, ki dobe korekture honorirane, so izračunali tudi odstotek od osebnih dohodkov, izplačan za korekture. Ta odstotek je v razponu od 2,8 % do 60 % mesečnega osebnega dohodka.
STIMULACIJA ZA DELO SLAVISTOV
Dosedanji rezultati anketnih odgovorov dokazujejo v prvi vrsti neenotno, v drugi vrsti pa dokaj pičlo stimulacijo za delo v zvezi z učnim predmetom, ki zahteva toliko več poprav kot ostali učni predmeti. Zanimalo nas je torej, kako so vrednotene dejavnosti, ki jih morejo opravljati na šolah tudi diplomanti drugih strok, pa jih opravljajo po tradiciji našega šolstva slavisti. Te dejavnosti so: vodenje in urejanje knjižnic na šolah, mentorstvo šolskih glasil (in literarnih krožkov), organizacija proslav in prireditev ter — na našem območju — organiziranje tekmovanja za Prešernove bralne značke. Odgovori so bili porazni.
Od vseh anketirancev jih je le 7,14 % odgovorilo, da so pri znižanju tedenske učne obveznosti upoštevane, enak odstotek anketirancev pa je odgovorilo, da so delno upoštevane te dejavnosti. Podatki so na voljo:
Šolska knjižnica
Vodi in ureja jo od vseh anketirancev le 15 oseb, ti pa opravijo tedensko 77 ur (skupaj), od tega imajo 4 delno plačano delo.
Mentorstvo šolskih glasil (in krožkov)
Zanj je zadolženih 28 anketirancev in ti opravijo na leto 36 ur popr. (od tega trije po 100 ur).
Organizacija proslav in prireditev
je naložena 38 anketirancem in delajo poprečno 30 ur (od tega 6 po 60 ur letno).
Le nekaj več kot 10 odstotkov je anketirancev, ki imajo skupino slovenščina — knjižničarstvo, kar kaže, da slavisti niso strokovno usposobljeni za vodenje knjižnic.
ANALIZA TEDENSKE UČNE OBVEZNOSTI
Analiza tedenske učne obveznosti slavistov ter dodatno, iz narave učnega predmeta izvirajoče tedenske obveznosti je pokazala neenotnost:
obveznost 20 ur tedensko	23	41,1 %
obveznost 19 ur tedensko	3	5,4%
obveznost 18 ur tedensko	30	53,5 %
Skupaj	56	100,0 %
Anketiranca z obveznostjo 19,7 sta šteta v razred z 20 urami. Dodatno opravljeno število ur na teden zaradi korektur slovenskih pismenih izdelkov, vključno spisov, ki jih razpisujejo izveri-šolske organizacije, je naslednje:
Obveznost pouka te d. 20 ur 19 ur 18 ur Skupaj
Korekture (ur na teden)
0	0-5	5-10	10-20 Skupaj
8	11	4	23
_	_	-	3	3
3	5	12	10	30
3	13	23	17	56
Trije anketiranci ne poučujejo v razredu, zato nimajo korektur. Ta dodatna tedenska obveznost znese v poprečju:
za slaviste z 20 urami	7 ur tedensko
za slaviste z 19 urami	15 ur tedensko
za slaviste z 18 urami	9,3 ur tedensko
Tako je skupno poprečje dodatnih, na teden opravljeiiih ur: 8,7.
Tehnika v svetu in pri nas
Delovno ozračje na 2. konferenci Ljudske tehnike Slovenije (16. aprila letos v Trbovljah), je bilo znova dokaz trdnih zasnov že iz NOB! Ob prisotnosti 130 delegatov, aktivistov in gostov našega družbenopolitičnega življenja so bili ocenjeni uspehi, doseženi v obdobju od 1. konference do danes, hkrati pa sprejeti novi sklepi.
V razpravi so vsi poudarjali enotno misel: Ljudsko tehniko že v osnovne šole, zlasti še sedaj, ko je zašel pouk tehnične vzgoje na skrajni job šolskega predmetnika! Kjerkoli so v razpravah govorih o interesnih dejavnostih med mladino vseh starosti, so poudarjali, kako pomemben oblikovalec mlade osebnosti je prav raznovrstno amatersko delo pod strokovnim usmerjanjem! Ljudska tehnika je pomemben soustvarjalec tudi v načelih vseljudskega odpora, v prizadevanjih, da bi povečali obrambno moč. Naše gospodarstvo zahteva v vsem svojem razvoju od vsakega posameznika čim več znanja o sodobnih tehnoloških dosežkih v svetu.
Predstavnik Združenja učiteljev tehnične vzgoje Slovenije je na 2. konfe^nci odločno vprašal: „Kako naj potekajo tehnične dejavnosti kot nadomestilo tehničnega pouka, če je
ta že povsem črtan iz šolskega predmetnika? Kje je zagotovilo učiteljem tehničnega pouka za življenjski obstoj? “ ter nadaljeval z zahtevo: „Tehnični pouk se ne sme okrčiti in še manj črtati iz šolskih predmetnikov^
V razpravi je govoril tudi predsednik republiške izobraževalne skupnosti dr. Avguštin Lah in med drugim dejal: priznati moramo, da pomeni danes 108.000 delovnih članov Ljudske tehnike, v skupilo 992 organizacijskih enotah, za življenjski prostor kot je Slovenija, že pravo znanstveno-tehnolo&o revolucijo! Ljudska tehnika torej je in ostaja resničen revolucionarni premik našega srednjeročnega — in dolgoročnega koncepta znanosti. Pri vsem tem pa ne moramo pozabiti, da sega s svojim delom Ljudska tehnika v del naše obrambe in varnosti. Žal je nerazumevanje množičnega gibanja, kot je Ljudska tehnika, pri nas le dokaz, da so mnogi ostah ob strani, brez zanimanja."
Na 2. konferenci Ljudske tehnike Slovenije v Trbovljah so udeleženci dali svoj dokončni odgovor: vsestransko vzgojno-izobraževalno gibanje za širjenje tehnične kulture med narodom!
BOŠTJAN NOVŠAK
Organizacija tekmovanja za bralno značko je doslej le na osnovnih šolah. Tisti anketiranci, ki tekmovanja pripravljajo, porabijo poprečno na leto 22 ur, in to 28 anketirancev, kar znese 622,5 ur (od tega 2 izpraševalca po 100 ur).
Začudilo nas je upadanje teh dejavnosti na strokovnih šolah (l6 šol). Slavisti na strokovnih šolah opravljajo le še delo v knjižnicah (12 ljudi opravi letno 105 ur skupaj), kar nas lahko prepriča, da stimulacija v negativnem pomenu že opravlja škodljivo delo. Iz teh šol pride izšolan tehničen, administrativen kader. Izšolani poklicni kadri so torej prikrajšani za mnoge interese, ki bi jih lahko dober slavist - pedagog med njimi razvil. Na strokovnih šolahje namreč majhna možnost, da te kulturne dejavnosti opravljajo diplomanti drugih strok. Če jih, bi bilo zanimivo raziskati, kako so stimulirani.
Rezultati ankete kažejo, da stimulacija slavistov na šolah ni v sorazmerju s stimulacijo pedagoških delavcev ostalih strok, če upoštevamo obseg dela pri pouku slovenskega jezika. Smotri pouka slovenskega jezika, kot jih naštevajo učni načrti, so namreč ne le izobraževalni, ampak tudi vzgojni in kulturni.
Ker naša anketa ni raziskovala kvaHtete pouka in ostalih dejavnosti slavistov na šolah, bi se morda kdo drug lahko lotil vprašanja, če ne pada kvaliteta dela v odvisnosti od priznanj za delo. Načrt razvoja vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji v uvodu imenuje nekatere defekte znotraj izobraževalnega sistema, kot npr. „nizko učinkovitost izobraževalnih institucij ob neustreznem vrednotenju in nagrajevanju dela pedagoških delavcev" (cit. iz objave v Prosvet-nem delavcu z dne 17. 3. 1972).	BREDA RANT
Še vedno preveč neustrezno izobraženih
Že desetletja stare so ugotovitve, da morajo biti učitelji, profesorji in vzgojitelji ter vsi, ki delajo z mladino, za svoje delovno mesto ustrezno izobraženi. Pridobiti si morajo določeno izobrazbo! Žal, pa mnogi, ki so celo na vodilnih delovnih mestih v naših šolah vseh stopenj, tega niso bili sposobni doseči, pa vendar učijo druge!
Mar ni pomanjkljivo ah celo neprimerno in nezadostno izobraženo učiteljsko osebje vzrok premnogih prikritih pomanjkljivosti na posameznih učnih zavodih? Čemu tudi ne bi prikimavali svojim nadrejenim, ko pa drugje ne bo tako lahko sesti na mesto učitelja ah celo profesorja, morda celo na mesto socialnega delavca ah psihologa! Tako malo je potrebno, da prikrijejo vodstva nekaterih učnih zavodov „svoje neizobra-žence", ki poučujejo celo v srednjih šolah! Tudi ocene mladini so „usklajene“ s takimi učnimi kadri. Vse po vetru, ki prija nekaterim vodilnim v šolah. In kam plovejo pravzaprav tiste srednje šole, ki niti do danes niso verificirane, pa si zlahka zagotavljajo denar za obstoj? Kaj bo s to mladino, ki vse povojno obdobje obiskuje in tudi končuje tiste srednje šole, „ki jih ni“! Smo se morda že kdaj poglobili v dejstva, ki nam dokazujejo, da je vrsta srednjih šol v tridesetih letih razvoja naše domovine ostala na
repu naše ureditve? - In vendar so v našem javnem življenju na odgovornih mestih tudi visoko izobraženi državljani. Mar res; nično ni bilo mogoče izobraziti učiteljev, primernih za našo mladino?
Tudi mnogi učitelji, ki poučujejo na vseh stopnjah našega šolstva,r! nimajo ustrezne izobrazbe. Neurejen pouk, zanemarjen odnos do dela in hkrati do mladine ter tudi nesposobnost, nam potrjujejo izjave mladih: „V 2. in 3. letniku nismo predelali niti učbenika za 2. letnik, čeprav je ta predmet med j sprejemnimi izpiti za visoke i šole." Učna snov ni bila prede- i lana zato, ker je veliko učnih ur potonilo v besedičenju. Nekateri tako „ubrani in izobraže- j ni" učitelji ter profesorji krojij0 tudi ocene po .Jiniji vodilnih ; uslužbencev na posameznih šolah vseh stopenj". Čemu tudi ne, če je to najlažje.
Časopisni stolpci pišejo: Niš več ponavljavcev! Naj uči, kdor hoče, ko učiteljev manjka! Vse one ocene, ki niso vsaj v gro-: bem skladne s predelano h11 osvojeno učno snovjo katerekoli stopnje našega šolstva, so osebnostni odsev želje po moč* nekaterih posameznikov, mej; ne? Saj smo vsi o tem prepričani, in tako se trudimo, da p° „liniji najmanjšega odpora" žH vimo po želji onih, ki pretirano, prav bolestno hrepenijo p° moči!
KAi
h
Vi
ru
žc
bc
Os
m
da
Ph
rte
te&
sPl
in
nji)
1
S
r
2
s
š
p
o
ir
R
P
v:
>>J
d,
***i

Ob poklicnih namenih šolarjev
za mladega človeka je značilno, da začne že zgodaj razmišljati o prihodnosti in povezovati smisel svojih naporov tudi s predstavo o poklicu. Kolikokrat slišimo že v osnovni šoli, otrok ponerga proti kakšnem učnem predmetu, ker meni, da-ga v življenju ne bo potreboval. Identifikacija s prihodnjim poklicnim delom je včasih lahko celo tako močna, da posameznika prav odtegne od določenega učnega predmeta.
Pri roki imam podatke o poklicnih željah in namenih mariborskih šolarjev, kakor so jih izpovedali ob koncu predlanskega šolskega leta v mestnih in podeželskih šolah mariborske občine. Namenili so se kar v 58 različnih poklicev, med temi pa Prevladujejo:	trgovski, avto-
mehaniški, šiviljski, zdravniški, frizerski in učiteljski poklic, poklic medicinske sestre, pilota, šoferja, vzgojiteljice, stervar-dese, gradbenika, kuharice, električarja itd. Mlajši učenci so pokazali pri izbiri poklicev bujnejšo domišljijo, izbirali so bolj nekritično in romantično.
Poklice sem razvrstil v določene skupine, ki so dale sliko o Poklicnih namenih mariborskih osnovnošolcev. Med 800 šolarji od 5. do 8. razreda se jih je za tehniške . poklice odločilo 29,83 %, za trgovino in druge uslužnostne poklice 21,97, za Prosvetno-pedagoške 9,37 %, za
zdravstvene 8,49%, za pokliče v prometu 5,50%, ža admini-strativno-upravne 4,24 %, za gostinstvo in turizem 3,37 %, za umetniške poklice 3,12 % in za kmetijski poklic 1,25%. Junijski podatki za učence 8. razreda pa kažejo že drugačno strukturo poklicnih namenov. Med 204 osmošolci se je za tehniške poklice odločilo 40,18% šolarjev, za trgovino in druge uslužnostne dejavnosti 17,75 %, za prosvetne in zdravstvene poklice 7,90%, za administrativ-no-upravne 9,82%, za gostinstvo in turizem 3,74%, za umetniške poklice 3,28 %, za kmetski poklic 1,87 % in za šoferskega 0,4 %. Od vseh šolarjev se jih še ni moglo odločiti 12,86%, v 8. razredu pa 7,09%.
Pri učencih osmega razreda so odgovorili bolj premišljeni. Zanimanje za tehniške poklice se je povečalo, za poklice v prometu pa zelo zmanjšalo. Avto bo lahko vozil marsikdo, ne da bi to moralo biti že poklicno delo. Odgovori so jasno pokazali, da se poklicni nameni osnovnošolcev spreminjajo glede na značilne spremembe v družbeni proizvodnji; potrjujejo, da si otroci že zelo kmalu žele pomoči pri usmerjanju v poklice. Identifikacija z učitelji je tudi v 8. razredu še precej močna in kaže, da se ideali za vzgojno delo razblinjajo pozne-
Moč posnemanja
V življenju in športu nekateri posamezniki izreano vplivajo na °stale. Otroci posnemajo starše, učenci neverjetno nazorno uči-tetje, športnike - začetniki poskušajo posnemati mojstre. Metoda Posnemanja pa je nepogrešljiva pri učenju, vadbi in treningu. S Posnemanjem si izoblikujemo navade, bogatimo znanje in pridobi-vamo osebnostne poteze. V čem je moč posnemanja v športu? Kako se kaže posnemanje med mladino? Takole so odgovorili mladi:
-	Predvsem poznam tiste, ki delajo nekaj bolje od mene. Ko sam bila mlajša, sem posnemala starejšo sestro. Seveda sem bila [akrat še otrok in se s športom še nisem ukvarjala. K smučanju me le spodbudil brat. Ne smučam tako izvrstno kot on, vendar bi se težko izbrala povsem tujega človeka in ga posnemala.
-	Od drugih posnemam take lastnosti in navade, ki se mi zde Pozitivne in humane - da bi lahko pomagal sebi in drugim. Od športnikov posnemam lepe navade.
~ Posnemanje je v športu razširjen pojav. Vendar mislim, da se Pojavlja bolj pri začetnikih. Menim, da ima vsak športnik neke Svoje kvalitete, ki jih ni nikdar mogoče povsem posnemati.
-	Kot otrok sem posnemal kretnje odraslih. Danes pa tega ne delam več, razen v športu. Prevzame me, kadar gledam nekoga, ki nekaj vadi elegantno in lahkotno.
-	Opazoval sem šolo smučanja za starejše. Poučeval je mlad učitelj. Njegov prikaz je bil tako popoln, da smo ga vsi posnemali, tudi tisti, ki niso bili v njegovi šoli.
~ Posnemam simpatične in poštene športnike. Nekoga, ki ti je Vzor, moraš opazovati iz dneva v dan, da se lahko od njega kaj
naučiš.
~ Že kot otrok sem po ogledu vsake nogometne tekme vzel 2°go in skušal posnemati nogometaše. Takrat sem bil prepričan, da °0m nogometaš. Zdaj igram košarko. Posnemalna žilica je v meni °rtala, tako da gledam bolj na stil kot na učinkovitost igre. Proste ^}ete mečem tako kot Čosič in mete s strani kot Daneu. Želim le, da me drugi občudujejo zaradi imenitnega stila.
~ Ko sem pričela plavati nisem imela posebne vzornice. Po Prtih uspehih sem se že začela zanimati za naše in tuje plavalce, jdnje sem se morala začeti zanimati, saj so postale moje tekmice. m°ia vzornica pri plavalkah je bila Zdenka Gašparac, saj sem celo Poizkusila njen slog, pa mi ni ustrezal.
~~ Ljudi, ki znajo več od ostalih, občudujem, vendar jih nikoli e Posnemam povsem. Tudi v športu je tako. Vzor te sicer pri-eSne, potem pa moraš izoblikovati svoj slog, po lastnih športnih
*P0$obnostih.
. - Prav bi bilo, da bi posnemali in osvojili le pozitivne lastnosti _ . vrednote. Moč posnemanja v športu bo vedno v moči vzorov hhovega uspeha, priljubljenosti in plemenitosti.
JOŽE AŽMAN
Komisija za volitve in imenovanja pri
SKUPŠČINI OBČINE RADOVLJICA
razpisuje
na podlagi 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah 2akona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 14-108/69) naslednja delovna mesta ravnateljev spodaj navedenih osnovnih šol:
— ravnatelja osnovne šole „A. T. Linhart14 v Radovljici " ravnatelja osnovne šole „prof. dr. Josipa Plemelj44 na Bledu
" ravnatelja osnovne šole „Stane Žagar44 v Lipnici " ravnatelja osnovne šole v Gorjah pri Bledu " ravnatelja osnovne šole v Bohinjski Bistrici ^°goji: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za učitelja °snovne šole, določene z zakonom o osnovnih šolah in da •majo vsaj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse.
Kok za prijavo je 15 dni po objavi.
Ponudbe z življenjepisom, dokazilom o strokovnosti in vzgojno-izobraževalni praksi naj pošljejo kandidati na naslov: ^Komisija za volitve in imenovanje skupščine občine Ra-
je v srednji šoli. Pri mlajših otrocih poklicni cilji največkrat niso usmerjeni po njihovih sposobnostih in po stvarnostnih potrebah, razmerah in zmogljivostih. Zato je naloga osnovne šole, da pomaga otroku ujeti stik s tistim delom, ki je zanj najustreznejše in preprečuje preveč nestvarne odločitve, še posebno pomembna. Otrok pa ne more pokazati zanimanja za delo, ki ga ne pozna. Prav šola bi mo rak omogočiti otrokom aktiven stik z najširšo množico poklicnih dejavnosti. S tem bi v njih prebujala ustrezna nagnjenja in interese tudi za manj znane poklice. Posebno pozornost bi kazalo posvečati zlasti še tistim mladim ljudem, ki kažejo nagnjenje za pedagoški poklic, da ne bi zgubljali zaupanja vanj in bi se lahko razvijali v osebnosti, kakršne potrebuje vzgojno delo.
Podatki tudi potrjujejo, da so razlike v poklicnih namenih še vedno najbolj odvisne od spola, medtem ko že- močno zblede-vajo razlike med poklicnimi nameni osnovnošolcev v različnih okoljih. To lahko pripišemo velikim strukturnim spremembam v delitvi dela v razvoju agrarne . skupnosti v industrijsko in potrošniško družbo. Zanimanja za poklic kmetovalca tudi v izrazito vaških okoljih skoraj ni več.
Tako osvetljeni podatki sicer ne dopuščajo splošno veljavnih sklepanj, so pa dovolj indikativni, da lahko slutimo, kako so poklicne odločitve odvisne od določenega neposrednega doživljanja in stika s stvarnostjo. Odvisne so torej lahko od kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa, zlasti še v osnovnošolskem obdobju. Poklicni nameni šolarjev so nedvomno tudi rezultat vzgoje in resnega ter širšega družbenega odnosa do določenega poklica in vsakega posameznika. Pri tem gre hkrati za zadovoljevanje nekaterih najbolj bistvenih socialnih potreb vsakega človeka.
Tehniški poklici in poklici v različnih uslužnostnih dejavnostih, trgovini, so najbolj množično zastopani med poklicnimi nameni mariborskih šolarjev, so pa hkrati tudi značilni za industrijsko in potrošniško družbo. Posebno skrb bi njorali posvečati tistim poklicnim name-' nom, ki vodijo v deficitarna področja, zlasti še v vzgojo, znanost in kulturo. Od kreativnosti na teh področjih bo odvisno, koliko se bo celotna nacionalna skupnost lahko uveljavljala enakovredno v mednarodni delitvi dela.
RUDI LEŠNIK
Šentjur
V šentjurski občini se na temeljni izobraževalni skupnosti dobro zavedajo kadrovskih težav, ki jih povzroča predvsem nerazvitost njihovega območja. Da bi to stanje vsaj nekoliko izboljšali, so si pomagali z razpisi štipendij. Temeljna izobraževalna skupnost v Šentjurju štipendira sedaj 10 študentov na pedagoški akademiji, 7 na ostalih višjih šolah, 33 pa na. srednjih šolah. V preteklem letu so porabili za štipendije skoraj 14 starih milijonov dinarjev, (z)
Po deževnem jutru je ob koncu tekmovanja modelarjev motornih čolnov posijalo sonce. Tekmovalci počivajo in čakajo na razglasitev doseženih mest. (Foto: Boštjan Novšak)
K predvideni spremembi določb o ponavljanju na osnovnih šolah
Redko se zgodi, da bi imela vest v dnevnem časopisju tak odmev, kot ga ima objava o sprejetem sklepu izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti: ta bo namreč predlagal skupščini SRS spremembo
Tekmovanja prihodnjih lesnih tehnikov
Maja je bilo v Beogradu tekmovanje bodočih lesnih tehnikov - učencev tretjih in četrtih razredov lesnih tehniških šol iz vse Jugoslavije v znanju s področij tehnologije lesa. Potekalo je v dveh smereh: v finalni in primarni. Udeležile so se ga vse šole, ki so usmerjene k finalni (9) ali k primarni (6) obdelavi lesa.
Tekmovanje je obsegalo več področij. Finalna smer: sušenje lesa, mikroskopsko razpoznavanje drevesnih vrst, delo na les-noobdelovalnih strojih, projektiranje, tehnoloških procesov v finalni predelavi lesa in streljanje z zračno puško. V primarni obdelavi so tekmovali na tistih področjih kot v finalni, namesto projektiranja tehnoloških procesov v finalni predelavi lesa so preskusili svoje znanje v izračunu izkoristka žaganega lesa. Tehniška šola za kemijo, metalurgijo, rudarstvo, les, papir (TŠ za KMRLP) - lesni oddelek iz Ljubljane se je udeležil tekmovanja z dvema ekipama.
V finalni smeri so dosegli drugo mesto, v primarni pa tretje. Smolo je imela ekipa, ki je nastopala v tekmovanju finalne smeri, saj je bila v vseh strokovnih področjih najvišje ocenjena, edino v streljanju so dobili minimalno število točk. Tako so morali prepustiti prvo mesto tehniški šoli iz Nove Gorice. Zelo izenačene pa so bile ekipe v primarni smeri. Z malenkostno prednostjo je zmagala ekipa lesne tehniške šole iz Sarajeva. Učenci tehniške šole za KMRLP iz Ljubljane pa so bili tretji. Organizator tekmovanja, Združenje lesnih tehniških šol Jugoslavije, je za vse tekmovalce organiziralo ogled Beograda, Avale in kulturnih znamenitosti našega glavnega mesta. JANEZ TOPOVŠEK
Radio v šoli
Nekaj misli ob posvetovanju o radijskih šolskih urah
Od 5. do 11. maja, ob festivalu radia na Ohridu, je bilo tudi dvodnevno posvetovanje o radijskih šolskih urah.
Tega posvetovanja, prvega take vrste, so se poleg predstavnikov jugoslovanskih radijskih postaj, ki skrbijo za šolski program, udeležili tudi predstavniki vzgojno-izobraževal n ih institucij iz vse Jugoslavije. Na posvetovanju so govorili o mestu radijskih šolskih ur v sistemu izobraževanja, o perspektivah šolskega radia, o možnostih radia pri sodobnem pouku, o načrtovanju radijskih šolskih ur, o mestu učnih ur v razredu, o usposabljanju učiteljev ter o načrtih.
Ob razpravljanju in razgovorih se mi je večkrat porodilo vprašanje: Ali prosvetni delavci vemo, koliko truda in denarja je potrebno, da nastane Šolska radijska oddaja in koliko za to, da imamo tak program vsak dan, leto za letom že celih 25 let? V glavnem je namenjen mlademu poslušalcu, šolarju. Ta pa ga posluša ali pa tudi ne. Odvisno je od šole, ki jo obiskuje, od učitelja, ki ga poučuje in tudi od njega samega, če prisluhne radijski šolski oddaji doma. Sola pa ga mora znati naučiti poslušati take izobraževalne oddaje.
Največ je vredno poslušanje pod strokovnim učiteljevim vodstvom. Takega vodenja pa si verjetno želijo sestavljalci radijskih šolskih ur, njihovi oblikovalci in vsi, ki si prizadevajo, da bi bil naš pouk boljši, sodobnejši.
določb o ponavljanji! v zakonu o osnovni šoli. Vsepovsod slišiš komentarje in pripombe med starši in učitelji, čeprav še ni jasno, kako bomo to izvedli. Prispevek tov. Benjamina Jurmana v sobotnem Delu prinaša vsaj nekoliko več jasnosti o tej zadevi, še vedno pa nismo obveščeni, kakšne bodo spremembe, ki naj bi jih izvajali že v šolskem letu 1972-73.
Ni moj namen, da bi ocenjeval v grobem znane spremembe. Opozoril bi samo na to, kako sprejemamo te važne spremembe.
Menim, da je zadeva tako pomembna, da bi morala o njej spregovoriti vsa družba, saj se odločamo o načinu temeljnega izobraževanja mladega rodu. Vemo, da je boleča in zaskrb-ljujoča resnica, da je osip v osnovnih šolah zelo velik. Toda: ali smo res temeljito preiskali tudi vse vzroke tega osipa? Bojim se, da bomo sprejemali važne določbe brez temeljitih razprav. Nekatere zakone pa vendarle sprejemamo šele potem, ko smo jih dali v javno razpravo. Tudi o tej zadevi bi bila nujna taka razprava, če nočemo, da ne bomo jutri spet popravljali svojih napak. Ali ni skoraj groteskno, da beremo v dnevnem časopisju članke, ki govore, da je premalo denarja za nemoteno delo v osnovnih šolah. To žalostno stanje moramo reševati z referendumi. Potem pa spet beremo, da je samo v Sloveniji 2600 učiteljev, ki nimajo potrebne izobrazbe, kar ni nič kaj spodbudno. Sedaj bomo zvalili na učitelje še dodatna bremena in odgovornost. Kdo pa bo še tako neumen, da se bo odločil za učiteljski poklic, saj počitnice, ki jih uživa prosvetni delavec, še zdaleč niso več tista vaba, ki bi pripomogla k izbiri učiteljskega poklica. Poleg vsega pa je tu mlad človek in o njegovi usodi odločamo. S polno pravico bi zahteval takih odločitev, ki jih bo pozneje v življenju odobraval
Res bi bil potreben dolgoročni načrt za ozdravitev našega osnovnega šolstva, v katerem bi bilo zagotovljena celodnevna šola vsaj otrokom, ki žive v slabih življenjskih razmerah in za tiste, ki nočejo resno delati.
ANTON ŠLIBAR
V Dolenjskih Toplicah so začeli graditi novo šolo
Pred kratkim smo v našem listu objavili članek, da so Dolenjske Toplice izpadle iz 10-letnega programa gradnje šol. Med občani je nastalo hudo razburjanje, saj so šole nadvse potrebni. Prvi uspeli referendum so imeli že leta 1967 (za 4 leta), letos, 14. maja, so ga podaljšali še za tri leta. V Dolenjskih Toplicah je referendum uspel s 97 %, uspešen pa je bil tudi v ostalih šestih krajevnih skupnostih novomeške občine. Tako bo Novo mesto lahko izvedlo svoj načrt gradenj in dozidav šolskih poslopij. Vrstni red del je naslednji: osnovna šola Dolenjske Toplice (novo poslopje), osn. šola Brusnice (preureditev in dozidava), osn. šola Šentjernej (dozidava), osn. šola „Katja Ru-pena44 Novo mesto (preureditev za kabinetni pouk), osn. šola „Milka Šobar-Nataša44 Novo mesto (dozidava in preureditev za kabinetni pouk), posebna osnovna šola Novo mesto (novo poslopje), osn. šola Bršlin (dozi-, dava), osn. šola Stopiče (dozidava), osn. šola Vavta vas (dozidava), osn. šola Žužemberk (dozidava) in osn. šola Otočec (dozidava).
Za 30-letnico osvoboditve Dolenjskih Toplic, 28. maja, in hkrati za Titov rojstni dan, so imeli občani veliko zborovanje na lepem prostoru kraj gozda, kjer naj bi zrasla nova šola. Predsednik občine tovariš Avbar je povedal, da začenjamo z združenimi močmi gradnjo nove šole. Gradbeni odbor je takoj po končanem zborovanju začel prevzemati les, ki so ga pripeljali kmetje iz raznih vasi. Bilo je več kot 20 voznikov, ki so razkladali debele hlode. Celo z volmi so jih pripeljali in harmonikar jih je spremljal. Gozdna uprava je darovala kamion lesa.
Če bo šlo vse po sreči, bo do jeseni šola pod streho, drugo jesen pa bo v njej že pouk.
ANICA BRKIČ
Celje
Premalo kadrov
V vzgojno-varstvenih zavodih v celjski občini je bilo v preteklem letu več kot 1400 otrok. Med njimi je bilo tudi nekaj več kot 50 otrok, mlajših od dveh let. Potrebe po razširitvi kapacitet so velike, saj so delovne razmere v sedanjih prenatrpanih prostorih izredno slabe. Računajo, da bo, ko bodo odprli novi vrtec na Hudinji in oddelek na Teharjih, nekoliko bolje. Ob tem pa se že odpira pereče vprašanje kadrov, saj tega trenutno ni mogoče rešiti z razpisi štipendij niti z ustano-vitvijo šole za te kadre v Celju. V Čelju vidijo izhod samo v boljšem nagrajevanju tega kadra ter da dajo učiteljem vsaj nekaj stanovanj. Kako bodo reagirali starši ob spoznanju, da je prostor na voljo, ni pa vzgojiteljic, si težko predstavljamo, (z)
Po naših šolah so povsod radijski sprejemniki, žal pa nimamo podatkov, ki bi govorili, koliko ur in katere so otroci poslušali. Tudi nimamo podatkov, ki bi govorili o tem, ah so bili učenci za oddajo pripravljeni, ali so po oddaji dobili določene naloge, vprašanja, ali so morali pripovedovati, si zapisovati ipd.
Vloga učitelja je tu zelo pomembna. Prav od njega, od njegovih meto-dično-didaktičnih sposobnosti je odvisno, koliko bodo učenci pri takih učnih urah aktivni. Informacije, ki jih o posameznih oddajah prebere učitelj v Prosvetnem delavcu, v posebni prilogi, so bolj skope (kratka vsebina) in povedo premalo. Radijski delavci obljubljajo obsežnejše informacije, ki bodo učitelju zares v pomoč in bodo vodilo pri celotnem delu. Uredništvo radijskih šolskih ur RTV Ljubljana pripravlja tudi posnetke učnih ur (kasete), ki bodo dobrodošli nosebno učiteljem na predmetni stopnji.
Mislim, da je bilo ohridsko posvetovanje zelo pomembno. Njegova vrednost pa bo potrjena šele takrat, ko bodo vrednost radijskih šolskih ur spoznali vsi, ki so jim namenjene. In prav zato bi bilo prav, da bi se v okviru strokovnega izpopolnjevanja po naših šolah, na raznih seminarjih večkrat pogovorili tudi o uspešnem vključevanju radijskih šolskih ur v pouk in o metodiki takega dela. Tudi radijske šolske ure bi morale imeti svoje mesto v učnem načrtu.
O svojih vtisih pri poslušanju, ob uspešni izvedbi učne ure s pomočjo radia naj bi več napisali tudi naši prosvetni delavci. Prepričan sem, da bi bili na uredništvu radijskih šolskih ur naših pripomb veseli, saj si f"di radijski delavci z urednico mladinske redakcije Božo Novakovo in urednikom šolskih radijskih oddaj Janezom Doklerjem prav gotovo želijo takega sodelovanja.
MILOŠ DJUKlC
Reklama, denar in vzgoja
NEDOLOČNIK IN NAMENILNIK
DANES SE BOŠ UČIL SAMOSTOJNO. SKRBNO BERI RAZLAGO IN NATANČNO REŠUJ NALOGE V SVOJ ZVEZEK! ČE PRI PREVERJANJU UGOTOVIŠ, DA SI SE ZMOTIL, PREBERI RAZLAGO ŠE ENKRAT! NA KONCU BOŠ REŠIL NEKAJ NALOG SAMOSTOJNO, DA BOŠ DOKAZAL, KAJ SI SE NAUČIL. _
\
1.
Glagolom znaš določiti os., št., čas in naklon.
-	Izpiši torej v zvezek povedek naslednjega stavka in mu določi vse navedeno:
Krpan je živel na Vrhu pri Sveti Trojici.
Odg. 1:
je živel — 3. os., edn., pret. č., pov. naklon
2.
Take glagole imenujemo osebne glagolske oblike, ker jim lahko določimo osebo, število . ..
DANES BOMO SPOZNALI DVE NEOSEBNI GLAGOLSKI OBLIKI. Tako jih imenujemo zato, ker pri njih ne moremo določiti osebe ... Poglejmo prvega: Močilarju ni bilo treba dvakrat reči, daje začel pripovedovati zgodbo.
-	Napiši obrazila, s katerima se končujeta podčrtana glagola!
Odg. 2:
-či, -ti (re-či, pripovedova-ti)
3.
Glagoli z obrazilom -ti, -či se imenujejo NEDOLOČNIKI. Glagolska lastnost se kaže v izražanju dejanja.
-	Izpiši nedoločnike iz naslednjega stavka:
Govoriti je srebro, molčati pa zlato.
Odg. 3:
govoriti, molčati
4.
Nedoločnike lahko včasih nadomestimo s samostalniki. Stavek 3. vaje bi se lahko glasil takole:
Govor je srebro, molk pa zlato.
-	Spremeni nedoločnik v samostalnik: Delati je dolžnost.
Odg. 4:
Delo je dolžnost.
5.
Pri nedoločniku ne smemo uporabljati predloga z a.
NE: Veliko mu je imel za povedati.
PRAV: Veliko mu je imel povedati.
-	Popravi stavek: Imaš kaj za pokazati?
Odg. 5:
Imaš kaj pokazati?
6.
Namesto nedoločnika lahko napišemo odvisnik:
Imel je veselje trgovati s soljo.
Imel je veselje, da je trgoval s soljo.
-	Nedoločnik spremeni v odvisnik: Pokazal je sposobnost prestaviti kobilico.
Odg. 6:
Pokazal je sposobnost, da prestavi kobilico.
7.
Če si stavek rešil pravilno, lahko preideš na reševanje 8. vaje!
-	Sicer pa spremeni nedoločnik v odvisnik še v tem stavku:
Hotel se je umakniti s poti.
Odg. 7:
Hotel je, da se umakne s poti.
8.
Lahko pa spremenimo tudi odvisni stavek v nedoločnik.
Krpan ni hotel, da bi se prepiral zaradi soh.
Krpan se ni hotel prepirati zaradi soli.
-	Spremeni odvisni stavek v nedoločnik!
Sklenil je, da se bo zlagal.
Odg. 8:
Sklenil se je zlagati.
9.
Zdaj borno spoznali drugo neosebno glagolsko obliko. Na zunaj se loči od nedoločnika po tem, da mu manjka končni -i.
-	Izpiši novo neosebno glagolsko obliko iz stavka:
Na Dunaj je prišel razsajat Brdavs.
Odg. 9: razsajat
10.
To neosebno glagolsko obliko imenujemo NAMENILNIK, ker dejanje izraža namen. V stavkih z namenilnikom imamo vedno tudi glagole premikanja: hodi, gre, pošilja, teče, . . . Tudi stavek 9. vaje ima glagol premikanja. Prepričaj se!
-	Iz naslednjega stavka izpiši-glagol premikanja in namenilnik: Tudi cesarjev sin se je šel skusit z njim.
Odg. 10: je šel, skusit
11.
Zdaj se prepričaj, če ločiš namenilnik od nedoločnika.
- Napiši, katera neosebna glagolska oblika je v L, 2. in 3. st.
1.	st. — Cesar je dal poklicati Krpana.
2.	st. — Takoj so se morali odpraviti ponj.
3.	st. - Ob prihodu ga je peljal cesar izbirat orožje.
Zadnje čase večkrat slišimo po radiu neko prav zabavno reklamo, ki se glasi približno takole:
Neka mati pripoveduje svoji prijateljici, kako da zadnje čase doma živijo brez skrbi. Njen sin je namreč v kratkem razbil že devet okenskih stekel, vendar jih to nič več ne muči, ker bo vso škodo povrnila zavarovalnica, saj je družina tudi proti takšnim škodam zavarovana.
Kako je to na videz res vse ugodno in prav. Ob takšnem zavarovanju bodo vsi prizadeti zadovoljni: zavarovalnica, ker na ta način dobiva nove odjemalce, starši, ki se jim ne bo treba več jeziti in ki zaradi sinove živahnosti ne bodo materialno prikrajšani, sosedje, ki bodo takoj in brez prepirov s sosedi dobili škodo povrnjeno, najbolj pa seveda sin, ki bo odslej lahko brez pridržkov razbijal okenska stekla.
In zaradi te vsesplošne zadovoljnosti nimam prav nobenega namena, da bi komu, v našem primeru zavarovalnici, branil takšne in podobne reklame, rad bi le izrazil nekatere misli ob njih. Tudi že vnaprej prosim prizadeto zavarovalnico, da mi velikodušno oprosti tole pisanje, zakaj z njim zares nimam namena blatiti njihovega podjetja, ki ima kot vsa naša podjetja z reklamami najboljše namene; s tem primerom želim samo pokazati na neko značilno miselnost, ki je na videz dobronamerna, humana in družbeno koristna, v bistvu pa prav tako slaba, nehumana in družbeno škodljiva.
Že dalj časa postaja v naši družbi denar tista kategorija, ki na eni strani povzroča velike skrbi, sitnosti, težave in slabe odnose med .ljudmi, na drugi strani pa spet poravnava vse težave, odpira vrata do najbolj donosnih kupčij, izravnava nasprotja med ljudmi, omogoča dobivanje parcel, celo šolskih spričeval, zakriva prekrške najrazličnejših vrst, skratka, odpravlja tako uspešno, kot je le možno, prav vse tegobe in omogoča vse dobrote tega sveta. Postaja torej absolutni vladar vsega našega nehanja in vse kaže, da samo zanj še živimo, da je to edina vrednota, za katero se splača še kaj žrtvovati.
Kostanjevica
(PONATIS IZ
Res, nihče, ki živi naše normalno življenje, se te dobrine in vseh drugih, ki jih denar prinaša, ne brani, vendar pa je kult te absolutistične osebnosti vendarle že prevelik in v njegovi senci ostaja vse drugo, za kar si je človeštvo v dolgih stoletjih, odkar se je začelo zavedati sebe, prizadevalo in za kar je tudi marsikaj žrtvovalo. Te druge vrednote so nam tako dostikrat samo še balast, ovira na poti do denarja in materialne blaginje, ovira, ki jo sodobni potrošniški človek jezno brcne vstran in se še ozre za njo, če je zares odletela v jarek in ga tako ne bo nikdar več nadlegovala.
In od teh vrednot naj v zvezi z omenjeno reklamo in z vsemogočnim denaijem omenim samo eno, za katero se zdi, da jo že kar predolgo zanemarjamo, tako rekoč brcamo vstran, in se skorajda bojimo, da nam ne bi pokvarila našega uspešnega bogatenja, upravičenega ali neupravičenega. To je morala in moralna vzgoja. Danes žal postaja že skoraj smešno, če mlade ljudi vzgajamo v smislu neke tradicionalne poštenosti, zvestobe samemu sebi, v altruizmu, -v odpovedovanju, skromnosti in v požrtvovalnem delu za druge in za družbo. Zdi se namreč, da bodo imeli v življenju preveč težav in da ne bodo daleč prišh, če bodo takšni in če ne bodo v prvi vrsti gledali le nase in na svoj denar. Kako bridka je ta resnica, ki resda ni absolutna in vsepovsod navzoča, toda ena od naših resnic je prav gotovo! In kako so mnogi naši pedagogi širom po dežeh, ki v naših mladih ljudeh vendarle še skušajo vzgajati vse te tradicionalne in malo koristne ter malo denarja prinašajoče vrednote, v očeh mnogih ljudi skorajda smešne in konservativne figure, so kot ljudje, ki se v življenju niso znašli in zdaj za mal denar počenjajo nekaj, kar ne bo nikomur nikdar nič koristilo, najmanj pa njim samim. Kako bridka je spet ta naša družbena resnica!
Danes spričo premnogih težav, ki jih seveda prinaša denar, dostikrat malomarno zamahujemo z roko, češ vse se bo že samo po sebi uredilo, samo če
Nov pionirski prapor
Letošnji 25. maj je bil za ko-stanjeviške osnovnošolce še posebno velik praznik. Praznovah so jubilej predsednika Tita, dan mladosti ter razvitje pionirskega prapora.
Osnovnošolci so tako po večletnih željah le dobili svoj prapor. Zelo bogato je okrašen, saj je spominske trakove prispevalo deset predstavnikov gospodarskih in družbenopolitičnih organizacij iz Kostanjevice in Krškega. Poleg tega ima kar 80 zlatih žebljičkov ter 10 srebrnih, akcija zbiranja žebljičkov pa se še vedno nadaljuje. Tudi vsak razred je prispeval svoje, denar pa so dale razredne skupnosti. Pokroviteljstvo nad praporom je prevzela Iskra Com-
merce iz Ljubljane, v imenu generalnega direktorja in znanega organizatoija NOB na Dolenjskem ter kostanjeviškega rojaka Jožeta Pen ca je prapor razvil tovariš Ivo Škof in ga predal v varstvo praporščaku pionirskega odreda „Tone Kambič11. Po tem slavnostnem obredu je bilo sprejetih v mladinsko organizacijo 40 pionirjev in pionirk, medtem ko jim je mladinka osmega razreda razložila naloge in dolžnosti mladincev.
Sledil je kulturni program šole, kjer so sodelovali vsi razredi, posebno pa so navduših' malčki iz vrtca. Program je bil prežet z mladostnim poletom in je prikazal življenjsko pot tovariša Tita.
ALENKA BURJA
Odg. 11 :
L st. — nedoločnik
2.	st. — nedoločnik
3.	st. — namenilnik
12.
- Naslednje stavke prepiši in spremeni glagole v nedoločnik ali namenilnik:
Tu nimam kaj (izbiram). Teh igrač mi ni treba (kažem).
Peljite me (pokažem) kakšno kovačnico!
Odg. 12:
Tu nimam kaj izbirati.
Teh igrač mi ni treba kazati.
Peljite me pokazat kakšno kovačnico!
ČE SI REŠIL VSE NALOGE, VZEMI KARTON Z NALOGAMI IN JIH REŠI NA LIST ALI V ZVEZEK, KAKOR SE BOMO DOGOVORILI. CE TI JE KAKŠNA NALOGA DELALA PREGLAVICE, JO PREŠTUDIRAJ ŠE ENKRAT!
Sestavila: FANČI MOLJK
SODOBNOSTI)
bo denarja dovolj, pozabljamo pa na strahotne posledice, ki.jih na tem področju utegne povzročiti in jih tudi bo povzročila ta naša malomarnost in vzgojna neprizadetost. Ljudska morala je namreč kapital, ki za dolgo časa naprej začrtuje usodo neke družbe, in ta kapital, ki smo ga prinesli iz velikih dni zadnje vojne, nam kot voda uhaja izmed prstov.
Naš živahni fantek, ki nam danes brez pridržkov razbija okenska stekla in ki se predobro zaveda, da bo vse to meni
nič tebi nič plačano z denarjem, bo razbijal tudi jutri in morda ne samo razbijal. Brez kakršnihkoli predsodkov si bo hotel pridobiti denar, čimveč denarja, zakaj potem mu ne bo treba več biti pošten, obziren do drugih, socialen in moralen. In ali ne delamo temu fantiču medvedje usluge, ko mu bomo kar takole pustili, da bo metal kamenje v sosedova okna, zakaj nekoč se bomo morda vendarle povrnili k vsemu tistemu, kar našemu življenju daje neki smisel, in takrat bo ta fantič ostal prazmh rok. J02e ŠIFRER
Na podlagi 24. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68 in št. 14-108/69) in v skladu s pravilnikom o postopku za potrjevanje učbenikov in priročnikov za osnovne in srednje šole (Uradni list SRS, št. 20-121/70) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo
ODLOČBO
o potrditvi priročnika Likovni pouk v osnovni šoli
1
Priročnik Likovni pouk v osnovni šoli, ki ga je napisala Alenka Gerlovič, se potrdi.
Ta odločba velja takoj.
Št. 610-18/72
Ljubljana, dne 9. junija 1972
Član izvršnega sveta in republiški sekretar za prosveto in kulturo TOMAŽ BIZAJL
Spodbude v dolini šentflorjanski

kaj
Peturni delavnik se je v svetu že krepko usidral. Pred leti so ga sprejele tudi naše delovne organizacije, in za njimi družbene službe. Dolina šentflorjanska je rada avantgarda, zato se je prijavila med prvimi za ta eksperiment.
Prišla so navodila: pet dni je pouk, šesti dan se je treba posvečati otroku, ki nima možnosti, da bi odhajal s starši na vikend. Delati so načrte: ogled muzeja, razstave, filmi, lutkovne predstave, dodatna pomoč slabšim učencem, streljanje z zračno puško, šah, izleti. Kdo se je z vsem tem začel ukvarjati? Ljudje, ki so že do sedaj svoj prosti čas med tednom ali celo ob nedeljah žrtvovali mladini. Mislili so si: ,JVo, pa smo le dobiti prost dan za take dejavnosti. “ Od tedna do tedna pa so biti sobotni programi revnejši. Otroci so rekli: ,,Prost dan je naš. Svoboda, to je nekaj vredno." Kaj je lepšega kot svobodno ubrati svojo pot ter uiti vsemu, kar diši po šoti ati učitelju.
Tako je bilo ob sobotah vedno manj otrok pred šolskimi vrati. Nekatere dejavnosti so pa le vlekle. Plesne vaje ob poskočnih ritmih niso kar tako. Res bi bile privlačnejše ob večernih urah, a to se že prenese. Saj se ob nedeljah vtihotapimo med odraslo mladino in tam pridemo tudi osemletkarice na svoj račun.
Najbolj resne učence zadrži šah. Vztrajnost pedagoga pomaga, da skupina ne razpade in se tudi na tekmovanjih dobro odreže.
In izleti? Privlačni so zlasti za učence iz socialno šibkih družin. V prejšnjih letih so hodili ob nedeljah in sedaj jim sobota zelo prav pride.
Ko so naši učitelji začeti s takim uveljavljanjem, je nekdo vprašal: „Kaj pa vrednotenje vsega tega dela? “ Odgovor: „Za izvenšolske dejavnosti ni denarja. Spadajo v našo delovno obveznost."
Čez nekaj let pa se le pojavi v pravilniku svetla točkica: Po predloženi dokumentaciji se ob koncu leta... Minilo je tisto
(te
šolsko leto. Nihče v samo-ije upravnem odboru ne vpraša,iz, kako bomo reševati ta paragrafot našega pravilnika. Tisti, ki ga zanima, je raje tiho, da ne bi J kdo rekel: „Glej, kako se vlečeh / zase!“	N i
Pride tudi konec koledarskeft ga leta. Delimo ostanke in dorta bičke skrbnega gospodarjenjafe Zelo smo pravični: vsem e na ko-Kr Naslednje leto. Nekdo Wo malo podreza. Odgpvor: našifioi akti so popolnoma v redu. Koj K lega, vsako soboto prideš, vSfki vemo za to, nekateri te tudi vmi, dimo, a ti nam ne oddaš nobenih prave dokumentacije. Naše roM 'ee so čiste.	^
Naslednje leto: nekaj fib£tt kov bomo pa le dali zadnjih najbolj trmastim pedagogom," se še hočejo ukvarjati z otroki' svojem prostem času. Saj F itak ni dosti. Pri ostalih koleg1' in kolegicah so prišli kar v F
■ffhi
milost. Skoro jih imamo ^ malo „prosvetno čudaške". & tiko lepše se je voziti s svojiš, avtomobili iz zadimljene šefi' ,P0
tiko lepše se je voziti s svojih
^ ih
florjanske doline, se posvetili!.a ‘ družini, sebi, globoko zadiha' misliti na nekaj lepšega, kot j šola! Ti, kolega, ki tega ne !jjabija
°nk
zumeš, si vreden vsega Pornlfk(inL vanja. Sicer pa, kar delaj! ”%am tovo ti je doma dolgčas, ne Pjjj^ * čutiš se dobro v družini. Kof g no pa, kaj si se pa sploh ' priti med nas iz rovtarske
ostalosti? Za svojo predrzrt4ef’ plačuj davek! Če misliš, da F 1
mo tvoj ..idealizem" ovrednotiti, se zelo motiš. 'lezijČ kar je pozitivnega v naši rodi v glavah, ki delajo zaves^LF in programirano.
Leta tečejo. Od vrhov Pf p0
vest, da je treba najboljše “%■
telje nagraditi. Težka zad0"Lpfu tev, morasta za ves kolek'% * • <
Treba je sestaviti predloge. lega, ki že leta delaš in	l
mladino, obriši se pod noso^bf6'
gf PH.
Nisi še dovolj star! Tudi nič jC; vega nisi izumil. Kar potO' j, ■ d
se, na vrsto prideš kasneje. ,
JČjfj
ga centra slišimo odtffl%
, na vrsiu pnues Kasneje.
Na radijskih valovih iz 'rjief
.Vrednotenje požrtvovalnih! /e dagogov." Kdaj in v katerite£ a'
tini?	x,r°.6c
RUŠČINA
Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Najgloblji vzrok za to temo je ^razpoloženje staršev do tega fcika. Drugi razlog je nedosled-^ politika do jezikov, ki so_ od-od trenutne klime. Časo-Msi javno tolčejo po imperialisti in jih obsojajo, učimo pa se prav jezika teh „krutih in nečloveških zahodnjakov".
Kolikor je znanstvenih usta-n°v in fakultet, ki imajo spre-tonne izpite, jemljejo ruščino enakovreden predmet, če je lezik obvezen za sprejem.
Če že ni močnejšega razloga
5	učenje ruščine, pa se mora-zavedati svojega geografske-
6	položaja, kjer so potrebni c£lo trije jeziki Male državice, j?} Švica, Luxemburg, Holan-"‘h, imajo po tri obvezne jezike p šolah Res je, da proti uvedbi ^ščine govori tako imenovana °ddaljenost in nepraktičnost. Na drugi strani pa na fakultetah
priporočajo ruske tehnič-matematične, medicinske Sjige. Profesorji na več fakul-tetah jih naravnost priporočajo.
. Trgovski interesi naše družbe ^ največje prelivanje blaga je med nami in našima sosedina. To zopet kaže na zanikanje nemščine in italijanščine. z Prakse vemo, da so marsikje lte ure nadomestile ruski predat. Če bomo gledali le na 'Sovske koristi, pa hkrati ne ^tno branili našega narodnostma življa, je tak interes kaj Ifatkoviden. Trenutno bi kdo djal, da pretiravam Prav, naj Stil Toda tudi prejšnji poizkus r-znarodovanja in ponujanja ter dlan ja neke gmotne dobrine, d so se vzgajali pristaši, ni bil Qko kratkotrajen.
L 0 tej temi bodo spregovorili N' dijaki sami Vendar mora-
J
ugotoviti, da je kombinacija ■Meškega in ruskega jezika vse-idealna. Unesco zelo upo-Ma ruščino. Noben izvedenec nO-i/egove organizacije ne more v ašd.izjjo siU2beno ali za dalj časa ;rajK>t strokovnjak, če ne obvlada i toUščine.
? bl Tudi nove slovenske knjige ruščino bodo kmalu dostopaj učencem. Po vojni smo imeli skčjfbre domače knjige. Dolga do-Ja doslej smo uporabljaji do-•np-re srbske ali hrvaške učbenike, ikOMr pa ni motilo, saj smo največ 1 uporabljali tekste in le težje za-ivjs[ otane stvari prevajali.
K°\ Kakšno mesto bodo dobili je-’. v novi reformirani gimna-li vi % še ne vemo. Saj v vseh deže-berL,z izvitim šolstvom dela naj-rpv- ei preglavic prav srednja šola.
Kako jo urediti, da zahtevnost ne trpi, a je vendar dostopna za široke množice osmošolcev, ki prihajajo. Bilo je namreč obdobje, ko so silili največ v srednje tehniške šole, vsaj najbolj bistri Zdaj pa prihajajo prodorni in srednji, pa tudi slabši učenci zopet na gimnazije. Vsekakor bo treba premisliti, da bo program tak, da ga bo večina zmogla.
III.
Drugošolec navaja prednosti ruskega jezika in pravi: „Kljub temu pa ta slovanski jezik ni preveč priljubljen med ljudmi To sem spoznal, ko sem se v gimnaziji odločil za učenje ruskega jezika. Mnogi so menili, da sem se odločil za ruski jezik zato, kar naj bi bil lažji kot drugi, drugi pa so bili spet prepričani, da mi ta jezik ne bo koristil Vendar se za te besede nisem dosti zmenil, kajti vedel sem, da so plod nepoučenosti. Mnogo ljudi je še namreč danes prepričanih, da je Sovjetska zveza zaostala država. Poznajo jo le kot vojaško silo, ki je pred leti okupirala Češkoslovaško. Ne zavedajo pa se, da Rusija na področju znanosti in kulture zlahka drži korak z vsemi zahodnoevropskimi državami in tudi z ZDA. V statistiki sem bral, da je v letu 1959 izšlo 76.064 novih knjig. “
Zopet drugi piše: „Vloga luškega jezika pa zelo narašča v znanosti. Vedno več ruskih znanstvenikov se ukvarja z zapletenimi raziskavami na raznih pomembnih področjih. Doživeli so tudi že velike uspehe in priznava jih vsa svetovna znanstvena javnost. “
Učenka.piše o ruski govorici: ,,Zakaj vendar nihče ne opazi lepote tega jezika? Tako rada poslušam rusko glasbo in govorico. Zdi se mi tako' mehka, voljna, domača. Zakaj se torej ne bi učili tega lepega jezika? “
,,Zakaj neki s posmehom gledati na ta jezik," nadaljuje druga-
„Gotovo ni manj. vreden kot ostali, ki se jih učimo. “
Četrtošolci pa pišejo: ,.Ponavljam ljudski pregovor: kolikor jezikov znaš, toliko glav veljaš. Ker sem angleščino študiral že kot malček v zamejstvu, sem jo torej doma nadaljeval, vendar sem kot drug tuj jezik na gimnaziji izbral ruščino. Tako se mi je odprl tudi vzhod, zlasti pa bom lahko ruske književne vrhove bral v izvirniku. Pa tudi
ičeft
njirt1’ m,!0 oki tj i‘\ >legi> <V£ v ut ti
NI ZVEZE
^oljevanje iz prejšnje številke)
učitelju navodilo: „Od ,0jitf, letnega k abstraktnemu!" še K1 PMobnc, kot da bi v teoriji tit^a napisal; „Kralj naj bo ved-Pred kraljico." Matematiki koti^ Ze davno napisali teorijo iger ne f\KlClol°gi 1° 7e s pridom upo-)rnil%Pai°- Pedagogi pa imajo še i! G%no taje staro dobro statično ne Pl,\jjarstvo- Učitelji pa si z ^ ne vedo kaj pomagati. drAi(. Tiha predpostavka teore-ke iT Pedagogov je še dom-'rzA«- .da je mogoče „znati ali de ^ da je tako" spremeniti v kako. “ v tem so malo š.	starim učiteljem tujih
šok 'prj,' Ti so domnevali, da bo ived\sPn> ko se bo otrok naučil Zffdja časov in konstrukcij z >’ P^'tioilt‘VOrn že kar znal golčati še Pfi at‘nsko ali angleško. Najbrž -.ad0., tudi smučanje poučevali jlekk p°’da bi se otroci naučili, da ?e. t h''1 Zav°ju treba upogniti ko-ž/vf'jL’ P« zapičiti palico, pa... nosOlL^^ologi pa so napisali de-nitnijn knjige, v katerih dokazu-• da sta „vedeti, da je tako" e. §ipjPnati kako" dve čisto raz-iz stvari, ki se ju ne da stla-odMm P en°- No, pa to vemo tudi ’lnihfje ^kdanjih izkušenj. Vzgoja ■teti “l taktična dejavnost in člo-• 'i/o’ h x m nikoli ukvarjal z ji.' °° imel kni malo svetovati
tistemu, ki mu je to vsakdanji kruh.
9. Zeto pogost način pedagoških razlag je ' takle: „Zakaj otrok moti pouk? " „Zato ker je družbeno neprilagojen." Ali pa morda celo: „Zato ker je vedenjsko moten. “
,,Ja, bog in svet božji križ," bi dejala naša mama. „In kako naj iz te „razlage" dobim kako navodilo za akcijo? “ Na temle mestu je dobro malo poropotati s pragmatizmom: „0 neki reči veš in znaš samo toliko, kolikor ti tvoje znanje omogoča tisto reč spremeniti " Torej so zgornje razlage figo vredne. Lahko bi še rekli po freudovsko, da je fant preveč srborit zaradi tega, ker njegov „superego" še ni spravil pod komando otrokovega „id“. Razlage so skrite v fantičevi dušici In tale dušica ni neka preprosta stvarca, kot je bila včasih narisana v Angelčku. To je prava družba malih demo nč kov, peklenščkov in dobrih duhov. Kar naprej se tam nekje v našem Frančeku ravsajo in kavsajo, in če Franček moti pouk, so gotovo spet zmagali peklenščki Tako stanje v pedagogiki seveda podpira psihologija in tudi učitelji. Prav zanimivo je, da v tem primeru teoretični pedagogi in učitelji trobijo v isti rog.
ruska vesoljska tehnika je eden izmed upravičenih razlogov za priznanje ruščine kot svetovnega jezika. “
„Name pa ne vpliva politični veter. Na ruščino gledam kot na jezik, ki ga govori nad sto milijonov ljudi Ruščina je za vzhod isto kot za zahod angleščina. “
„Ruskemu jeziku je treba, zlasti pri nas, dati mesto, ki mu gre. Po mojem mnenju je to mesto zelo visoko. Če mu ne damo tiste veljave kot angleškemu, ki je pri nas gotovo najbolj razširjen jezik po šolah, pa bi ga morali izenačiti vsaj z ostalimi jeziki ki se uče v šolate “
„Kakšen je danes pomen ruskega jezika? Ob tem sem se zamislil in ugotovil, da je na naši šoli kot sploh v Sloveniji vedno manj ruščine. Sicer je temu večkrat vzrok politika, prav tako pa nerazvitost turističnih zvez med narodoma, saj sovjetske državljane vidimo le ob zelo redkih športnih prireditvah. Da je bil pri nas obsojen na opadanje le zaradi politike, se mi zdi velik nesmisel Drugod pa, kot berem, ima ruščina vedno večjo veljavo, kot npr. v ZDA, kjer ga uvajajo v šole in postaja eden glavnih učnih jezikov. "	‘
,,Svet je sprejel dela nobelovcev Bunina, Šolohova, Pasternaka in Solženicina z velikim občudovanjem in odobravanjem. Stavim, da ruščine ne bi toliko zapostavljali, če bi v tistem trenutku pomislili na velike umetnine, napisane v tem jeziku.
V neki reviji sem bral, da se število znanstvenikov v zahodni Evropi podvoji vsakih petnajst let, v ZDA vsakih deset let, v . SZ pa vsakih osem let. Danes živi 90 procentov teh znanstvenikov, ki so sploh kdaj živeli. Rezultat vsega tega je pretresljiv. Po zadnjih podatkih UNESCA se svetovno znanje podvoji vsakih osem do deset let. Pri vsem tem imajo ogromen delež prav ruski znanstveniki "	V. MERC
Ravno v času, ko Skinner ukinja dušo, jo naši psihologi na novo odkrivajo. Človek razume, da bi Amerikanci dušo krvavo rabili Samo poglejte! Če imajo onstran luže težave z mladinskim prestopništvom in ga hočejo odpraviti, potem rečejo, da temle mladeničem superego še ni zrastel Malo jih je treba vtakniti v tako ali drugačno luknjo in poskrbeti, da se bodo mladeniči spremenili. Mladeniči pa trdijo, da nočejo delati v tej gnili družbi in s svojim delom podpirati bogatcev. Oni torej pravijo, da je krivda za njihove grehe v družbi in da je treba družbo spremeniti. Čisto podobno rabi duša učiteljem. Če učenci nič ne znajo, je to zato, ker so leni. Učenci sicer pravijo, da je učitelj zanič, toda ve se, kdo ima prav. Duša in animistična razlaga omogočata torej, da pri neprijetnih pojavih v družbi usmerimo pozornost na posameznika. To učiteljem zelo prav pride in Amerikancem tudi Za uganko naj pa ostane, kaj bodo z dušo naši psihologi
POVZETEK:
Da bi „razložil“, zakaj pedagoška teorija tako malo vpliva na učiteljevo delo, sem naštel nekaj delnih odgovorov:
1) teoretičnih spoznanj je malo,
2.) izraženi so v statistični terminologiji,
L
Gimnazijski pevski zbor pod vodstvom prof. Miloša Humeka uspešno nastopa na proslavah in prireditvah v domačem kraju. Maja pa so šli nastopat tudi v Borovlje na Koroško in tako vrnili obisk delavskemu zboru iz Borovelj. (Foto: France Brus)
( | ^
Književno srečanje v Nikšiču
\_________________________________________________________
26. maja so v zgradbi Doma sindikatov v Nikšiču odprli razstavo likovnih ustvarjalcev Bosenske krajine. To je bilo četrto nikšičko književno srečanje, posvečeno 80-letnici rojstva tovariša Tita.
Popoldne je bilo srečanje delavske mladine šolskega centra „Tvrtko Bijelič" v novih delavnicah, z nastopom sodelujočih pisateljev.
Na kosu zemlje, ki je del naše skupne domovine, so se zbrali kultumj delavci - pisatelji in pesniki iz vseh naših republik. Vsak s svojo željo in hotenjem, vsi z istim pričakovanjem v srcu. Nihče ni mogel pričakovati več, kot mu je v resnici nudilo gostoljubje prirediteljev festivala v Nikšiču. Saj je vsakdo želel, da izpolni pričakovanja udeležencev slavja in onih, ki so zanj odgovorni.
Zvečer so v veliki dvorani Doma sindikatov svečano odprli nikšičko srečanje. Pevski zbor Kud iz Zahomlja je zapel svečano Pesem o svobodi. Predsednik občinske skupščine Nikšič Dordije-Bato Grujičic je pozdravil množico zbranih občanov in gostov. Nato so s filmi prikazali zgodovinski, kulturni in gospodarski razvoj Nikšiča in okolice. Nastopili so jugoslovanski književniki.
Tokrat smo tudi Slovenci prvič nastopili na festivalu jugoslovanske književnosti. Prireditelji so poudarili, da si želijo še več takih srečanj s Slovenci. Z mladim kolegom iz Kranja tov. Pavlom Lužar mm sva se vključila v ciklus večera.
Enkratno doživetje pomeni srečanje s šolskim kolektivom osemletke Brača Ribara, v čisti, svetli zgradbi, odmaknjeni od ceste. Bil sem sprejet z vso iskrenostjo in ljubeznivo pozornostjo. Ne bom pozabil teh lepih in bistrih otrok, njihovega izrednega daru za estetsko in miselno doživljanje, njihovih drobnih in čistih stvaritev. Ob tem se vsakdo lahko zamisli — in zaželi tej nadarjeni mladosti vso srečo.
Šola skrbi tudi za Zbornik literarnih del svojih učencev, ki povezuje šole od. Brežic do Skopja.
Nastopili smo še v gimnaziji Stojan Cerovič v Nikšiču, v domu JNA, v bolnišnici v Brezoviku.
Istega dne so bili še razgovori na pedagoški akademiji in sklepni večer v dvorani doma JNA.
Dobro je, da je Zveza kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije, s posredovanjem tov. Mihe Mateta, omogočila to našo prvo udeležbo na črnogorskem kulturnem festivalu.
RUDIMIŠKOT
Celje
AKCIJA
PODPORNIH
KNJIŽNIC
Na številnih osnovnih šolah so že pred dvema letoma pričeli ustanavljati tako imenovane šolske knjižice. Namen teh knjižic je, da bi ob koncu šolskega leta z zbirno akcijo zbrali učbenike najrazličnejših predmetov, ki bi jih potem razdelili med tiste učence, ki imajo socialno šibkejše starše, ali pa tudi ostalim, tako da šolanje le ne bi bilo tako zelo drago. V preteklem letu so na celjskih šolah, zbrali že več kakor 4000 učbenikov, kar je izredno lepo število, saj pride tako na posameznega učenca že skoraj ena knjiga.
V letošnjem šolskem letu bodo s to akcijo po šolali nadaljevali. Tem prizadevanjem se je aktivno pridružila tudi izobraževalna skupnost v Celju, saj podpira predvsem nakup učbenikov za prvošolce. Ob tem pa je seveda še vedno vprašanje, kdaj bo pri nas toliko denarja, da bo osnovnošolsko šolanje brezplačno, tako kot ga zagotavlja ustava, in če bomo toliko sposobni, da bi vsaj v začetni fazi pomagali predvsem tistim, ki za učbenike nimajo denaija. V Celju želijo že v letošnjem letu z najrazličnejšimi akcijami — ob sodelovanju izobraževalne skupnosti, sveta za šolstvo in vseh šol v Celju poskrbeti, da bodo dobili revnejši učenci učbenike zastonj.
Najmlajši udeleženec Peter Kavčič iz Škofje Loke
Štore
ŠOLA V NARAVI
3)	jezik je zapleten in neprecizen,
4)	medosebni stiki, med učitelji in pedagogi niso najboljši,
5)	pedagogi so vzgojeni docela drugače kot učitelji (zlasti predmetni),
6)	pri reformah se ne upošteva celotnega družbenega okolja šole in učitelja,
7)	pedagogika je brez enot-
teorije in sledi modelu reše-
c, uja ugank namesto modelu iger,
8)	pedagogika pogosto poskuša žreducirati „znati, kako“ na „vedeti, da“, kar pa je nemogoče in
9)	kljub deklariranemu materializmu so pedagoške razlage pogosto animistično idealistične in ne morejo biti vodilo za akcijo.
Iz same ljube hudobije pozivam vse učitelje, naj se nikar nič ne menijo za pisanje pedagogov, ker tako ali tako ni nič vredno. Podpiram torej hudičke v njihovih dušah (mislim: učiteljskih).
Poskušajmo ugotoviti reakcijo na moj poziv. Možnosti so tele:
1)	Reakcije ne bo.
2)	Udarec po mojem piskrcu.
3)	Poziv angelčku v vaši dušici, ki mu je ime „pedagoški eros“, da me ne poslušajte.
JANEZ FERBAR
Ob Koncu šolskega leta so na osnovni šoli Štor.e organizirali sedemdnevno šolo v naravi za učence četrtih razredov v počitniškem domu Železarne Štore na Rabu. V dveh skupinah po dva razreda skupaj je organizirano preživelo to nadvse koristno obliko šole v naravi 85 otrok. Vsaka skupina se je delila na dva oddelka. V dopoldanskem času so imeli najprej v prvem oddelku tri ure pouka, zatem pa do kosila organizirano
šolo plavanja. V drugem oddelku je bilo nasprotno: najprej plavanje, potem pa pouk. Popoldne je bilo plavanje za vse pod nadzorstvom plavalnih učiteljev. Temeljit program in delovna disciplina sta dala nadvse lepe rezultate. Bridko je le to, da ta pouk posamezne starše preveč stane in bo zato treba dobro premisliti, kako zmanjšati stroške na posameznega otroka.
(Z)
S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA ZA ZNANOST IN VISOKO ŠOLSTVO
Iščemo učitelja — stanovanja ni
Osrednji problem, s katerim se srečujejo visoke šole pri reševanju kadrovske politike, je stanovanje. Izbira kandidata je namreč odvisna od stanovanja, to pa zmanjšuje možnosti za kakovosten kadrovski izbor. Socialna diferenciacija pride tu še bolj do izraza kot pri selekciji študentov. S temi besedami je končal svojo razpravo eden od članov izvršnega odbora za znanost in visoko šolstvo pri RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. Ta odbor
jih in visokih šolah pri nas in podprl akcijo, ki so jo ti zavodi začeli lani za to, da bi kar najhitreje in čimbolj učinkovito rešili to problematiko.
Za uspeh je treba tudi kaj tvegati!
Knjižna zbirka za prosvetne delavce »Pota do učenca«
Sodobni, sveži in pogumni pogledi no vzgojo in izobraževanje
Ob začetku letošnjega šolskega leta — se pravi lanske jeseni — se je v naših knjigarnah pojavila drobna knjižica z naslovom NEMIRNI UČENEC (Otroci z blažjimi motnjami ali posebnostmi možganskega delovanja). Napisala sta jo pediater in psihiater Anica Kos-Mikuš in pa psiholog Janez Svetina. Ta knjižica je bila prva v novi zbirki Pota do učenca, ki sta jo skupaj zasnovali Vzgojna posvetovalnica v Ljubljani in Mladinska knjiga. Žal moramo ugotoviti, da je šla praktičnim rešitvam v učiteljevem delu namenjena knjižica preveč neopazno mimo nas, tako da marsikateri učitelj niti ne ve zanjo, prav tako pa tudi ne starši, katerim bi lahko bila v pomoč.
Pravkar je izšla druga knjižica te zbirke: OTROK, KI SE TEŽKO UČI. (Avtorici sta Anica Uranjek in Maijanca Lovšin.) Ob tej priložnosti smo prosili direktorja Vzgojne posvetovalnice tov. Zorana Jelenca, da nam odgovori na nekaj vpra-šanj.
Zanimala nas je naprej zamisel nove zbirke, namenjene prosvetnim delavcem, saj se take
saj
knjige ne pojavljajo na Sloven-
skem preveč pogosto.
Zbirka, ki ji vsebino in namen zelo lepo označuje naslov POTA DO UČENCA, je nastala iz spontane potrebe, da ne rečem celo nuje, ki jo čutijo strokovni delavci vzgojne posvetovalnice ob svojem delu. Praktično delo in študij, ki je potreben za uspešno reševanje zahtevnejših vzgojnih in mentalno-higienskih vprašanj otrokovega razvoja, pobrita zakladnico znanja naših delavcev. Človek želi to znanje in te izkušnje nekomu posredovati. Mora ea nosredo-vati. In zakaj bi ga posredoval le posameznikom, ki pridejo v posvetovalnico po pomoč? V tiskani besedi so ta spoznanja dostopna širokemu krogu ljudi, različnim pedagoškim, socialnim in zdravstvenim delavcem, ki se ukvarjajo z otroki in mladino. Učitelji in vzgojitelji v šolah in vzgojnoizobraževalnih ustanovah preživijo velik del svojega časa v pedagoškem'procesu z otroki. Žal so za svoje delo če-sto premalo usposobljeni. Manjka jim zlasti psihološkega in pedagoškega znanja o otrocih" z motnjami, posebnostmi in odkloni v osebnostnem razvoju. Vsak dan potrebujejo sveto-
valca, da bi znali pravilno ravnati v tem ah onem primem. Tak svetovalec naj bi bila — med drugimi — tudi naša zbirka POTA DO UČENCA.
Izšli sta dve knjižici, kaj bi rekli o njih?
Posamezne knjižice naj bi ne bile obsežne. Vsaka naj na primerni strokovni ravni, vendar dovolj poljudno obravnava neko ožje psihološko oziroma pedagoško vprašanje. Prvi dve knjižici obravnavata dve zelo aktualni vprašanji naše vzgojno-izobraževabie prakse: kako pravilno ravnati z nemirnimi otroki in z otroki, ki imajo nekoliko slabše sposobnosti za učenje, in, seveda, kakšne so značil nosti teh dveh skupin otrok. Rekel sem že, da nas je k pisanju knjižic navedla občutena potreba in nuja. Zato smo začeli s temami, ki so najbolj aktualne; vsak učitelj ima v svojem razredu vsaj tri zelo nemirne otroke in sedem manj sposobnih. Gotovo je vredno o njih kaj več vedeti.
Kako so knjižici sprejeli prosvetni delavci, katerim je namenjena?
Žal imamo o tem premalo informacij. Stalni kritik v Prosvetnem delavcu (VIATOR) je zbirko zelo ugodno ocenil, pa tudi posamezne ocene, ki sem jih slišal, so ugodne. Menim tudi, da kažejo prosvetni delavci za zbirko vehko zanimanje, pač pa so o izidu knjižic premalo obveščeni. (Ah se tudi za to zbirko založbi ne bo splačala večja reklama, kot seje zgodilo pri knjižici za starše Cankarjeve založbe? ) Po vem. naj še to, da že rokopise knjižic pregledajo posamezni učitelji — praktiki in nam povedo svoje pripombe o njih. S tem se žehmo izogniti nevarnosti, da bi pisali knjižice le po svojem okusu in ne glede na to, kaj potrebuje učitelj.
Uredniški odbor zbirke Pota do učenca ima v programu več naslovov; nam jih lahko nekaj poveste?
Tem in tudi avtorjev za zbirko nam ne manjka. Še v tem letu bosta izšli dve knjižici, ki obravnavata zakonitosti in skrivnosti individualnega občevanja z ljudmi — odnose med učiteljem in starši ter med učiteljem in učencem, tretja pa bo prikazala značilnosti bistrih otrok in napotke za ravnanje z njimi. Nato predvidevamo še naslednje teme: otroci z mot-
ga bo skušal rešiti kar najbolj zadovoljivo.
Iz omenjenih spomenic so razvidni podatki, koliko stanovanj potrebujemo v petletnem obdobju do leta 1975, nakazane so tudi potrebe po posojilih, drugi finančni viri itd. Naj iz tega naštejem le nekaj podatkov:
pravljal še o načrtu razvoja vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. Pri tem je ugotovil, da bi bilo potrebno v načrt vključiti še: pregled, koliko denarja bomo potrebovali, da bomo lahko uresničevali postavljene cilje, razvoj raziskovalnega dela na področju vzgoje in izobraže-
vanja, razvoj kadrovskih šol, P0L:]; jasniti odnos med delavskinffii univerzami in visokimi šola^P spregovoriti o racionalizacij pouka in skrajšanem študiju o nastajanju drugega univef%o letnega središča v Sloveniji. J^ A.PEVEH jj
Teze za javno razprava o stanovanjski pohtiki v visokem šolstvu sta izdelala univerzitetni komite ZKS v Ljubljani in konferenca ZK visokošolskih zavodov v Mariboru. O tej zadevi so poslane tudi spomenice skupščini SR Slovenije oziroma njenemu izvršnemu svetu, vendar do sedaj še ni odgovora na te dokumente. Kljub temu pa v visokošolskih zavodih upajo, da bo izvršni svet obravnaval problem s polnim razumevanjem in
Upoštevajoč potrebe sedanjih in predvidenih prosilcev glede na potrebno sistemizacijo v tem obdobju (kot osnova za izračun je vzeta cena 4.000 din na kv. meter, velikost enote 6 kv. metra površine v Ljubljani ter 3.100 v letu 1972 oziroma 3.900 v letu 1975 in površine 65 kv. metra v Mariboru) potrebujejo visokošolski zavodi 621 enot raznih velikosti v vrednosti 148,571.000 din. Bančna sredstva v obliki kredita na osnovi pologa izvršnega sveta banki (44.450.000 din) bi bila v tem obdobju 33.337.250 din, finančni viri, ki jih predvidevajo visoke šole za gradnjo stanovanj, bodo 29.804.250 din, sredstva prosilcev pa 40.979.500 din.
SOOČENJE S STRAHOM
Soočenje s strahom in možnost telesnih poškodb je posebno pouka telesne vzgoje. V učnih načrtih je predpisanih več vaj, v zvezi z nevarnostjo in pri katerih so možne poškodbe. doživljajo učenci strah, zaskrbljenost in bojazen že pred začetkom^ vaje, negotovi pa postajajo med vajo, posebno pred izvedbo tiste, je še ne obvladajo dovolj.	I®
Če se učenci pri vadbi bojijo, dobe do pouka odpor, skušajo ga izogniti, postajajo nemimi, osebno moteni, obremenjuje pe H p
tudi prikrit občutek manjvrednosti. „Saj sem tako najbolj nerod^^
med vsemi, vaje ne znam, ne upam, ne zmorem!“
Strah se najpogosteje pojavlja pred preskokom prek orodja, P.‘M akrobatiki, vajah na orodju, pri smučanju, pred startnim skokO''^
pri plavanju, torej pri vajah, ki zahtevajo odločnost, orientacijo, V
vajah, pri katerih se spreminja položaj telesa in se učenci ne
orientirati, npr. pri točih in pred seskoki z orodja. Pogost je strah pred višino ali globino.	L ^
njami branja in pisanja, levični otroci, otroci z različnimi vedenjskimi posebnostmi (npr. boječi in negotovi, grobi in napadalni, čemerni in otožni in podobno), vedenjsko slabše prilagojeni otroci — lahko bi naštevali še, a menim, da je z navedenim že pojasnjena usmeijenost zbirke. Vendar se ne bomo omejih le na motene otroke. Govorih bomo tudi o vprašanjih, ki pomagajo učitelju razumeti individualnost katerega-koli otroka, denimo, kako opazovati in opisovati otroka. Kot posebnost naj navedem, da se dogovaijamo z uredništvom radijski šolskih ur za tiskanje najbolj uspelih oddaj iz serije Nenavadni pogovori. Še to: pisanje knjižic bomo zaupah predvsem sposobnejšim mlajšim avtoijem — strokovnjakom. Želimo, da bi knjižice prinašale sodobne, sveže in pogumne poglede na vzgojo in izobraževanje.
Menite, da so knjižice namenjene le učiteljem, ali pa so enako primerne tudi za starše?
Čeprav pri pisanju knjižic mislimo predvsem na učitelje in poklicne vzgojitelje, ni nobenih ovir, da jih ne bi mogli s pridom uporabljati tudi starši in drugi, ki jih zanimajo obravnavana vprašanja.	D. H.
Ti podatki kažejo, da si visokošolski zavodi zelo prizadevajo rešiti stanovanjsko vprašanje, jasno pa je, da so njihova lastna sredstva (20,06 %) in sredstva prosilcev (27,58 %) prešibka, zato je rešitev možna le ob širši družbeni pomoči. To pomeni, da bi ob 29,92 % po-Ipgu izvršnega sveta in z 22,44 % bančnih sredstev na ta polog sedanjo situacijo bistveno popravili.
Vsak pedagog ve, da so učenke bolj boječe kot učenci, to predvsem zaradi razlike v gibalnih sposobnostih. Učenci zmoffr. v.eč kakor učenke, so hitrejši, močnejši in že po telesni zgradbi M pripravljeni na boj s strahom. Seveda pa ne smemo trditi, da med učenkami ni pogumnih.	>i'
Strah zavira in hromi učenje novih vaj, povzroča zastoj pred
in med njo, notranje krize, boj s samim seboj - kaj storiti, odločiti za vajo ali se trenutno skriti pred očmi učitelja in sošolcč%\ Če strahu pri učencih sproti ne zatremo, bodo nastajale večje težave pri učenju zahtevnejših vaj.	J?1"
Zgodi se, da se nekateri učenci radi lotijo težkih vaj, liu^%l
nevarnost, toda manjka jim izkušenj. Niso sposobni predvideti
nične nevarnosti in se ji zato izpostavljajo.
In kako se pri vadbi izognemo strahu? Naloga pedagogov T naučiti učence, da pravilno ocenijo nevarnost, zagotoviti vam°\^ pri vadbi in izbrati najbolj primerne vaje za oblikovanje odločft°\^ in poguma. Ko bodo učenci pridobili telesne sposobnosti in j
Izvršni odbor se poleg tega zavzema za združevanje sredstev stanovanjskih skladov znotraj visokih šol in znanstvenoraziskovalnih institucij ter za gradnjo cenejših namenskih stanovanj.
bodo vaje postopoma obvladali, ne bodo več tako strahoj#®^

Poleg stanovanjske problematike je izvršni odbor raz-
zaskrbljeni in negotovi.
Vzgoja poguma ne sme potekati nenačrtno. V vsaki panogč potrebno izpopolniti metodiko vadbe nevarnih vaj. Foško'1 padci in morebitne nesreče pri vadbi slabo vplivajo na njihov < j daljnji napredek. Potrebno jim je zbuditi prijetne misli in predsta' in jih prepričati, da ima strah večkrat le velike oči. Tako razvijati1 pri telesni vzgoji pogum in odločnost, ki sta za učenčev znad^~. tako značilni potezi.
JOŽEAŽM^^i
lela
Pogumna učiteljica
Vedno smo srečni, kadar odkrijemo pri sočloveku, znancu, prijatelju, vrednote, ki jih pri njem še nismo opažih in za katere nismo vedeli. Toliko bolj pa nas prevzame, če spoznamo v kolegu človeka, ki v določenem trenutku ni pomislil nase, niti na svojo družino, ampak se je pogumno podal v nevarnost in iz nje rešil človeško življenje.
Učenci četrtih razredov osnovne šole „Boris Kidrič41 iz Maribora so se prejšnji teden pripeljali na končni šolski izlet v Rakitno ob vznožju Krima. Počivah in igrah so se v bližini jezera, v vodo pa jim tovarišice niso dovolile. Med igro pa je nenadoma nekomu izmed učen-
RO 0 PREDLOGU SPREMEMB
(Nadaljevanje s 1. strani)
nagrajuje šola iz namenskih
sredstev (najmanj 2 %), sredstva za realno preseganje norm na delovnih mestih, kjer je delo normirano, pa se družbeno priznavajo že s samim sistemom obračunavanja norma ur.
Stimulacijo za doseganje nad-poprečnih rezultatov praktičnega dela v šolskih delavnicah predstavlja tudi vse večja možnost modernizacije sredstev za razšiijeno reprodukcijo, dosežena višja sredstva skupne porabe (šole, ki jim dohodek to omogoča, lahko namenijo za strokovno izobraževanje več kot 1 %, polne zneske za družbeno prehrano, za rekreacijo, več za stanovanjsko izgradnjo itd.). Ni mogoče prezreti tega, da bo v letošnjem letu večina šol v Sloveniji uresničila sporazume okrog 95 % medtem ko bodo šole, ki ustvaijajo sredstva tudi iz lastne dejavnosti, laže realizirale sporazume v polni višini.
Tudi predlagane spremembe točkovnih vrednosti delovnih mest obenem z novim sistemom napredovanja bodo precej olajšale urejanje nagrajevanja po delu v srednjih šolah.
Določbe samoupravnega sporazuma o posebnih delovnih pogojih so v predlogu urejene tako, da posebej vrednotijo delo v zdravju škodljivih in življenjsko nevarnih razmerah, posebno odgovornost učiteljev na določenih mestih v delavnicah, gradbiščih, pri laboratorijskih vajah, pri terenskem nadzoru, upoštevajo posebne pogoje dela ob nedeljah in praznikih, če se tako delo opravlja redno ter delo v domovih in v oddelkih dvojezičnih šol.
Predsedstvo meni, da je treba urediti po enotnih merilih sistem nagrajevanja učencev v učnih delavnicah in te nagrade vključiti vtiružbeno upravičena merila za delitev dohodka.
A. PEVEC
cev spodrsnilo in oblečen je padel v jezero. Domačini zatrjujejo, da je na tem mestu globoko 5 metrov, saj je jezero pravzaprav vrtača, napolnjena z vodo. Podvodni tok gaje pričel odnašati od brega in fantek se je pričel utapljati. Na kopnem se je zbrala gruča otrok, klicali so na pomoč, sami pa niso mogli ničesar ukreniti.
Predmetna učiteljica ZINKA HARTMAN, ki niti ni razredničarka ponearečenega učenca, je slišala klice, pritekla na breg, odvrgla nekaj kosov oblačil, in ne da bi oklevala, se je pognala v jezero. Učenca, ki je bil že na koncu s svojimi močmi, se ji je posrečilo spraviti iz vode in mu tako rešiti življenje. Dečku so pomagali tudi sošolci, ker jih ni zajela panika, ampak so fanta spodbujali, naj čofota, naj zajema sapo, naj zdrži, saj tovarišica že prihaja. Tako se je obdržal v vodi nekaj trenutkov več in dočakal svojo rešiteljico.
Tovarišica Hartmanova gotovo občuti zadovoljstvo, ki ni dano vsakemu: ohranila je življenje mladega človeka. Nanjo so ponosni njeni kolegi, učenci njene šole in starši, čeprav matere ponesrečenega otroka še ni bilo blizu, da bi stisnila roko njej, ki ji je rešila sina.
VELIMIR BATIČ
Zinka Hartman
Mi
N
di"
Tekmovanje pionirj^
8oi
prometnikov v
M SOnč zb^e vi
Soboti
Pred nedavnim so se
■pionirji-prometniki na IV. & bliškem srečanju v Murski| 4Vn.
boti. Avto-moto društvo df-z ti fan Kovač44 je organiziralo ^va razna tekmovanja, naloge teste ...	no 0
J'h
Najboljša mesta so v «0t^i tekmovalnih disciplinah, ^ ^ enainpetdesetimi ekipami, ii 2a, jili domačini iz I. osnovne
Murska Sobota, drugi so
iTiuioiva	.	•
učenci Osnovne šole BeltiI1(:
Ob;
'ra\
tretji iz Osnovne šole Pne0, Ljubljančani so dosegli šele « j mesto, s tekmovalno vl|)vn^ pionirjev-prometnikov iz ^LPtaja ne šole SOSTRO. DomŽ^TPa, pa so podariti zmagovale [Mn, bele prometne čelade.
Organizator je -obdaril ¥ ^ tekmovalce in goste z cami in rdečimi nagelJV^, Pionirji-prometniki so dokazati največ, kar ^ n,ij Znati pa so kar veliko. |9.s c
BOŠTJAN NOVŠ^o *
:aj o dijaških domovih
Jbliška konferenca SZDL Je.je določila v naslovu „lz-pogojev za vzgojo in iz-V^nje otrok" naslednje: ■jDl^Ustična družba z ustavnimi 1 :|j* l * 3 * opredeljuje pravico obča-enakih možnosti za prido-iCK Vnanja in izobrazbe v vzgoj-telj^evalnih zavodih vseh vrst.
p°:
vanje mora biti vedno in na
^ °Pnjah dostopno vsem Iju-t!1 sicer ne glede na njihov so-rfu 11 materialni položaj ter kul-l!1. gospodarsko razvitost oko-dosedanjim naporom P6 * * * skupnosti, da bi ustvarili L^ožnosti za start v šolo in šo-otrok, so še vedno razlike. C “'jih bilo hitreje odpravljati. /iM^ujeta tudi razvoj samo-
•	Jkf ^omlistione družbe in teh-i ^v' razvoj v svetu, ki terjata 'flMfiPo razvijanje vseh poten-.glfL sposobnosti mladega in
ao vsaj drugi del gornjih do-0 S4^m še vedno preostane samo j fjjlj °čju Ljubljane trenutno ne-L!,Problem skoraj povsem do-a* dijaških domov. Od pet-. dijaških domov je enajstim 0fl Vl,olj Skupščina mesta Ljub-
•	rjjdtedtem ko so štirje sestavni tdWslcih strokovnih centrov. . Pjej i® središče republike Slo-ntj&r1 hkrati tudi središče vzgoj-
"ževalnih šolskih centrov mTODeni
iskala stanovanje. Zgrešeno miselnost iz časov Marije Terezije, da so dijaški domovi socialne ustanove, je bilo po končani drugi svetovni vojni nujno povsem izkoreniniti. Od skupno 104 prosvetnih delavcev v ljubljanskih dijaških domovih je danes 53 vzgojiteljev s priznano srednjo, 35 vzgojiteljev s priznano višjo in 12 vzgojiteljev s priznano visoko izobrazbo. Nekateri od teh izredno študirajo na ustreznih učnih zavodih. V tem prikazu, kjer so zajeti tudi direktorji dijaških domov, zlahka ocenimo med drugim tudi sodelovanje: šola-dijaški dom! Pogosto so ta sodelovanja zgrešila svoj namen, saj so često našla skupno stališče le v enotni kazni dijaku!
Tako ne moremo več naprej! Rešiti moramo mladino, ki med bivanjem v dijaškem domu lahko spoznava osebne smernice le v urejeni vzgoji ter domski skupnosti.
Skrb za razširitev in posodob-Ijanje dijaških domov prehaja v široko akcijo, v kateri sodelujejo d ružbenopolitični dejavniki ter mladina. Ljubljanski dijaški domovi so taki, da ne ustrezajo osnovnim potrebam mladega človeka, ki se pripravlja, da v bližnji prihodnosti vstopi v središče našega družbenega, gospodarskega in političnega dogajanja. Neprimerni, dotrajani in celo higiensko neuporabni prostori ljubljanskih dijaških domov morajo po čim krajši poti do popolne sa-
Franček Konjar iz osnovne šole „Stane Groharjevi koloniji (Foto: Vasja Herbst)
Kosec" v Tacnu na V.
medtem ko je površina učilnice na enega dijaka 4,5 mA Po priloženi tabeli pa spoznamo, kako je s tem v ljubljanskih dijaških domovih.
Številčni pregled nam prikazuje povsem nemogoče stanje domskih gojencev v Ljubljani. Zanimiv je primer Dijaškega doma „Anice Cerne-jeve", kjer je sicer površina učilnice na enega dijaka od vseh domskih površin najvišja, a površina spalnice pade na spodnjo enoto. Stavba je dotrajana in neprimerna ter le zasilno prebivališče gojenk. V mnogih
n sts v ni poti jc torej prišiti J/JTladine že na srednji stopnji j v 2evanja v Ljubljano, in v stiski ,reP rJ	Splošno poznan normativ ustreznega prostora splanice na enega dijaka je 5 do 6 kv. metrov površine.			dijaških domovih sovpadajo površine učilnic s hodniki, avlami, jedilni-		
				cami, šolskimi delavnicami in drugi-		
	Mes.		Celot.	Po vrš.	Celot.	POvrš.
	oskrb.	Štev.	po vrš.	na 1 goj.	po vrš.	na 1 goj.
^Ljubljani	din	gojen.	v kv.m.	v kv.m.	učilJcvjn.	kv.m.
v^,r,n A. Černej tv ^ centra str.šol . Zgradb, sred. šole / j > gradb. šol centra I. Cankarja	430	320	1.600	5,00	376	1,18
	480 450	230 390	687 1.890	2,49 4,87	171 645	0,74 1,65
	480	396	ni ustreznih podatkov v anket, listu			
	460	355	715	2,01	106	0,30
> izobr. centra PTT	380	118	452	3,83	šolske delavnice	
izobr. centra Litostroj	470	186	828	4,41	36	0,19
j	M. Vrhovnik	460	154	490	3,18	267	1,73
uč. v trg. in gost.	460	367	1.359	3,71	290	0,79
s ^ šole za medic, sestre	450	135	380	2,82	92	0,68
Ol’ > teh. sred. šol	480	618	2.559	4,14	514	0,83
uč. strok, šol Šentvid	500	manjkajo podatki v ustreznem anket, listu				
uč. v gospod. Kersnikova ■ri ji0,11 železniš. šol	480	167	478	2,86	150	0,90
	480	279	911	3,27	51	0,18
mi prostori domske zgradbe. Vsekakor: vzrok za premajhno aktivnost domskih gojencev in gojenk v domu in v šoli je tudi v neprimernih stanovanjskih razmerah.
V nekaterih podjetjih so začeli skrbeti za mlade strokovne kadre in zato tudi urejajo sodobne dijaške domove. Gradbeno podjetje Gradis v Ljubljani je svojim mladim, bodočim strokovnjakom zagotovilo bivanje v najsodobnejšem dijaškem domu. Prispevek vzgojno-izobraže-valnemu procesu je tudi ureditev življenjskih razmer mladih ljudi. Mestna konferenc^ ZMS v Ljubljani skuša reševati probleme dijaških domov v sodelovanju z šemi družbenopolitičnimi dejavniki.
DUŠAN

)gi
iam nafr—
»Zlate rezerve« v vzgojnih
zavodih
za šolstvo SRS je organiziral v Izoli seminar o načrtovanju vzgoj-“la v vzgojnih zavodih, ki se ga je udeležilo okrog 120 strokovnih
J? in vzgojnih zavodov in še nekaterih drugih vzgojnoizobraževalnih svvah,
VZGOJNI ZAVODI V SRS
■e®jsko in osebnostno motene šoloobvezne otroke obravnavajo vzgojni
1 J Veržeju, Preddvoru pri Kranju, Smledniku in Planini pri Rakeku, 1 iet'ke oziroma mladostnice pa vzgojni zavodi v Slivnici pri Mariboru, j ^ Logatcu, Višnji gori in Vzgojno poboljševalni dom v Radečah, iJ’1 mladinski dom v Ljubljani skrbi za diagnosticiranje in razvrščanje ? mladostnikov. Vseh devet zavodov obravnava nekaj nad 700 otrok °stnikov, v njih pa je zaposlenih okrog 150 strokovnih delavcev, od >190 vzgojiteljev.
lo Se za vzg°jne zavode po vojni glede prostora ni kaj dosti spreme-.mala vsi so v starih gradovih in nekdanjih kasarnah ter samostanih), ^sLv!1 Uravnavanja svojih varovancev napravili velik razvoj — od maka-Ijj^m kolonij do terapevtskega pristopa. Medtem ko se je v prvih letih 1 ukvarjalo v vsakem zavodu z otroki le po nekaj vzgojiteljev, ki so
[gan  » _ si  t_ i a___________j_t_ ; j  ; a_________12..1 — — —
Taj n ih 0vn
m delavcev, psihologov, zdravnikov in psihiatrov.
■ J	cirjaivj v v .larvv-ut	c, laiv	nvrvaj	, ivi ov/
te*?a’ pedagoško zelo zahtevnega dela izredno privrženost, ljubezen, ’ °mj ni več vzgojnega zavoda, ki ne bi vključeval v svoje delo celot-ovnega teama - posebej usposobljenih vzgojiteljev in učiteljev,
OD IMPROVIZACIJ K NAČRTNEMU DELU
damskega pristopa k vedenjsko in osebnostno motenemu otroku J s/ sy°iega dela ne more več prepuščati naključju, improvizaciji. Med rjgto/^vnjaki v zavodu je vzgojitelj najbolj neposredno odgovoren za 'I |ke Ce*ostni osebni razvoj.
fSlfogQPrihajajo otroci v vzgojne zavode vse manj zato, da bi jim s tem fern *’ c*a krajši ah daljši čas ne bi vznemirjali svoje okolice. Iz prakse
1 tKii'eC*en-*s*ce in osebnostne problematike, se pravi, odkrivanju in od-Ie{T Ju vzrokov otrokove neuspešnosti in družbeno nesprejemljivega ve-d^^način obravnavanja pa terja umišljen, smotrn, načrtovan pristop
"tifo! te8a> da se s teamskim in načrtovanim vzgojnim delom intenzivira
3 Iti ;aniu otroka, se s tem znižuje tudi poprečje njegovega bivanja v [letic Cena obravnave. Misel, ki jo je na seminarju v Izoli izrazil neki Lni Praktik, naj bi družba raje financirala vzgojne zavode po številu L .°dpuščenih otrok, ne po številu oddelkov in zaposlenih strokov-vifl	mikavna, čeprav vsebuje nevarnost ..produkcijskih" posledic.
sem takoj primerjal števili odpuščenih otrok dveh zavodov, ki tfLcj.u.naki, po kapaciteti pa je prvi zavod za polovico večji od drugega. 0$'ij .uzi cene oskrbe z vključenimi stroški vzgoje in izobraževanja pa je
5ifodaVo? zaradi določene metodologije preračunavanja kar za polovico n tMe neCjeSa-
° i0bra'a to’ i® P° nekaterih podatkih najmanj še enkrat toliko otrok ‘n it>ilia Vanja, k°t jih danes obravnavajo vsi vzgojni zavodi, ki pa bi prav cOflCi Potrebni strokovnega vodenja in pomoči, imajo vzgojni zavodi v le l(>e“ e^em> še bolj smotrno načrtovanem obravnavanju precej „zlate
j, n’a1e da bi bilo treba večati njihove obstoječe kapacitete.
iiPVnist 0 matematična logika sicer ni skladna s trditvami nekaterih iSlAttaj?-®Y> da je namreč spremembe v osebnosti mogoče doseči le z dalj alč4; p'al°cim obravnavanjem. Vzgoja vedenjsko in osebnostno motenih „]l4 o,},,111 stvar ustrezne institucionalne obravnave, temveč tudi vpra-. 83 družine, soseščine, družbe. Predolga izolacija otroka ali mla-
Ljj.socialnega okolja, ki je s svojim odnosom prispevalo k nastanku
Jdi ln® Problematike, lahko odnose med otrokom in okoljem še bolj
il je. (j adi tega spoznanja vključujejo vzgojni zavodi v svoje delo tudi ajol%> Sotovitev, da je med pomembnimi cilji dela vzgojnih zavodov — eljčfhlc doseči tudi v družini - in doseženimi rezultati še vedno velik i.jjijIaoA11® opravičuje slepe predanosti v trenutno stvarnost, ampak za-J ^ jtSojnih zavodov, da poleg svojega osnovnega dela z otrokom skrbijo fjo^injševanje prepada med vedenjsko problematičnimi otroki ozi-tla j dostnflei ter družino in družbo. Zmanjševanje tega prepada se . ji cai®m zavodskega obravnavanja — prosvetljevanja nepoučene jav-VŠ*0:0sveščanja staršev in družbe k soodgovornosti za prihodnost ve-m osebnostno motenega mladega državljana.
BOLJE KDAJKOLI KOT NIKOLI
Zavod za šolstvo SRS, ki ima nalogo, da strokovno vodi vzgojne zavode, je imel še pred nekaj leti enega samega svetovalca. Ta je moral poleg vzgojnih zavodov skrbeti tudi za številne ustanove, ki obravnavajo še druge vrste duševno in telesno prizadetih otrok. Zaradi tega zavod za šolstvo ni zmogel sistematičnega seminarskega izpopolnjevanja strokovnih delavcev vzgojnih zavodov. V tem obdobju je to vlogo v celoti prevzelo Društvo defektologov, zlasti pa še strokovne sekcije društva, ki so organizirale vrsto koristnih seminarjev za svoje strokovne delavce v republiškem in celo v zveznem merilu. Pred štirimi leti je zavod za šolstvo ustanovil strokovni team zunanjih sodelavcev, ki so s svojimi čeprav zelo redkimi — obiski ugotovili resnično strokovno raven vseh vzgojnih zavodov. Pred dobrim letom pa se mu je posrečilo pridobiti še enega stalnega sodelavca, v glavnem za vzgojne zavode.
Izolski seminar o načrtovanju vzgojnega dela je zajel navidezno ozko, zato pa tem bolj poglobljeno obravnavano temo.
Na seminarju sta imela uvodna referata doc. dr. MILOŠ KOBAL (Prispevek k etiologiji disocialnih osebnosti) in prof. CIRIL BREZOVEC (Smernice za načrtovanje vzgojnega dela). Čeprav se referata vsebinsko nista izključevala, smo ju seminaristi sprejeli v odnosu teze-- antiteze. Koristnost tako zasnovanih referatov je bila v tem, da se pri oblikovanju ugotovitev in sklepov nismo zatekali v ekstremnosti, ampak smo ostah zmerni, realni. Vzgojni zavodi So pripravili osem koreferatov, ki so ustvarili primerjalni vpogled v že obstoječe načrtovanje.
NEKATERI ODNOSI MED TEORIJO IN PRAKSO
Proces otrokovega učlovečevanja (socializacije) poteka prek zapletenih stopenj razvoja, ki jih v teoriji opredeljujemo z govorjeno simboliko odraslih. Teoretično opredeljevanje razvojnega dogajanja poteka torej brez subjektivne registracije otroka.
Če so številni motivi otrokove aktivnosti na njegovi razvojni poti naleteli na neprestane ovire, ker so bili v nasprotju z obstoječim socialnim okoljem in normami, se lahko zavrejo, odrinejo, potisnejo iz trenutnega pa tudi bodočega otrokovega doživljanja. To je lahko eden izmed vzrokov kasnejših motenj vedenja in osebnosti, zlasti pri tako imenovanih hiperaktivnih otrocih, ki jim po domače rečemo sitnežL (Ena izmed ugotovitev doc. dr. Kobala.)
Če hoče vzgojitelj v vzgojnem zavodu vedenjsko in osebnostno motenega (disocialnega) otroka povesti k ciljem socializacije, mora dodobra poznati vse okohščine, ki so povzročile njegovo družbeno nesprejemljivo vedenje. Ko ima vzgojitelj otroka „na dlani", pri čemer, mu pbmaga vrsta strokovnjakov, mora predvideti (načrtati) niz ustreznih doživetij, ob katerih bo otrok razrešil svojo osebnostno problematiko in zlasti prek ugodnih življenjskih izkušenj prišel do sprejemljivih spoznanj in stališč. Vsaka zavodska aktivnost, ki bo predstavljala otroku določeno izkušnjo, mora biti skrbno izbrana ter imeti ustrezen smoter in cilj. Tako zahtevnega dela pa ni mogoče opraviti brez načrtovanja - izbiranja najustreznejših vzgojnih sredstev in metod. (Ugotovitev prof. Brezovca.)
Koreferati, ki so jih pripravili vzgojni zavodi, so odlično povezah teorijo s prakso. Noben vzgojni zavod ne vzgaja svojih varovancev po naključju. Načrtovanje ima sicer različne obsege, ponekod se načrtuje celo tako podrobno, da se v vzgojnih načrtih predvidijo povsem vsakdanja opravila, kot je osebna higiena, pospravljanje, vzgoja k tovarištvu, solidarnosti in celo zavijanje zvezkov zaradi vzgoje estetskega čuta. Nekateri zavodi načrtujejo le ok irno, vsakdanjosti in podrobnosti pa prepuščajo s posebnim poudarkom zaupanja vzgojiteljevi intuiciji in osebni ustvarjalnosti. Mnogo dogodkov se ne da predvideti - trdijo slednji - zakaj bi jih načrtovah. Zanesemo še na vzgojiteljev intelektualni potencial in iznajdljivost. Odstopanja ali večje napake niso možne, saj je vsakemu dobro znan končni cilj, ki naj bi ga otrok v zavodu dosegel.
NEKATERE UGOTOVITVE SEMINARJA
Povzetek seminarja in poenotenje nekaterih divergentnih stališč je bilo zadnji dan za „okroglo mizo", ki jo je vodil višji znanstveni sodelavec instituta za kriminologijo v Ljubljani dr. Bronislav Skabcrne.
Noben vzgojni zavod se ne zateka k pragmatizmu, s čimer bi odklanjal obstoječe objektivne resnice in zakonitosti razvoja vedenjsko in osebnostno motenega otroka oziroma mladostnika. Prav tako pa se noben zavod ne naslanja na eno samo vsezveličavno teorijo. Strokovna raven delavcev v zavodih je danes že tolikšna, da so sposobni ustvarjati svoje strokovne koncepcije dela, ki upoštevajo obstoječo družbeno stvarnost in objektivne pogoje dela.
Praksa nekaterih vzgojnih zavodov še vedno ni povsem skladna z zamišljenim načrtovanjem. Določeni objektivni pogoji, kot je strokovna nedogna-
OSNOVNA ŠOLA POLJE TUDI TO POT NAJBOLJŠA
Ko se je zvrstilo na tekmovalni progi mestnega tekmovanja brodarskih modelarjev, 10. junija 1972, na jezeru Koseze, več kot 30 modelarjev jadrnic, je dokazala skupina modelarjev iz osnovne šole POLJE, da so to jadralci, ki segajo na tekmovanjih le po najvišjih odličjih. Tekmovanje, ki ga je pripravil mestni odbor Ljuddce tehnike Ljubljana, se je končalo s pode-litvijo priznanj in nagrad najuspešnejšim.
Tridesetčlanski modelarski krožek na osnovni šoli Polje je razstavil svoje modre jadrnice z belimi jadri na lična stojala v pbliki sider, kjer so počakale ostre sodniške ocene za estetiko. Najlepša je bila modra jadrnica z belimi jadri, katere paluba je bila pokrita s svetlimi in temnimi eksotičnimi furnirji v prečni legi ter pološčena. Izde-
lal jo je osmošolec Marko Oblak, učenec osnovne šole Polje ter z njo tako osvojil prvo mesto. Za to je prejel priznanje in pokal.
Ob razmeroma slabem in neugodnem vetru so potem hiteli tekmovalci na start, od koder so spuščali, na znak sodnikov, modele jadrnic na tekmovalno progo. Tekmovalna razreda „G“ in „E“ sta končala »plovbe" nekaj po dvanajsti uri. Tekmovalci pa so zopet vsa odličja, nagrade in pokale odnesU v Polje. Za vse to gre hvala predvsem tovarišu Maksu Oblaku, ki je modelarjem inštruktor, učitelj in vzgojitelj ter predvsem prijatelj in svetovalec. Delo pa uspeva tudi ob izrednem razumevanju ravnatelja tovariša Mira Žlajpaha.
BOŠTJAN NOVŠAK
Razširjajte svoj list!
Dokazi v naših srcih
Slovenska srednješolska mladina hoče za vsako ceno po poteh akcijskih dogovorov iz oktobra 1971! Zahteva urejeno delo pri šolskem pouku. Kdor tega ne zmore ali noče delati, naj odide iskat zatočišče zunaj šole! Tja ne sodi! Na njegovo mesto naj vstopi človek — učitelj in vzgojitelj, ki lahko vrednoti ideale in hotenja mladih.
Srednješolska mladina spoštuje svoje akcijske dogovore, ki niso bili zaman sklenjeni in sprejeti v prisotnosti 160 predstavnikov slovenskih srednjih
šol! Od njih ne odstopi ter zahteva:
Vrata vseh naših šol morajo ostati zaprta vsakemu, ki tja ne sodi! Učitelj in vzgojitelj mora razumeti mladi rod, in upoštevati, da se vsega resnično ni mogoče naučiti - ter pri izpitih povedati na pamet za odlično oceno. Mladina želi in potrebuje vzgojitelje, psihologe in socialne delavce, ki so svoje izobraževanje resnično posvetili svojemu poklicu in se izkažejo ob vsaki priložnosti - ljudje.
DUŠAN
nost motenj vedenja in osebnosti in slabi osnovni pogoji dela, silijo vzgojne zavode, da večkrat podredijo vzgojne smotre in cilje vse preveč šolanju oziroma pokhenemu usposabljanju, pri tem pa rahlo zanemarjajo terapevtski del obravnavanja svojih varovancev, to je, blažitev in odpravljanje motenj vedenja in osebnosti.
Preveč podrobno, administrativno načrtovanje, ki vzame vzgojitelju mnogo dragocene moči, je treba zamenjati z okvirnim ob katerem bo lahko vzgojitelj osebno kreativen in kjer bosta prišla do izraza njegova strokovna usposobljenost in izkušnje.
Zavodi načrtujejo vzgojno delo za vzgojne skupine in posameznike. Skupina in posameznik predstavljata dialektično celoto. Vzgojitelj, ki pozna dinamične zakonitosti vzgojne skupine, lahko le-te uporabi pri svojem delu kot sredstvo, kajti posameznik je mnogo bolj dovzeten za stahšča skupine kot za stališča vzgojitelja. Metoda dela s posameznikom prek skupine terja nedirektiven pristop in spretno vodenje skupine skozi skupinsko interakcijo, ki nastaja, ko se skupina - pod vzgojiteljevim vodenjem - analitično in komaparativno »prebija" od nesprejemljivih k družbeno sprejemljivim stališčem do sveta in življenja.
Seminar je najbolj vznemirilo stališče nekega vzgojnega zavoda, ki je šel pri načrtovanju individualnega vzgojnega dela celo tako daleč, da vključuje vanj tudi mladostnika. Utemeljitev je bila po svoje sicer prepričljiva — mladostnik je pri nas subjekt in ne objekt vzgoje. Gre za njegovo prihodnost. Njegovo mnenje in pripravljenost v procesu zavodske vzgoje je treba upoštevati. Večje zaupanje do njega bo prineslo tudi več .iegovega zaupanja do vzgojitelja ter svojih sposobnosti. Zaradi tega pričakuje ta zavod tudi večjo odgovornost mladostnika do last rega vedenja in večjo pripravljenost sodelo-va«ja v procesu vzgoje. Stališče je bilo ilustrirano s praktičnimi izkušnjami, med njimi je bil zanimiv komentar nekega 17-letnega varovanca, ki je po svoji prvi udeležbi ob načrtovanju svoje prihodnosti dejal, da je živel celih devet let v globok: zmoti, ko je mislil, da vzgojitelji gojence le kritizirajo, še sanjalo pa se mu ni, da govorijo o njih tudi lepe stvari in da jim je zelo mnogo do tega, da bi v življenju uspeli.
Ta novost v obravnavanju vedenjsko in osebnostno motenih mladostnikov je bila sicer sprejeta in podprta, vendar z določeno previdnostjo, kajti zgolj posnemanje bržkone he bi obrodilo želenih rezultatov. Vsak zavod mora priti do takih kvalitet po svojem preudarku, da o tem sploh ne govorimo, da obravnavajo zavodi starostni razpon od 8 do 20 let.
ORGANIZACIJSKE POSEBNOSTI SEMINARJA
Seminar je pripravil in organizacijsko vodil prof. Janez VIVOD, stalni sodelavec zavoda za šolstvo. Pripravljal gaje več mesecev s posebnim občutkom odgovornosti, saj je šlo za prvi tak seminar, ki ga je organ ziral zavod za šolstvo in ki ni bil najbolj poceni.
Vsi udeleženci so prejeli referate in koreferate že precej pred seminarjem. Iz izkušenj, da ostane vnaprej pripravljeno gradivo največkrat neodprto, je organizator obvestil vse udeležence, da bo pripravljenost na seminar ugotavljal s posebno, neanonimno anketo. Pri tem seveda ne gre za nezaupanje, ampak za določene izkušnje in željo organizatorja, da bi bil seminar na dostojni strokovni ravni Tega seminaristi zavodu za šolstvo niso zamerili.
Seminar je potekal v glavnem v manjših diskusijskih skupinah, ki so jih vodili za grupno delo usposobljeni moderatorji, diplomirani psihologi: Vinko Skalar, znanstveni sodelavec instituta za kriminc logijo v Ljubljani, Branko Martinovič, direktor prehodnega mladinskega doma v Ljubljani ter Milona Bregant, Leon Lojk in Janez Bečaj, psihologi vzgojnih zavodov.
Majhne skupine so zahtevale največje sodelovanje vsakega.
Omeniti velja tudi originalno zamisel za učinkovito komunikativnost med posameznimi grupami. Vsaka skupina je že na začetku, na primer, popoldanskega dela dobila zapisana stališča in sklepe vseh skupin z dopoldanskega dela seminarja, z nalogo, da jih temeljito preštudira in šele nato nadaljuje s svojim delom. Čeprav smo bili seminaristi porazdeljeni kar v pet skupin, so se prav zaradi te komunikativnosti vse skupine sočasno prebliževale dokaj enotnim pogledom na načrtovanje vzgojnega dela. Divergetna stališča, ki so prišla za »okroglo mizo", so nastala bolj ali manj zaradi pomanjkanja časa ali zaradi slabe izrazne sposobnost nekaterih seminaristov.
Seminaristi smo se vrnili v svoje vzgojne zavode polni novih spoznanj in idej. Za tako koristen in uspešen seminar smo iskreno hvaležni zavodu za šolstvo, ki se je s tem oddolžil za dolga leta zanemarjanja vzgojiteljev. Še posebno smo hvaležni obema referentoma, prof. Janezu Vivodu, ki smo ga na seminarju komajda kdaj videli zato pa tem bolj čutili, vsem petim moderatorjem za njihovo diskretno vodenje skupin in dr. Skaberuetu, kije s svojo izredno pravniško natančnostjo uspešno rešil vsa nesoglasja, nastala v naglici, in s tem dokazal, da r.i samo pravnik, temveč tudi odličen poznavalec naše vzgojne problematike.
IVAN ŠKOFLEK
Pred Poljanskimi vrati; mestno obzidje Škofje Loke z gradom.
Barbara Škerl, učenka 8. razreda Ledine
Moje misli o spolni vzgoji
Zakaj sem napisal tele misli o spolni vzgoji? Zaradi problemov, ki jih srečujem in slišim v svojem poklicu. Pojavljajo se primeri, da je deklica osmega razreda osnovne šole noseča. Ko to zvemo, največkrat rečemo: „Ta mladina je pokvarjena. Še bolj jo moramo držati na vajetih. Mati in oče nista nič boljša itd. “ Velika večina učiteljev misli, da je tako opravila svoje delo in zadostila prosvetni etiki. Nismo se vprašati, kako se počuti naša noseča učenka in kako naj ji pomagamo v njenih težavah ter tako vzgajamo. Če bi več ur posvetiti spolnosti in seznaniti s tem naše otroke, ne bi bilo takih primerov.
Poučevanje mladih poteka brez učnega načrta in ustreznega znanja. Informiranje je različno prek različne pornografije, ljubezenske šund - literature, različnih domačih in tujih časopisov. Na žalost ugotavljamo, da je to osnovna literatura mladostnikov pri reševanju različnih emocionalnih problemov, ki so vezani s spolnostjo. Ugotavljamo še, da se mladina v večini primerov uči iz svojih izkušenj ali pa na izkušnjah starejših vrstnikov. Vprašamo se, zakaj mladina ne vpraša za nasvet tistih starejših, ki bi ji v resnici morati pomagati? Kdo so tisti starejši? Starši ne znajo na primeren način posredovati svojih spoznanj otrokom. Pri odgovorih na vprašanja so zelo nerodni ali pa neodgovorni. Otroci nas sprašujejo: „Mama, kako sem prišel na svet? Mama, kaj je nosečnost? “ Nekateri starši odgovarjajo zelo nerodno. Če otrok že o tem nekaj ve in mu z našim odgovorom ne ustrežemo, nas ne bo več spraševal ati pa bo celo nehal spraševati. Zakaj ne bo spraševal? Zato ker bo vse o resnici slišal na vulgaren način na ulici, v kinu, prebral v pornografskih časopisih itd.
Otroci in mladinci sprašujejo zelo radi in pogosto. Naša naloga je, da smo pri tem potrpežljivi in da na primeren način odgovarjamo na vprašanja. So tudi starši, ki na vprašanja svojih otrok ne želijo odgovarjati niti o tem kaj vedeti. To so težke vzgojiteljske napake. Otrok bo ostal za vedno zaprt v svoj svet. Vrata le-tega bo odpiral prijatelju. Takšnih mladih ljudi je veliko. Postajajo družbeni problem, V šoti govorimo o spolnosti zelo malo ali sploh nič.
Vzgojitelji-učitelji so še vedno samo predavatelji, redkokdaj učenčevi prijatelji in svetovalci. Problem spolnosti pa ni samo problem mladih.
DANE KATALINIČ
Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE SLOVENSKA BISTRICA razpisuje na podlagi 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Uradni list SRŠ, št. 14/69) naslednja delovna mesta:
1.	Ravnatelja osnovne šole pohorski odred“ Slov. Bistrica
2.	Ravnatelja osnovne šole „Gustav Šilih" Laporje
3.	Ravnatelja osnovne šole Sp. Polskava
4.	Ravnatelja osnovne šole Tinje
5.	Ravnatelja osnovne šole Črešnjevec
Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole, določene po zakonu o osnovni šoli in ima vsaj pet let vzgojno-izobraževalne prakse.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite naslovni komisiji v roku 15 dni od objave razpisa.
Kdaj bo več posluha za rast mladih?
V. Mala Groharjeva slikarska kolonija v Škofji Loki
Od 2. do 4. junija je bila v Škofji Loki V. Mala Groharjeva slikarska kolonija pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine Škofja Loka Toneta Polajnarja. Organizirali so jo: odbor Male Groharjeve slikarske kolonije Škofja Loka, Loški muzej, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zveza likovnih pedagogov Jugoslavije. Namen kolonije je vključiti pionirje — likovnike v praznovanje 30-letnice Zveze pionirjev Jugoslavije in v akcijo Jugoslovanskih pionirskih iger za znak „Pionirski odred 1000 radosti".
Za sodelovanje na koloniji so se lahko prijavili pionirji potem, ko je bil objavljen razpis. Na tej zvezni prireditvi so sodelovali 303 pionirji iz vse Jugoslavije in 80 likovnih pedagogov. (Iz drugih republik: 24 pionirjev: iz Beograda 6, iz Sarajeva 6, iz Skopja 6, iz Nove Pazove 3, iz Šabca 3.) Vsako skupino pionirjev - likovnikov je spremljal likovni pedagog — mentor. Delo Male Groharjeve kolonije je potekalo v treh skupinah oziroma krajih: v Škofji Loki, na Visokem in v Sorici. Po končanem delu so se pionirji—likovniki s svojimi mentorji zbrali ob pikniku na vrtu Loškega gradu. Za prijetno razpoloženje sojim zaigrali bratje „Arnol“ iz Železnikov, zaplesala pa je šolska folklorna skupina iz Preddvora v gorenjskih narodnih nošah pod vodstvom Mirka Udirja. Uspešno delo kolonije je sklenila v nedeljo takojšnja razstava del pionirjev — likovnikov, fotografski krožek pa je poskrbel, da so bile fotografije narejene takoj. Prav gotovo predstavlja oboje za udeležence izjemno doživetje.
TU SE POKAŽE NADARJENOST IN SPROŠČENOST
Stara mesta so kot stari obrazi: dragi so nam, ker so slikoviti in bogati. Tak prisrčen, sončen obraz je imela Škofja Loka, gostiteljica pionirjev — li-'.ovnikov v dneh Male Groharjeve kolonije. Zazdela se nam je kot stara mati, ki je ujela otroke v svoje zeleno naročje. Tokrat soji oni narisali pravljico — njihovo resnico o njej. S svojimi drobnimi prsti so ujeli svoja iskrena doživetja, svoje vtise in jih enako neposredno izrazili v temperi, akvarelu,. tušu ali svinčniku. Marljivo so delali, nekateri stoje, drugi kleče ali sede — vsi enako zavzeto. Obiskali smo jih, jih zmotili pri delu in vprašali za vtise.
Učenka 8. razr. iz Ledin Barbara Škerl je klečala ob svoji živahni temperi. Dejala nam je:
„Veste, zelo rada rišem. Najraje rišem pokrajino in ljudi. Zelo vesela sem bila, da pojdem v kolonijo. Mislim, da je delo v naravi najboljše." Zagledan v svojo risbo je učenec 8. razr. o. š. Grm Aleš Roter iz Novega mesta modroval: „Samo daje lepo vreme. Zelo dosti mi pomeni, da sem prišel sem. To je užitek in nagrada. Največ rišem s svinčnikom, za barve nimam smisla. Mislil sem, da mi bo to postal poklic, pa ... Skoraj se ne da živeti s tem .. . Bolj sem navdušen za tehniko."
V Spodnji Sorici na hribčku stoji stara hiša, kjer se je 15. 6. 1867 rodil slovenski slikar — impresionist Ivan Grohar. (Na oddaljeni domačiji onkraj doline še danes živijo njegovi vnuki.) Prav tu smo srečah slikarja — pedagoga in mentorja iz Gorenje vasi Toneta Logonderja. Povedal nam je, da sodeluje v koloniji kar sedem njegovih učencev, šest jih je iz Železnikov in celo sedem pionirjev do 4. razreda iz Sorice s svojim učiteljem Mirkom Kačarjem. Med drugim nam je dejal: „V našem kraju se je rodila ideja za Malo Groharjevo kolonijo. Če imamo veliko kolonijo, zakaj ne bi imeli še male? “ Povedal nam je, da je imela prva kolonija pred štirimi leti dve skupini, ki sta ju na začetku sestavljala fotografski krožek in Ljudska tehnika. Duša teh začetkov je bil prizadevni Lojze Malovrh
(sedanji predsednik odbora Male kolonije in ravnatelj gimnazije). Iz tega se je izkristalizirala likovna kolonija. Letošnja je že peta po vrsti, prva je bila leta 1968. Meni, daje zamisel o koloniji odlična, saj se je udeleži veliko likovnih pedagogov. Zanje predstavlja ta kolonija nekak simpozij, izmenjavo izkušenj, dela in ne nazadnje, obnovljena prijateljstva in srečanja po akademiji. Nadaljeval je: ,,Ni naš cilj, da bi stražili otroke. Tu se pokaže nadarjenost in sproščenost, tisto, česar ne narekuje učitelj. Pa tudi otroci ne morejo spraševati, kako se potegne
Z razstave v šolskem muzeju v Ljubljani „Slovenska šolska knjiga ob 200-Ietnici uradnih šolskih tiskov"
Ljubezen do ljudi
V galeriji Mestne hiše v Kranju se nam je 9. junija predstavil Stojan Kerbler z razstavo fotografij. Njegove fotografije so realistične, kompozicijsko čiste, nekatere na umetniški ravni. Velika prednost fotografa-umetnika je njegovo poglobljeno upodabljanje ljudi, vedno prisotno čustvo do človeka in njegovega doživljanja bolečine. Dela zajemajo motive iz okolice Ptuja, katerim ostaja zvest.
Konkretna umetnost
Hkrati razstavlja v galeriji Prešernove hiše v Kranju mladi akademski slikar Jože Gorinšek. Njegov umetniški ciklus bi lahko imenovali konkretna, geometrijska umetnost.
S kombinacijo barve, linije in polkroga nam prikaže naravo kot seštevek geometrijskih zakonitosti. O prisotnosti ploskve ni dvoma, o prisotnosti prostora pri njegovih delih pa se nam ta nehote poraja.
TEA DOMINKO
čopič." Povedal nam je še, da so likovni pedagogi mnogo pri-pomogli k uspehu kolonije. Veliko jih je iz Gorenjske, ki pripeljejo otroke zjutraj na delo in jih zvečer spet odpeljejo. Opaža se vzpon pri likovnih izdelkih, saj je veliko pionirjev, ki .so že sodelovah na prejšnjih kolonijah. „Lahko bi jih bilo še več, če ...“ Lahko kar sami nadaljujemo: če bi imeli republi&i organi več posluha za rast mlade ustvarjalnosti, če bi pomagali pri financiranju take zvezne manifestacije.
Neodpustljivo je, da je Ljubljana tako zelo zaposlena z Jakopičevim paviljonom (čast in hvala mrtvim), da ne utegne misliti na živo, mlado ustvarjalno rast. Do kdaj bo še tako?
Kot vemo, je Mala Groharjeva kolonija edina kolonija tovrstne dejavnosti. Likovniki so se nedavno pogovatjah o predlogu, naj bi se ta kolonija selila po Sloveniji. Letošnjo jesen bo prva taka poizkusna vmesna kolonija v Tržiču.
Zaprosih smo za krate® govor še predsednika odj Male Groharjeve kolonije i* nega pobudnika Lojzeta vrha.
Pohvalil je vse občj organe za njihovo prizadej aktivno vključevanje ki se je letos izredno izka pri pripravi programa kol01 Prav posebna pohvala pa vsem občanom za trud, “ gostom čim bolj ustregli J kel je priznanje republiški ^ prijateljev mladine, ki je fkj no podprla kolonijo s 30® S-din.
Nadaljeval je: „Vsak° sem prosil in prosil repub' kulturno skupnost za fina11 pomoč, sedaj ne P10
več ...“
ČIM VEČ PRIJATELJSTVA
V Škofji Loki smo poiskali še likovnega pedagoga na osn. šoli Vladimir Nazor iz Skopja, Božina Barutovskega. Pohvalil je izreden sprejem in organizacijo, se skupaj s svojimi otroki navduševal nad motivi. Vredno je opozoriti na njegov predlog: dobro bi bilo ujeti otroško likovno impresijo o folklori, nošah, reliefih in lesenih izdelkih in na naslednji mali koloniji usmeriti skupino pioniijev v to. Škoda bi bilo ostajati le pri arhitekturi in pokrajini, pri tem pa preskočiti drugo narodno bogastvo Gorenjske.
Omenil nam je, da bod0j dih pionirjem — likovnikt>:!| ugotavljali njihove po klice J bi ugotovili, ali jih je to usmerjalo, ali pa je bilo le trenutne dejavnosti. IIfl| pioniijev spravljajo v kasneje jih bodo pozva*1^ anketo.
Predsednik Lojze Malo^L
- - - "*
sklenil: ,Aloja osebna težnj, vedno bila, da pokažejo svojo ustvaijalnost, svoje nje v tej obliki likovnega ust j janja, s kakršno so se ukva1 tukajšnji ustvatjalci - naši P,'j niki. Želimo, da bi si pionit]. njihovi mentorji nabrali zamisli, predvsem pa, da b” pri nas dobro počutih. Gostjf drugih republik so nam še dobrodošli kot domači, kefI limo navezati čim več prija® skih stikov."
TEA DOMIN'
Razpisna komisija	?
OSREDNJE KNJIŽNICE KRANJ
Kranj, Tavčarjeva 41	L
ponovno razpisuje po 66. členu statuta zavoda prosto deti lovno mesto	b
UPRAVNIKA KNJIŽNICE	'
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še tele^
-	visoka strokovna izobrazba, bibliotekar ali profesor fd0j,j zofske smeri; vsaj 8 let delovnih izkušenj;
—	5-letna praksa na odgovornih delovnih mestih v kulturn1! ah prosvetnih delovnih organizacijah.
Poleg vloge morajo kandidati predložiti dokazila o strokove^ izobrazbi, opis dosedanjih zaposlitev in kratek življenjepisj Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Prijave sprejema razpisna komisija zavoda.
%
OTROŠKI VRTEC TEZNO	'	fjj
razpisuje prosto delovno mesto	fee
pomočnika ravnatelja.	P z
Pogoj: končana srednja vzgojiteljska šola z večletno praks0N, Nastop službe 1.8. 1972	jbr
_________________________________________________
RAZSTAVE
Šolska glasila in mladinski listi
V stebriščni dvorani gorenjskega muzeja v Kranju so 6. P ■odprli razstavo ob mednarodnem letu knjige. Pripravila jo je nirska knjižnica v Kranju s sodelovanjem slovenskega šolskega žeja v Ljubljani pod naslovom šolska glasila in mladinski tiski Na pregledni in lepo urejeni razstavi, osveženi tu in tam ško risbo, se zvrstijo rokopisi, faksimile šolskih tiskov, mladik listov in revij od leta 1848 do današnjih dni. Prek njihovih P menelih strani potujemo skozi čas in spoznavamo prizadeval ohranjevanju in bogatenju naše besede. Ustavimo se ob reviji k (sodelovali so: Fran Levstik, Gustav Strniša, France Bevk in dP Pred nami se zvrstijo listi in revije, najboljši predvojni mladini Naš rod (1926-1944 - urednik Josip Ribičič) in veliko dn‘l Najpomembnejši šolski list te dobe so bile Vaje. Partizanski J1 dinski tisk in revije, ki so bile namenjene otrokom (Pionir, ^ rod in druge) nas spomnijo na čas partizanskih šol. Ta tisk je ^ nadomeščal slovenska berila, njegovi sodelavci pa so bili otrt Pred vojno so izhajali literarni listi največ na gimnazijah, P® ^ pa tudi na osnovnih šolah. Ko se je v krožkih rodila zahtev izdajanju glasila, so za osnovno šolo skrbeli mentorji. Lepoši? glasila so se sčasoma spremenila-v literarno-novinarska. Urcf uredniški odbor z mentorjem. Večina glasil je ciklostiranih, ^ tera so tiskana, manj pa jih je v rokopisu. Za njihovo finatid^ skrbi šola. Razstavo sklenejo povojni zborniki gimnazij (Platt^^ - Kranj, Dijaški mozaik - Škofja Loka in drugi), ogleda^10 lahko tudi Galeba iz Trsta, Pionirja, Cicibana, Kurirčka in no™ mladinska glasila. Med temi so bila nagrajena naslednja: Stotih osn. šola heroja Bračiča iz Tržiča, Naše poti - iz Železi, Brstje - osn. šola Lucijan Seljak Kranj, Trate - osn. šola ČV Golar Trata, Odmevi izpod Krvavca - osn. šola Davorin Je"
'l
'je
f°/(
He(
IZIJUU I\.I VilvLU — UbTl. SOIU L/dVOrl’1
Cerklje. Podelili so tudi šest nagrad posameznikom	^
TEA DOMU*1
Izberite med novimi knjigami • Izberite med novimi knjigami
jnjigi o vprašanjih izobraževanja
itVhkateri menijo, da sodi izobraževanje danes med najvažnejše ist^e probleme. Če je uporabljeno smotrno, lahko ustvari val!« družbo, če pa je zlorabljeno, nas lahko uniči. Zato nas ne Pl’ ce posvečajo temu problemu in vzgoji mladega rodu priznani ^čjjvnjaki in misleci vse večjo pozornost. nC^en izmed teh je George Pickering. V svoji knjigi, ki smo jo b:'l‘ v srbskem prevodu JZAZOV OBRAZOVANJU" (v ori-The Challenge to Education), se avtor ukvarja zlasti z vpra-e j is izobrazba zgolj orodje družbenega napredka ali pa sama ^jAvnen - torej zadeva osebne kulture, ter kdo je poklican, da jAtobraževanje reformiral in kako. Pove tudi, kaj bi bilo treba Jj1* da bi se sedanje stanje izboljšalo. Svoja izvajanja opira na IN tna dela drugih avtorjev, ki se ukvarjajo s podobnimi vprašanji. J!a jih na koncu knjige v 'skrbno izbrani bibliografiji. Knjigo ..jtrani, v latinici) je izdal Narodni univerzitet v Beogradu v , Biblioteka XX. vek. Stane 25 N-din. yo delo „SVETSKA KRIZA OBRAZOVANJA“ (v originalu: rnondial de 1’education), ki jo imamo prav tako v srbskem difo’ ie naP‘sal F- H. Coombs. Svoja izvajanja opira avtor na Y>°, da se je po II. svetovni vojni človekovo okolje izredno 0 spreminjalo, k čemur so bistveno pripomogle številne revolu-•Jd so v vsem svetu zajele demografijo, družbene odnose, poli-'le je strukture, ekonomiko, znanost in tehniko. Razvijali so se ]lo' izobraževalni sistemi, vendar ne tako hitro, da bi lahko
šho
spremljali pospešeni ritem sodobnega življenja. To zaosta-
rii j ,e bistvo krize izobraževanja. V glavnem ga povzročajo štirje •' 1- izredno povečanje potreb po izobraževanju, zaradi česar vrij6 dobesedno preplavljene z učenci; 2. resno pomanjkanje kar onemogoča ustrezno prilagajanje tudi v primerih, ko sbnega denarja ne primanjkuje. Ugotovljeno je, da je kriza izo-fvanja izrazitejša tam, kjer se klasična, že sklerotična šola ni Prilagoditi novim potrebam in organizirati posredovati znanje 'du z njočno povečanimi potrebami; 4. pomanjkljiva dejav-same družbe, vklenjene v dosedanja izročila, stališča, sistem itd. in zato premalo sposobne, da bi v interesu svojega da smotrneje izkoristila šolstvo in njegov učnovzgojni kader. y /e v tem, da se šolstvo in družba sporazumeta za ustrezno Ivanje in prilagajanje. Brez takšnega sporazumevanja bo po-zaostajanje izobraževanja vedno bolj kritično. Pri tem nikakor j*en>o pozabiti, da je tudi izobraževanje svojevrstna proizvod-^atere n* tnožna nobena industrijska proizvodnja ter razne ‘T:.’ tako potrebne sodobni družbi. Avtorjev namen je bil sicer L 1 zSolj diagnozo stanja izobraževanja v današnjem svetu; kljub Po se ni mogel izogniti pozivu za nujne ukrepe, ki naj sedanje 'ui lzP0ljšajo. To pa še povečuje vrednost pričujoče vrednost ■j 'pče knjige, ki jo je izdala beograjska založniška hiša Glas kot le	Obrezovanje in kultura. Knjiga (225 strani, v latinici)
T 60 N-din.	VMTOR
Dr- V. SCHMIDT: VISOKOŠOLSKA DIDAKTIKA
'iJ0n-*ka sodi med samostojne pedagoške discipline. Proučuje po )r‘t°sri poučevanja nasploh: nekateri jo vrednotijo kot teorijo jo )fZevania v šoli ter zunaj nje, nekateri pa zgolj kot teorijo (7 . zevanja pri pouku. Ena izmed pomembnejših vej didaktike je V fa‘Sok°šolska didaktika.
'd j j^dajoče pedagoške zahteve na visokošolskih zavodih ter vse vS ,fP.tlVen in kritičen odnos študentov do didaktičnih problemov 11 i,e ^Bkega pouka terjajo učinkovito izboljšanje njegove dose-^ niia^nizacije. Zato je najnovejše delo univ. prof. dr. V. Aoji’! vIS°KOŠOLSKA DIDAKTIKA- več kot dobrodošlo, odil Pridnostjo do obstoječega stanja na naših visokošolskih ^j bi opozorilo na bistvene probleme visokošolskega
°dih
sni nas ter Pridobivalo, univerzitetne učitelje za postopno-'°f ,Vf ^ določenih pozitivnih sprememb, i I j6 razdelil svoje delo na devet logično razporejenih po-id Nhodiščni problemi visokošolske didaktike; Viri, razvoj in rofjjrisokošolske didaktike; Predavanje - temeljna oblika visoko-. Pouka; Vaje: Skupinske oblike študijskega dela študentov; d, b J^udentove motivacije v visokošolskem pouku; Samostojno v'\<rventOV: Preverjanje in ocenjevanje znanja študentov ter Posebnosti izrednega študija.
" N .tudi skrbno izbran seznam uporabljene domače in tuje • Iderature, ki obravnava to problematiko. Knjigo (165 P ,e izdala Državna založba Slovenije. Stane 69 din.
J	VUT0R
OB JUBILEJU MOHORJEVE DRUŽBE
Mohorjeva družba, najstarejša slovenska knjižna založba, praznuje letos 120-letnico svojega obstoja. Današnji čas pušča že nekoliko v senci njeno vlogo v dobi našega kulturnega preporoda, pri širjenju slovenske knjige do naših najbolj zakotnih vasi in v časih narodnostnih bojev ob naših mejah.
Tiskovna konferenca v začetku tega meseca v Ljubljani, vodil jo je upravnik in odgovorni urednik Mohorjeve družbe v Celju, dr. Rado Bordon - je pokazala, da je družba kljub letom še vedno vitalna in da se zaveda svoje nadaljnje kulturne funkcije. Tako bodo njene redne, tokrat jubilejne publikacije za l. 1973 izšle ob koncu tega leta v 60.000 kompletih. Med njimi bo tudi bibliografija, ki je vsekakor zanimiv literarno zgodovinski dokument. V nizu svojih izrednih izdaj je družba letos sklenila Zbrano delo dr. Franca Detele in izdala še zadnji, četrti zvezek Starosvetnih šeg in navad Slovencev, avtorja dr. Nika Kureta. To je pomembno etnografsko delo, ki je dobilo ugledna mednarodna priznanja kot vzor metode pri obravnavi duhovnega sveta določene ljudske regije; delo bo brez dvoma kmalu pomenilo knjižno redkost trajne vrednosti. Že v septembru 1.1. bo ponovno izšla tudi Grafenauerjeva Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva, tokrat v redakciji avtorjevega sina, univ. prof. dr. Boga Grafenauerja.
Jubilejnemu letu je končno namenjen še en poudarek: družba je pripravila dve letni literarni nagradi. Prvo, Finžgarjevo, bo razpisala oziroma podeljevala za literarna dela raznih zvrsti, namenjena lastnim rednim ali izrednim publikacijam, drugo, Janežičevo, pa za propagandno publicistiko o družbinem delu in njenih dosežkih.
Jubilantki želimo tudi v prihodnje mnogo uspehov na poti k našim skupnim kulturnim smotrom!
J. R.
HREPENENJE (prostorski kolaž, 1972; Stane Jagodič)
NAŠI RAZGLEDI
Naše bralce opozarjamo na naslednje sestavke vil. številki NAŠIH RAZGLEDOV:
-	Aleš Bebler: Premiki v velikem trikotniku (str. 325)
-	Anton Moljk: Raziskovanje razvitih za manj razvite (str. 327)
-	Miro Lužnik: Ob novem učnem načrtu za osnovne šole (str. 328)
-	Janez Škrjanc: Problemi investiranja (str. 329)
-	Teorija socialnega dela (ob posvetovanju, str. 330)
-	Sporočilo ob mednarodnem letu knjige (str. 341)
-	Ing. Franc Braniselj: Sedanji gospodarski „trenutek“ v podjetju (str. 343)
-	Evropski geti (str. 345)
-	Ob sestanku na vrhu (str. 346)
-	Tretji spodrsljaj (str. 353)
METAMORFOZA
Vedno se veselim konference. Ne zato, ker si lahko potem zapišem nekaj nedejavnih uric v formular 42-umega tednika, temveč zato, ker je to pravi pravcati delovni zbor: na njem se pogovarjamo o tako pomembnem delu, kot je vzgoja, od katere je odvisna prihodnost našega skupnega obstoja, pa tudi o vsakem učencu povemo svoje.
Od konca pouka do konference imam uro časa, ki jo seveda moram porabiti. Ganila me je podoba matere, ki je naravnost z osemurnega dela iz tovarne prišla v šolo vprašat za sina, temna in prašna od utrujenosti. To urico sem sklenila posvetiti njenemu otroku, da pomagam pri znanju, ki je pomanjkljivo. (Tudi tu mi ne gre za zapis urice, saj potem ne bi šlo za otroka, temveč za urico!).
Domala nestrpna sem zaradi konference, saj je predvideno predavanje, ki prav tako ni predavanje zaradi predavanja, ampak je razgledovanje po sodobnem svetu, čeprav so nas s petnajstimi leti službe obsodili na obmirovanje pameti, znanja in izkušenj. Veselim se predavanja, ker sega v področje mojega konjička - literature. Na vrsti je sodobni jugoslovanski pisatelj, ki je v svetu najbolj prevajan, Bulatovič.
Vsa sreča je, da imamo toliko denarja, da smo lahko našemu slavistu plačali delo, to je obširen študij o Bulatoviču in našemu slavistu sem zelo naklonjena, kajti imela sva istega profesorja in imava tako nekaj skupne pameti nekdanjega profesorja (uporabljiva in porabljena pamet pa žal ni izmerljiva s točkami). Slavist se je odločil za čudovito temo - Otroški liki v Buhtovičevih delih in zdaj niza slike odrinjenih otrok, zapostavljenih, nezakonskih ali najdenih v strogem, okrutnem patriarhalnem svetu z nepopustljivimi normami. Kako ganljiv je Bulatovič v opisu teh otrok, teh malih modrecev zaradi beraštva, kako prodorno človeški, ko v izgubljenih ženskih revah sledi nezakonske matere. Dih mi zastaja ob lepoti citatov iz Buhtovičevih del, spet mi nekdo nekaj posredno pripoveduje, to pot Bulatovič in to je pravcata duševna obnova tako predavanje in taka konferenca!
Tudi kolegi so prevzeti od slavistovega predavanja, razborito razpravljamo o privilegiranih in zapostavljenih otrocih. Tako predavanje je prava katarza: na novo se lahko posvetimo otrokom in vsebini našega deh. Nekateri vrtajo po Bulatovičevem življenju, jaz pa menim, da to ni prav; pisatelj je podaril človeštvu zgolj svoje delo, s tem pa še ni rečeno, da je njegova preteklost naprodaj javnosti.
Ravnatelj si zadovoljen mane roke ob toliki naši zagnanosti in nas komaj spravi v trezni tir vsakdanjosti, k poročilu svetovalske službe, ki je na šoli raziskovala vpliv celodnevnega bivanja otrok v šoli na otroško rast in razvoj. Ne, pri nas se ne zgodi, da bi imel otrok iz varstva za rojstni dan eno samo samcato željo, da bi smel ostati en dan doma, otroci se tudi ne vključujejo v kolektiv z medsebojnim pretepanjem itd.
Malce nerodno je bilo le to, da učiteljica prvega razreda ni dobila odgovora na vprašanje, ali v novi matematiki zavestno opuščamo natančno dojemanje dekadnega sistema in s tem neko determiniranost v dosedanjem načinu mišljenja in če to nehote rušimo, kaj storiti. No, na to bo odgovoril strokovnjak za matematiko, saj odgovarja lahko le tisti, ki odloča ali soodloča, nova matematika pa je sicer zelo prijema.
Psiholog, ki je pravi psiholog, ki ne proučuje ljudi za svoje potrebe, ampak za zdravo ozračje v šoli, govori o modemih roditeljskih sestankih iz Amerike, kjer se starši po pravilih grupne dinamike pogovarjajo posebej v skupini o vzgojno motenih, v posebni skupini pa o socialnih problemih. Učitelj ni pridigarski samodržec ali ceh nekakšen vzgojitelj staršev! (Škoda, da ničesar ne zvemo o naših napačno usmerjenih privilegiranih starših, ki bi si učitelja radi podredili in ga ,,z zvezami" spravili ob poštenost ter tako dosegli, da bi otroci v šoli bolje izdehli.)
Na vrsti je samo še kolegica, ki je bila nekoč naša odlična učenka in ki je vedno mladosmo v prvih vrstah tam, kjer je težko. Pronicljivo uvidi položaj, kaj storiti za občo korist in ne za hstno, nikdar ne potvarja dejstev zato, da bi koga spodkopah in pove, kako ji je po naključju prišel v roke Bilten TIS. V njem je našla podatke o tem, koliko dobi šola dohodkov na učitelja. Načne vprašanje, kako bi te dohodke pri nas vsestransko pravično razdelili.
Skoraj pretirano skromno pove, da se zaveda, da je bih sodobna blaginja dosežena tudi na račun odtrgljajev starejših učiteljev, ki so po vojni delali v cajgastih oblekah, stanovali v razpadajočih kmečkih hišah in si s prvega potovanja v tujino uvozili takratno strahotno dragocenost - kolo na nožni pogon. Zato predlaga, da se odstotek stimulacije da tistim starejšim tovarišem, ki po petnajstih letih službe le niso stagnirali v pameti, izkušnjah in vzgojnih prijemih. Ta mlada, a osebnostno zrela učiteljica sicer pove, da je proti okorelemu birokratskemu miru, a da kljub temu ne gre razkopavati tistih dragocenih človeških vezi, od katerih je odvisen skupni uspeh in jih zajema psihologija grupne dinamike. Kako čudoviti so ljudje - vsak je rezultat izkušenj svojega časa, okolja, osebne praktične misli, bolj kot naslikane ideološke!
Seveda so vsi za predlog nadebudne sodobne tovarišice, le starejši so malce v zadregi, ko ne razpravljamo samo o delu, ampak tudi nečem tako banalnem kot je denar, ki ga je sicer dobro imeti, ne more pa biti vodilo življenja. Tako pač razumemo enakopravnost samoupravljavcev! Potem je, žal, konec konference in mi vsi vemo, zakaj smo živeli in zakaj obstajamo!	MILKA KOVIČ
ROJSTVO (sestavljenka, 1971; Stane Jagodič)
Opice so nam blizu samo zato, ker je bilo premalo DELA, ki spremeni opico v človeka.
Medtem ko lev lovi, kujejo šakali načrte.
Vrabci se družijo v jate, da bi bili videti kot oblak. Orli letijo sami, da ne bi zatemnili neba.
Vse pade v gobec lisice, ki čaka pri vznožju prestola.
Volkovi imajo radi srnjad, preroki pa ljudstva.
Ogenj v džungli druži živali, ogenj ob ognjišču - družino.
Tako dolgo že človečimo človeka, da ne more več živeti brez živali.
„Kraljestvo dam za lovišče brez ljudi!“ je zaijovel lev, potem ko je izgubil prestol.
Psi so bili prvi v vesolju, upajmo, da ne bodo poslednji na zemlji.
Golob miru je ma jedilniku mnogih armad.
Polh spi in se redi. Temu pravi — pasivna revolucija.
Stekle pse in evolucijo je dobro imeti na vrvici.
Če si že papiga, imej vsaj človeški stil!
Kit je dokaz, da velike ribe žive od majhnih.
Ivan Cimerman
STRAN 14
PROSVETNI DELAVEC
Pogovor z urednikom »Obrazov«
Pri mariborskem študentskem listu KATEDRA izhaja literarna priloga OBRAZI, ki opravlja pomembno kulturno poslanstvo med študenti mariborskih visokošolskih zavodov. Urednika Uterame priloge Leona SENGERJA smo prosili, naj nam odgovori na nekaj vprašanj.
— Katedra ima svojo literarno prilogo OBRAZI, ki jo vi urejate. Kaj bi lahko povedali o svojem delu in kakšna je vloga te literarne priloge v študentskem kulturnem življenju?
pobudo za ponovno izdajanje literarne priloge je dal nekdanji glavni in odgovorni urednik lista Katedre Slavko GERIČ, sedaj pomočiJk sekretarja konference ZK mariborskih visokošolskih zavodov. Rad sem se odzval temu povabilu, da bi prevzel urejanje take priloge.
Težko bi ocenil ves odziv oziroma sprejem te priloge pri študentski in mariborski kulturni javnosti. Zavedati se moramo, da živimo v dobi izredno hitrega komuniciranja in da se revija ali podobna literarna priloga obdrži le, če upoštevaš želje bralcev. Pojav študentske kulture je v resnici izredno težko pojasniti, ker ima svojo posebno družbeno usmeritev. Vemo, da Se študentje zavzemajo za takšne tokove, ki bodo lahko uresničili dolgoročne kulturne načrte. Na taki osnovi ureja kulturno stran KATEDRE tudi Vladimir Gajšek, in tako je načrtovana tudi vsebinska in oblikovna podoba literarne priloge, vendar predvsem na Ute-rami izpovedi. “
- Prva številka OBRAZOV je marsikoga presenetila, saj je prinesla v svojem konceptu nekatere nove elemente, zaradi katerih je nedvomno še bolj privlačna. Prilogo so študentje lepo sprejeli.
priloga je namenjena oziroma odprta vsem in vsakomur, mladim literatom in to ne samo v študentskih vrstah. V koncept smo zapisali, naj bi opravljala tudi določeno vzgojno izobraževalno funkcijo in bila hkrati spodbuda za nadaljnje literarno snovanje mladim avtorjem. O vsebinski zasnovi lahko rečem tole: priloga zajema štiri strani,
■ ki so deljene tako po namenu kot po likovni ureditvi. Prva stran je namenjena aktualnim člankom uredništva (pojasnila, razpisi itd.), na preostalem prostoru pa je objavljen daljši literarni tekst. Druga in tretja stran nosita naslov JZBRALISMO“. Namenjena je objavi poezije in proznih sestavkov. Zadnja stran pod naslovom JZ NAŠE SREDINE" predstavlja znane velikane duha v našem prostoru in času. Tako je ta stran v prvi prilogi prinesla izbor nekaterih pesmi iz nove knjige DALJNA TEŽIŠČA pesnika Vladimira Gajška, v tretji številki pa bo objavljen razgovor s pesnikom in TV urednikom Cirilom ZLOBCEM ob poudarku na nedavnem izidu njegove antologije „Čudna pustolovščina", ki je bila v javnosti in pri kritiki ugodno sprejeta. Priloga ima precej sodelavcev, v vsaki se predstavi šest ali sedem avtorjev, kriterij objave je strog. V izboru sodelujeta kulturni in odgovorni urednik Katedre.
Stanko Prek:
Ljudska modrost trden je most
(Izdala založba Obzorja, Maribor)
Jzkustvo je pregovor rodilo, ga potrdilo in ohranilo," pravi prof. Prek, ki je zbral gradivo ljudskih pregovorov in rekov ter jih uredil v pregledno in smiselno celoto.
V današnjem ne samo moderniziranem, ampak včasih že kar nerazumljivem časnikarskem in govorniškem jeziku nam bo - kot bralcu - predstavljala ta knjižica pravi oddih: tu je vse razumljivo, jasno in jedrnato povedano. Pregovori so stari (nekateri že čez 3.000 let, tako je dejal prof. Prek), drugi spet novejši, a vsi jasno izražajo življenjske izkušnje in imajo trajno veljavo. Nekateri so videti protislovni - a prav tako protislovna so lahko tudi enaka človeška dejanja ob različnih priložnostih.
Večina pregovorov in rekov je slovenskih (seveda je mnogo od teh povzetih po starejših virih), nekaj pa jih je zapisanih tudi pri bratskih narodih. Poleg splošnih so posebej zbrani še vremenski pregovori po mesecih in reki. Slovenci še nimamo frazeološkega slovarja, zato predstavlja tudi ta del knjižice svojsko vrednoto.
„To knjigo sem zbral in izdal pravzaprav v spomin in zahvalo materi, ki mi je — doma iz Škocjana na Dolenjskem — dala na življenjsko pot s seboj nekaj vedno veljavnih pregovorov," pravi Stanko Prek. Našim bralcem je najbrž poznan kot glasbenik in hkrati ga poznajo po zbirki „Tristo narodnih in drugih priljubljenih petih pesmi" (izšli leta 1964), ki je bila hitro razprodana. - Gotovo bo tudi ta. V šolah pri pouku slovenskega jezika nam bo v veliko pomoč pri učenju lepega in jedrnatega izražanja - kot tudi ob prikazovanju narodove modrosti in preteklosti. Knjigo Ivana Šašlja in Frana Kocbeka „Slovenski pregovori, reki in prilike" (izšla leta 1934) ima danes malo katera šola. Knjiga LJUDSKA MODROST TRDEN JE MOST bo zapolnila to vrzel.
Učenci osnovne šole Planina pri Sevnici
Razpisna komisija pri
OSNOVNI ŠOLI „JANEZ TRDINA11 v Stopičah
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	učitelja slovenskega jezika — PRU ali P
2.	učitelja nemškega jezika — PRU ali P
3.	učitelja likovnega in teh. pouka - PRU ali P
4.	učitelja za telesno vzgojo - PRU ali P, lahko tudi absolvent VŠTK za določen čas — 1 leto
5.	učitelja za razredni pouk na podružnični šoli DOLŽ
Za delovna mesta pod št. 1, 2 in 4 so zagotovljena samska stanovanja.
Druga številka objavlja v celoti izbor mednarodne sodobne poezije, celo tja do indo-hinduj-ske in kitajske. Tu so prevajalci dr. Mate Šimundič, Vladimir Gajšek, Leopold Petrovič in Zlatka Krašovec opravili pomembno prevajalsko delo. Tovrstna objava take antologije je pravzaprav doslej edina; s tem se je priloga uvrstila v krog priznanih revij. “
— Kako pa je s povezavo priloge OBRAZI in katedre za slovenski jezik na mariborski pedagoški akademiji?
,JVa to vprašanje žal ne morem najbolj ugodno odgovoriti. Pričakoval sem precej večje zanimanje študentov s PA, ki študirajo slovenski jezik. Odziva, vsaj večjega, pa ni bilo niti ob prvem razpisu OBRAZOV za uspele pesniške ali prozne sestavke. To me je precej začudilo, saj je z druge strani znana literarna ustvarjalnost slovenskih pedagogov in so verjetno tudi ti študentje bodoči predavatelji našega jezika.
Tekst in slike;
FRANCI KRŽAN
Podružnične šole — šiba božja
S podružničnimi šolami sem se r,mučil“ na Notranjskem, v Zasavju in zdaj meje prijelo, da bi se lotil enkrat za spre’ membo še „zloglasne“ Kozjanske. Izbral sem Planino pri Sevnici, prijeten kraj, skoraj na 600 m nadmorske višine. Njega dni se je Planina že ponašala s tem, da je turistični kraj, zlasti Zagrebčani so bili pred drugo svetovno vojno izredno navdušeni nad njeno zares idilično lepoto. Zdaj ni več tega in Planina, na skrajnem koncu Kozjanske životari svoje žalostno življenje, kot pač vse ostalo območje. Tu in tam se še zgodi kaj, kar jih vrže iz vsakdanje enoličnosti in se malo razmigajo. Takšna stvar je na primer nova šola, ki bi morala biti odprta že to šolsko leto. No, bomo videli. Lepo bi vsekakor bilo. Ne nazadnje je važno tudi to, da je Planina rojstni kraj pisateljice Ane Wambrecht-sammer, ki je napisala mogočno poenrn „Danes groije celjski in nikdar več“, kjer z veliko ljubeznijo opisuje svoj domači kraj in okolico, Kozjansko. Edini spomin na slavno rojakinjo, ki pa je pisala, velika škoda, v nemščini, je plošča na Španovi domačiji, kjer je bila rojena. Spodaj, na pokopališču, je njen grob, že skoraj pozabljen, nedaleč vstran pa počivajo grofje planinski, tudi že pozabljeni. Slovenci radi pozabljamo.
Planina z okolico je bila močan podpornik narodnoosvobodilni borbi in partizanskem šolstvu. Leta 1944 je Kozjanski odred osvobodil Kozjansko in tako je nastalo svobodno ozemlje in z njim vred tudi organizirano šolstvo. Nedaleč vstran, v Henini pri Jurkloštru, je bila prva šola na osvobojenem Štajerskem, partizansko šolo pa je imela tudi Planina, Pilštanj, Zagorje, poleg takratnih šol v osvobojeni zgornji Savinjski dolini. Jasno je, da so po vdoru okupatorskih čet v novembru 1944 te šole prenehale z delom. Vsekakor lepa tradicija —v šolstvu na Kozjanskem. Mimogrede skromna informacija: šola nedaleč vstran od Planine, Pilštanj, je leta 1966 povsem tiho in mirno „prešla“ — brez vsake proslave in spomina svojo petstoletnico.
In kako je danes s šolami na Kozjanskem, točneje povedano, s šolo na Planini? Na vsa vprašanja mi je odgovoril FERDO ŽAGAR, ravnatelj šole, ki mi ga niti ni bilo treba iskati, saj sva trčila kar pred šolo, ko se je ravnokar odpravljal skupaj z učenci v gasilski dom, da bi ga pripravili za neko prireditev. Gasilski dom je tudi telovadnica, kar pač ni prav. Da pa ne bo dolgo tako, mi je rekel, in moral sem mu verjeti, kajti za gasilskim domom že končujejo novo šolo, ki bo zares lepa in velika in sploh takšna, da bodo vsi zadovoljni z njo.
Ko so otroci vse uredili, sva z ravnateljem sedla v njegovega fička in se odpeljala proti domu. Tam — ob kavici — seje začel pogovor. Je že tako: vse važne stvari se pri nas začnejo in končajo ob kavici. Kot da smo turška dežela in ne Balkan, mar ne? Naj mi Ferdo ne zameri, sploh pa tudi zato, ker ni bila samo kavica, pač- pa tudi slivovka.
Hudo me je torej mučil problem vozačev, problem podružničnih šol. Planina ima samo eno podružnično šolo. To je osnovna šola „Bohor“ v Šentvidu pri Planini, ki pa je bila do leta 1962 samostojna osemletka. Potem se je postopoma „prešolala“. Bolj problematična je šola v Rimskih toplicah, ki ima kar več podružnic, in boje se, da jih bodo morali ukiniti, kar pač ne dobe učiteljev. Šola v Šentvidu ima 36 otrok in kombiniran pouk. Pozneje, po četrtem letniku, pridejo učenci na Planino. Otroci morajo hoditi precej daleč, saj so kmetije razdrobljene daleč naokoli, torej hribovske kmetije. Da bi otroke kakorkoli vozili, ne pride v poštev, ker je cesta do Planine nemogoča in avtobusi ne marajo voziti. Tako si otroci pomagajo, kakor vedo in znajo, da bo bolje, ko bo nova šola in bodo tudi cesto menda popravili. Je pa tudi še drug načrt: da bi šolo sploh ukinili in v njej naredih industrijski obrat, otroke pa bi vozili na Planino. Industrijski obrat naj bi bil tudi v današnji šoli na Planini. Govoriti o planinski šoli karkoli, bi bilo nesmiselno, saj bo tako ah tako nova. Seveda so problemi, ki pa bodo z vselitvijo izginili. Planinska šola se bori s težavami kakor vse slovenske hribovske šole in ne nazadnje je njen veliki problem prav vozaštvo. Koliko je to pametno, prešolati otroke in kraju vzeti šolo, ne vem, zatrdno pa vem, da so imeli Italijani v vsakemu najmanjšemu kraju svojo šolo, pa čeprav enorazrednico. Tudi danes se ljudje upirajo temu, vendar so primarni interesi in ne šola. Tako je menda povsod brez izjeme. Če hodi človek po Sloveniji, zlasti po malce odročnih in zaostalih krajih, ima občutek, kot da se vse slovensko šolstvo vozi na štirih kolesih. Kam se vozi, ni jasno. Mar bomo krajem iztrgah njihove šole, že tako ali tako edina žarišča kulture? Ah ne bi bilo bolje te šole popraviti, jim dati vsaj osnovno, po četrtem razredu pa otroke prešolati?
O tej šoli torej ni mnogo povedati. Stvari so odločene in tako bo. Marsikdo se ne strinja z njimi, marsikateri ravnatelj. So pa še druge zadeve, ki prav tako mučijo naše šolnike, če ne še bolj, kot vozaštvo. To je na primer tudi zakon, ki govori, da naj bi vsi pedagogi imeli do leta 1972 visoko ali višjo izobrazbo. Ferdo ŽAGAR meni, da je zakon neizvedljiv in v marsičem pomanjkljiv. Že zdaj se nihče ne javlja na razpise, kaj bo šele potem! Dejstev ne bom ponavljal, ker sem jih že navedel nekje drugje. Ostane pa vprašanje, kaj bo .. .
Tudi vse ostalo se ponavlja. Predmetnik je preobsežen, preveč podrobnosti, neprilagojenost dežeh, pomanjkanje denarja za izboljšave, ni telovadnice itd. Na Planini se bodo stvari vsaj deloma uredile. Vendar, na svetu ni samo Planina.
„Naši otroci so bili strašni revčki, predvsem tisti, ki so šli najprej v šolanje. O telovadbi, takšni, kakršno so zahtevali od njih v novi šoli, niso imeli pojma. Isto seje ponovilo s kemijo in Triko. Dejansko torej mačehovski odnos do šol na pode-
želju. Žalostno je že to, da naša, šentjurska občina, nima niti ene telovadnice in tako bo Planina prva, ki se bo lahko pohvalila s tem.“
Posledica vsega tega je seveda osip, ki je nekaj manjši kot polovica. Mnogo je otrok, ki bi spadali v posebno šolo. Zdaj iščejo rešitev tega problema, kajti ti otroci v resnici prispevajo k velikemu Osipu, narejenega pa ni zanje prav ničesar ah pa zelo malo. Zanje ostaja samo ena rešitev, to je, da ostanejo doma, kakršni so, in to ob naši tako veliki skrbi zz mlado generacijo. V občini Šntjur, kamor spada Planina,Je ena dama taka šola in to v Šntjuiju, pa še ta ima en oddelek.
Otroci hodijo v šolo tudi po dve uri ne glede na to, kakšen letni čas je. Hodijo predvsem od tam, od koder ni mogoče organizirati prevoza. Tega se ne da spremeniti. Pač pa so otrokom nudili mahco, podružnična šolajo daje zastonj; ostali plačajo, to je tisti, ki zmorejo. Enako je v matični šoli. Temeljna izobraževalna skupnost ima menda precej posluha za to. Otroci so redno pregldani pri zdravniku, saj je zadnje čase zdravnik na Planini. Še posebno se posveča zdravstveno šibkim in to bo prav gotovo rodilo uspeh.
„Mishm, da je zelo dobro, ker je šolstvo v pasivnih občinah vzela v roke republiška izobraževalna skupnost, saj bi drugače vse skupaj ostalo tam, kjer je dolgo bilo. Od takrat naprej so se delovni pogoji zelo izboljšah pa tudi stimulacija učiteljskega kadra. Popravljene so bile krivice, ki so se vlekle od
osvoboditve naprej, je dejy^ do ŽAGAR.	Be
Vozaštvo je v resnici P1] !rri fenomen v preljubi sl0!1 r‘
dežeh. Kako dolgo bo T P oziroma, kako bo to šlOi
še videli. Sploh pa bi btf°na
da najbolje, da bi vse p°Ke ske šole ukinili in jih pre ■ '
OJVV OVSIV/ UXVJLl 1X1.1 111 Jlll V . 1.1,.
mesta, da bi bil potem
Vpiti
bili vsi zadovoljni. Saj
tako ali tako tega ne p0V„-' in slovenski kmet naj °s. 3
naprej zabit kot v
fevdalca
sih.
Zanima me, koga
taksni
kleto mika to vozaij611^^
mislim, ni tako prijetno, zdi, posebno za ma]' 0 otroka. __	'. L
Od Ferda Žagarja, prij3^ planinskega šolnika-ravfl’ sem se poslovil in se mil1™ ustavil še na popolni o#'' v Dobju, kamor me je 0 prijazna tovarišica iz Mia ^ knjige. Dobje je še višje k , nii nina, problemi pa so komaj da priti z avtom. J z avtobusom. Zbornk0 i kar na hodniku in tudi ttmn opravili kar na hodniku-tako, stara šola. Pa tudi 'j' ni ne vem kako briljanti^' deželje pač. Ljudje poiue« apatični in se ne zanimaRSfi, več za stvari. Vidijo, da V z prej in čemu bi ,si iave4 glavo? Glava ni žoga. , P-Odpeljala sva se v doPa 1 se pogovarjala. Kozjan^' £ krajina je res lepa. Grk ‘le njih cerkev, župnišče, nerju kijih prešteješ na prste Ta pa, kakršna pač je. ^ manj mika ljudi na te 9' ven cerkev in župnišč. P1 ter prosvete in kulture grobnice. MILENKO STR 0v'
Vzgojnovarstveni zavod „Janko Herman11 Žalec
razpisuje	,
— delovno mesto vzgojiteljice Pogoji: končana srednja vzgojiteljska šola.
Zasedba delovnega mesta s 1. 9. 1972. Stanovanja ul'
Sod
‘ki
Osnovna šola .Teter Kavčič1' Škofja Loka
>rcer
*ok
bihe
p
tn n ki0
za š.l. 1972/73 naslednja P'V
—	učitelja slovenščine in angleščine, PRU ah P
—	učitelja telesne vzgoje (moški), PRU ali P
—	učitelja za tehnični pouk in kemijo, PRU
—	učitelja za varstveni oddelek, PRU
—	učitelja razrednega pouka, za podružnično šolo Lenaf*
—	šolskega psihologa - dipl. psiholog.
Vsa delovna mesta so razpisana za nedoločen čas.
Prijave pošljite na upravo šole v 14 dneh po objavi. -
ponovno razpisuje sta delovna mesta:
3- G )vesu la, t
Pre ’®fs ki
lv«Ts,
ePrav
xJiuči k v Preb frbrc vsu
km V
ka. srno
k ti
’% 4iPr
!s,/e
razpisuje prosto delovno mesto	(%“
učitelja za zgodovino in zemljepis, P za nedoločen ^ im
SVET OSNOVNE ŠOLE ŠENTJUR PRI CELJU
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
-	učitelja za glasbo, PRU, P ali študent glasbe
—	učitelja za varstveni oddelek, U z ustrezno prakso Stanovanj ni na voljo.
EKONOMSKO-ADMENISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER KOPER
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.

RUDI MACAROL - 70-LETNIK
j rodu je iz Sežane, zato je J ^nes trden kot kraška skaJa Jeder kot lepo vreme. Pred I. ®tovno vojno je končal v Go-Mva razreda slovenske gim-Nato je begunec v Po-in šele leta 1917 se mu je Bočilo priti na goriško uči-|jsče, ki je gostovalo med 1. et°vno vojno z ravnateljem in ^gogom dr. Viktoijem Bež-^ v Ljubljani. Spomladi se je vrnil v Ločnik pri ,tlci in šele jeseni je nadalje-učiteljišče v Mariboru, kjer Maturiral 1922. Tako bo le-|,s svojimi kolegi proslavil !letnico učiteljiške mature. JVeP let je služboval pred voj-^ Šoštanju.
L.K°t zavednega slovenskega elja so ga Nemci takoj že 1941 aretirali. Nekaj časa
v Slovenjem v Brestanici.
j bil v zaporu
.itaU.11’ 11310 isrpjili so ga v Srbijo, v Trstenik
Beograd. Novembra 1941 se jinil v Novo mesto, služboval p Ulaga tušu pri Črnomlju, ves ^sPa je sodeloval s partizani.
. fjjja 1942 so njegovo družino °pani najprej odpeljali v no-opeške zapore, nato v intema-y Menigo v Italiji, zatem v ^janske zapore in po izlo-* vj iz procesa v Gonars. Ob 'UfPitulaciji Italije septembra se je vrnil iz Italije zopet v liplatuš, ki je bil na osvoboje-p ozemlju, kjer je bil tam ko-kpdant mesta in nato učitelj ni^vobojenem ozemlju do ju-
W Bo vojni je bil premeščen zo-
n*
pet v Šoštanj, dokler ni odšel v šole slovenskega Primorja za šolskega nadzornika za tedanji okraj Hrpelje. Po preselitvi okraja v Sežano je zaprosil za učiteljsko mesto v Šoštanju, že po enem mesecu pa so ga imenovali za upravitelja vajenske šole v Celju. To šolo je tudi sam organiziral in hkrati pripravil tečaje za vajence kovinarske in oblačilne stroke s podeželja za vso Slovenijo. Po uspešnem enomesečnem delu so ga imenovali za inšpektorja za okraje Celje, Šoštanj in Trbovlje zava-jenske-industrijske šole.
Kasneje je postal referent pri poverjeništvu za delo oblastnega odbora za Slovensko Primorje v Postojni. Po razformi-ranjutegaje bil ponovno inšpek tor za strokovne šole v Celju. Ob znanem uporu vajencev na steklarski industrijski šoli v Rogaški Slatini (kjer so bile same vojne sirote) je uredil nemogoče razmere in postal direktor te šole in upravnik internata. Po nekaj mesecih je prišel zopet v Celje. Tu je postal ravnatelj vajenske šole za urarje, zlatarje, graverje in optike za vso Slovenijo. Leta 1963 je bil šele pri 61 letih upokojen. Tovariš Rudi je bil za svoje pedagoško delo odlikovan z redom zasluge za narod HI. stopnje in z redom dela II. stopnje.
Stanovski tovariši, njegovi celjski znanci in prijatelji mu želimo še mnogo zdravih in uspešnih let!
STANKO SKOČIR
JULIJ POJBIČ
0 dolgotrajni in težki bolez-a^.° maja 1972 spremili na poti dolgoletnega učite-i-1 šolskega upravitelja Julija kvbiča. Rodil se je 31. januarja > 1 4 v Murski Soboti, kot sin Umnega obrtnika - barvarja. s Mo v no šolo je obiskoval v li^sk/ Soboti, šolanje je nada-\$al v takratni meščanski šoli ■fiV-endavi Že v zgodnji mla-ifd ga je veselil učiteljski po-i gjc’ zato so ga starši poslali na iMeljišče v oddaljeni Šopron. .; Pred prvo svetovno vojno, 1913, je maturiral. Ljube-. . domače prekmurske ie Friedla nazaj, na-et; Qilje svojo prvo začasno uči-mko službo v Bodoncih. Po , mesecih je bil premeščen gornje Slaveče, kjer je kot učitelj začel svojo vzgojijo delo na tamkajšnji
rvnišoli.
^°deloval je v prvi svetovni leta 1914, prestal triletno
vojno ujetništvo in sodeloval v prevratniških dnevih na Dunaju - 1919. Vrnil se je domov. Službena dolžnost ga je privedla nazaj v Gornje Slaveče, kjer je ob nastanku stare Jugoslavije prevzel tudi upraviteljsko delo na takratni sedemletni osnovni šoli
Vsi, ki smo ga poznali, smo ga vzljubili. Poznali smo ga kot vedrega, nasmejanega, vedno pripravljenega svetovati drugim. Poznali smo ga kot iskrenega človeka, ki ni poznal sovraštva in nevoščljivosti.
Njegovo dolgoletno vzgojiteljsko delo je povezano s šolo v Gornjih Slavečih in z generacijami, ki jih je usposobil za življenje. Devetinpetdesetletno vzgojno delo v tem kraju ga je povezalo s kmečkimi ljudmi tega kraja. Kako so ga spoštovali in kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb, ki se ga je udeležilo mnogo domačinov.
KG
LOJZE NEČIMER
)t n°žica prijateljev, znancev, .Cev, stanovskih tovarišev in * iz njegove zadnje šole iz 'tela, kjer je bil ravnatelj, se ^ Pokopališču v Ločni v No-0 JPestu pred nedavnim po-žlA°n od tovariša LOJZETA J iMR a. Zahrbtna bolezen, f ij7ater° je zbolel med zadnjo °’ 17111 je pretrgala nit življe-Govorniki so ob zadnjem ,^su popisali njegovo pot > toda vse te besede so bile Neskromne, saj je pokojni J!s Lojze vse življenje poki- rptedini, in predvsem Sril1 nčiteljem, ki jim je bil os, vzgojitelj in mentor. >ufV Gorenjec, je največ let
l^l na Dolenjskem, in se
ctl v zacinji vojni v pard-
" ’ v Gubčevo brigado. Z njo
Ožaril vso Dolenjsko. Dc-jl/.a 1944 je bil v VIL KOR-ajin-OV v Predgradu v Beli ^kjer je bil v njenem. Mh j kulturnik in pevo-j ‘ mnogi nedeljski mitingi, ►erf ^ Pr>rGali v tem kraju, n° Imeli v programu novo ansko pesem; nekatere Lv tem partizanskem L- P°d njegovim vodstvom zapeli.. . Pisal in re-ki so večkrat kaj ■ Zadeli predvsem tiste, ki
fee . ”Srefl“- Lada 1 Nu ni zameril, saj je tudi
na tak način vzgajal in reševal politične probleme... Po vojni je bil zopet v prosvetni službi. V območju in okrožju CELJA je pričel z organizacijo tečajev za mlade učitelje, poleg tega pa je kol inšpektor pomagal mladim kolegom na pot s tovariško besedo in nasvetom. Potrebovalo ga je na novo ustanovljeno učiteljišče v Novem mestu, in ko se je vrnil z družinico v dolenjsko metropolo, se je več let posvetil vzgoji mladega naraščaja na učiteljišču, ki je dalo na teren že prve pros\’etne delavce. Ti so takoj z uspehi začeli prenašati njegove misli in nauke med mladino ter ljudstvo. Kot dober kultumo-pro-svetni delavec je tudi vedel, kaj narod potrebuje, in zato je od učiteljiščnikov zahteval bogato izvenšolsko dejavnost. Seveda ga najdemo v teh letih tudi kot člana raznih organov oblasti, pa tudi v sindikatu prosvetnih delavcev so upoštevali njegove nasvete ih predloge. Toda povojne razmere so zahtevale, da je tov. LOJZE moral zapustiti učiteljišče in zaorati ledino še na osemletki v Šmihelu, kjer je bilo ves čas njegovega ravnate-Ijevanja močno čutiti njegovo sposobnost in delovno vnemo.
MARJAN TRA TAR-UČO
Člani foto kino kluba z osnovne šole v Kočevju imajo nov zvočni eumigov kinoprojektor ter z njim prav marljivo snemajo. (Foto: France Brus)
JERNEJ ČRNKO IN JOŽE KOROŠEC
Drug za drugim nas zapuščajo tisti tovariši in tovarišice, ki-so nekoč na naši severni meji -v avstroogrskih in starojugoslovanskih časih - bili najbolj nesebični in napredni izobraževalci in vzgojitelji našega ljudstva.
Tak je bil tudi tovariš JERNEJ ČRNKO, dolgoletni učitelj in upravitelj osnovne šole v Rušah, v tem ,.malem Beogradu", kot so imenovali ta čudoviti kraj pod zelenim in junaškim Pohorjem prav zaradi njegovega narodnozavednega učiteljstva -Lesjaka, Lasbacherja, Lichten-wallnerja-Senkoviča, Staneta. Med temi je bil tudi Jernej Črnko, rojen 9. 7. 1894, v Juriju v Slov. goricah; kot Schrei-nerjev učenec je poučeval in utrjeval naše ljudi in mladi rod v ljubezni do domovine in naše narodne pesmi - saj je bil ves čas in povsod: v Jarenini, Juriju, Lenartu, Selnici ob Dravi in od l. 1925 v Rušah pevovodja, violinist, čelist in telovadec pri Sokolu. Nacisti so ga izgnali s šestčlansko družino v Srbijo (Valjevo, Kosjerič, Verda, po osvoboditvi tudi v Sela-novce v Bolgariji). Ves čas je delal kot aktivist, njegovi hčerki Sonja in Janja pa sta padli v partizanih, katerim se je pridružil tudi najstarejši sin. Ni ga strla izguba ljubljenih hčera, še bolj se je po vrnitvi v v Ruše lotil dela: bil je predsednik zadruge, odbornik kulturno prosvetnega društva, ■ Partizana, Rdečega križa, skratka, bil je povsod, kjer je bilo treba prijeti za delo. Umrl je prav na dan slovenskega kulturnega praznika, 8. 2. 1972. Njegov pogreb, ki se ga je udeležilo ogromno Rušanov, Kozancev, Slovengoričanov, je pokazal, kako ceni ljudstvo svoje dobre
učitelje. Ob grobu sta se od njega poslovila ing. Jože Tršan in učitelj Fran Kotnik.
15. 1. 1888- 1972 smo pokopali Jia pobreškem pokopališču v Mariboru seniorja nekdanjih meščanskošolskih učiteljev, tovariša JOŽEFA KOROŠCA. Sin železniškega delavca iz Gornje Radgone, kjer je bil rojen, je po končanem mariborskem učiteljišču poučeval vrsto let v Negovi, nato pa po dokončanem meščansko-šolskem izpitu v Mariboru pod ravnateljstvom znanega pedagoga Draga Humeka. Po osvoboditvi je poučeval na poklicnih šolah, nazadnje na Kovinarskem šolskem centru v Smetanovi 18, kjer je bil več let tajnik, knjigovodja in predmetni učitelj matematike. Več let je bil tudi tajnik Tehniške srednje .šole. Malokomu je znano, da je kot izvrsten kaligraf sodeloval pri Majcnovi ..Začetnici" s še klasičnim rokopisom. Sestavil je tudi pregled razvoja mariborskih vajenskih šol in seznam učiteljev; tipkopis ima šolska knjižnica Kovinarksega šolskega centra v Mariboru. Tovariš Jože KOROŠEC je med nemško okupacijo rešil mnogo slovenskih vajencev, ki bi se sicer kot ..ukradeni otroci" izgubili v nemških taboriščih in na delovnih mestih, od tod jih je varno pripeljal v osvobojeno domovino. Po pravici so ga imenovali zvesti čuvar, hvaležnost pa mu je pokazala tudi množica spremljevalcev na njegovi poslednji poti, kjer so mu govorili tovariši: ravnatelj vajenske šole Jaka Štuhec, pedagoški svetovalec v pokoju Franjo Rogi in Henrik Reiter kot njegov nekdanji učenec.
i v TOVARIŠI
Osnovna šola ,.France Prešeren14 iz Kranja
razpisuje:
1 delovno mesto šolskega pedagoga, visoka izobrazba za nedoločen čas
3 delovna mesta v podaljšanem bivanju, ustrezna izobrazba, za nedoločen čas
OSNOVNA ŠOLA PODZEMELJ
razpisuje delovno mesto ravnatelja (ni reellekcija)
—	učitelja za angleščino in slovenščino — PRU ali P
—	učitelja za matematiko in fiziko — PRU ali P
—	2 učitelja za razredni pouk.
ŠOLA ZA OBLIKOVANJE
razpisuje delovno mesto
profesorja za slovenski in angleški jezik za nedoločen čas. Pogoji: diploma 2. stopnje filozofske fakultete na oddelku za slovenski jezik (A) in angleški jezik (B). Zaželena je pedagoška praksa in strokovni izpit.
Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLfi VAVTA VAS
razpisuje prosti delovni mesti za nedoločen čas
—	učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P Nastop službe 1. septembra 1972.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
OBISK NA POSEBNI OSNOVNI ŠOLI
Zagorje ob Savi
Pred nedavnim smo obiskali posebno osnovno šolo v Zagorju ob Savi. Ob tej priliki smo si ogledali razstavo likovnih in tehničnih izdelkov te šole. Lepi izdelki, razstavljeni v svetli dvorani Rudarskega doma v Zagorju, so nas vse prijetno presenetili. Šola je v teh nekaj letih zelo napredovala, kar je prav gotovo zasluga vodstva in celotnega kolektiva te šole. Učenci te šole, ki se predvsem delovno usposabljajo, so res pokazali že veliko ročno spretnost v izdelovanju raznih tehničnih izdelkov iz bakra in mavca. Učenke so razstavile poleg lepih prtov in prtičkov tudi lepo, preprosto krojena oblačila.
Po ogledu razstave nas je ravnateljica te šole povabila na ogled šolskih prostorov. Šola ima svoje prostore v precej stari hiši, ki na enem koncu že kaže nevarne razpoke. Notranjost šole je lepo urejena in čista. V kletnih prostorih imajo šolsko kuhinjo, v prvem nadstropju pa gostuje glasbena šola. Šola ima lepo urejeno tudi svoje malo igrišče. Prav bi bilo, da bi občinska skupščina Zagorje skušala v bližnji prihodnosti preskrbeti tej šoli lepše prostore, saj jih ta s svojim požrtvovalnim in uspešnim delom tudi zasluži.
NACE VODNIK
KAZNOVAN NASMEH
Tanja je komaj prestopila prag srednje šole. Ni bila slaba učenka v osnovni šoli ter tudi srednješolskega študija ne jemlje kar tako. Petnajst let ji je! Da, skoraj otrok je še, ki v svojem zasanjanem svetu večkrat, tudi med poukom zaide od zanjo nezanimive učne snovi v svoj svet, ki ji ga prinašajo knjige.
Tudi tistega usodnega dne je Tanja sedela tiho v razredu prvega letnika, čeprav je bila v mislih odsotna. V svoji odsotnosti, ko so ji misli ušle za kratek čas k prijetnemu spominu, se je nasmehnila. „Ona se večkrat nasmehne," je pojasnjeval sošolec Primož, ,.resnično se večkrat nasmehne, čeprav nima nobenega vzroka. “ Niti sošolci ne segajo v njen svet, ki je ujet med prebrane knjige, in njena razmišljanja, ki jo večkrat tako prevzamejo, da svojega nasmeha niti sama ne pozna. Toda, v trenutku, ko se je tistega usodnega dne, pri dokaj nezanimivo podani učni snovi, med učno uro nasmehnila, JO JE OPAZILA UČITELJICA. „Ti bom že po-
kazala, ker se trd posmehuješ," je hrumela proti Tanji, ki sploh ni vstala, ker enostavno ni vedela, da velja ves ta grom njej! „ Vstani, UKOR ZAHTEVAM!" Šošolec, ki ni niti opazil Tanjinega nasmeha ati pa je teh njenih nasmehov že vajen, je hotel vedeti, zakaj naj ima sedaj Tanja ukor, saj je izredno mirna in urejena učenka. Že pri prvih besedah ga je prekinila učiteljica, vsa razburjena: ,,SAMO ZINI, PA DOBIŠ ŠE TI UKOR!"
Kmalu je bila na vrsti prva' učna ura pri razredniku. Razglas ukora je trajal 30 minut. Pomešan z množico žaljivk je končal z izrečenim ukorom Tanji! Pravzaprav ni bilo niti enemu učencu v razredu povsem razumljivo: niti kaznovanje in še mnogo manj vzrok kazni. Kaj pa, če je morebiti Tanjine nasmeje v podzavesti nujno treba urediti in jo zato napotiti v vzgojno posvetovalnico ati poskrbeti z primeren razgovor : psihologom? Saj nasmeh naše mladine ni LE BREZMEJNA HUDOBIJA, mar ne?
DUŠAN
Tea Novak, osnovna šola Dobrova se je tudi udeležila slikarske kolonije.
VELIČASTNA PRIREDITEV V GORNJI RADGONI
Pod geslom „Dragi Tito, Td te vse proslavlja44, je bila v Gornji Radgoni v počastitev njegovega 80. rojstnega dne na grajskem dvorišču osnovne šole osrednja proslava v obliki pevsko glasbene revije cicibanov, pionirjev in mladincev radgonske občine.
Na reviji je nastopilo deset otroških in mladinskih pevskih zborov iz osnovnih šol Stare gore, Vidma ob Ščavnici, Spodnje Ščavnice, Radencev, Apač, Kapele in Gornje Radgone. Nastopili so tudi zbori iz vrtcev Janžev vrh, Apače in Radenci, učenci radgonske glasbene šole in dekliški zbor gostinsko-slatinarske šole. Skupaj je
(Malo zakasnela razglednica)
nastopilo več kot 1.000 mladih pevcev in godbenikov, ki so očarljivo zapeli 47 različnih umetnih, narodnih in partizanskih pesmi. Na koncu revije pa so združeni mladinski zbori, 350 pevcev, ob spremljavi godbe pod vodstvom Franca Irgoliča zapeli še pesmi Pozdrav Titu in pesem o Titu. Revije so se poleg prosvetnih delavcev udeležili tudi predsednik skupščine občine ter predstavniki družbeno-političnih organizacij, premalo pa je bilo videti staršev nastopajočih.
L KOVIČ
SVET OSNOVNE ŠOLE „LJUBO ŠERCER“
IG PRI LJUBLJANI	1
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za podaljšano bivanje - U, VPŠ, lahko tudi absol- ■ vent ali študent z znanjem matematike in angleščine.
—	socialno delavko — višja izobrazba z diplomo.
Stanovanj ni. OD po samoupravnem sporazumu.
Ugodne prometne zveze.
Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Cerknica
razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
-	ravnatelja osnovne šole „Jože Krajc“ na Rakeku,
—	ravnatelja osnovne šole Nova vas na Blokah
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati naslednje pogoje: j imeti mora visoko, višjo ah srednjo izobrazbo pedagoške j Smeri s strokovnim izpitom in najmanj 5 let neposredne pe- j dagoške prakse.
Pismene prijave z življenjepisom in dokazili o šolski iz- j obrazbi ter podatke o dosedanjih zaposlitvah naj kandidati j pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Komisija za ■ volitve in imenovanja Skupščine občine Cerknica.
■	Komisija za volitve in imenovanja
•	Skupščine občine Zagorje ob Savi
RAZPISUJE (reelekcija)
[ na podlagi 89. člena zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. { 9/68) in 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah ■ [ zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 14/69) ter statuta j j	osnovne šole Izlake delovno mesto	j
ravnatelja osnovne šole Izlake	j
•	POGOJI: Za ravnatelja šole je lahko imenovan, kdor izpol- j : njuje pogoje za učitelja osnovne šole tj., da ima visoko, višjo j : ali srednjo strokovno izobrazbo pedagoške smeri in najmanj j
■	pet let pedagoške prakse ter družbeno moralne kvalitete.
■	J
■	Pismene ponudbe z dokazih o izpolnjevanju pogojev razpisa J : je treba predložiti komisiji za volitve in imenovanje v 15 j j dneh od dneva objave razpisa.
Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Grosuplje
razpisuj e delovni mesti:
1,	ravnatelja osnovne šole ,,Louis Adamič41 Grosuplje
2.	ravnatelja vzgojnovarstvene ustanove „Otroški vrtec44 Grosuplje
Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
pod 1. pogoje za učitelja osnovne šole, pet let vzgojnoiz-obraževalne prakse, da imajo organizacijske sposobnosti in so moralno politično primerni za razpisano mesto;
pod 2. pogoje, določene v 13. členu zakona o vzgojnovar-stveni dejavnosti za predšolske otroke, da im&jo organizacijske sposobnosti in so moralno politično primerni za razpisano mesto.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim življenjepisom naj pošljejo kandidati v 30 dneh od dneva objave tega razpisa Komisiji za volitve in imenovanja Skupščine občine Grosuplje.
I DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA :	V LJUBLJANI
:
VPISUJE V DOPISNE ŠOLE
—	osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred)
—	administrativno šolo (dveletno)
—	ekonomsko srednjo šolo (dopisno, kombinirano)
—	tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindu- • strijsko in kemijsko stroko)
—	delovodsko šolo (za strojno stroko)
—	pokUcno šolo kovinarske stroke
VPISUJE TUDI V DOPISNE TEČAJE
—	nemškega in italijanskega jezika
—	tehniškega risanja
—	za skladiščnike
—	za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki
—	za varnost pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih j organizacijah)
VPISUJEMO VSAK DAN od 7. do 14.30, ob torkih do 18. j ure ter drugo soboto v mesecu.
Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem pro- : gramu in pogojih za vpis boste lahko izvedeli iz prospekta za j šol. leto 1972/73, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo.
SVOJ NASLOV NAPIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI.
Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 3,00 dirtaije na na- • slov: DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, Ljubljana, Par- [ mova 39, telefon 312-141, poštni predal 106.
REZULTATI
NAGRADNEGA TEKMOVANJA
Tekmovanje v spisju za osnovne šole je razpisala tovarna baterij in baterijskih izdelkov „ZMAJ“ Ljubljana.
RAZDELITEV NAGRAD BO V SREDO, 21. JUNIJA, OB 10. URI v prostorih tovarne ,,ZMAJ“, Šmartinska 28, Ljubljana. Vsem nagrajencem plača potne stroške tovarna „ZMAJ“. K podelitvi nagrad so vabljeni tudi mentorji in učitelji fizike!
Zavod za šolstvo SR Slovenije in uredništvo PROSVETNEGA DELA VGA iskreno čestitata vsem tekmovalcem!
\ Osnovna šola
i „Franjo Vrunč44 Celje-Hudinja
razpisuj e prosti delovni mesti za nedoločen čas:
:	- učitelja za slovenski in srbohrvatski jezik, PRU ali P
j	- učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P
Osnovna' šola
„Ivan Cankar44 Ljutomer
razpisuje prosto delovno mesto — učitelja za glasbeni pouk, PRU, za nedoločen čas Stanovanje vseljivo v jeseni.
Osnovna šola „Louis Adamič44 Grosuplje
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja angleškega jezika, PRU ali P za podružnično šolo Šmarje Sap. Na voljo je enosobno stanovanje v Grosupljem.
—	učitelja razrednega pouka za podružnično šolo Šmarje Sap
—	učitelja razrednega pouka, U za podružnično šolo Ilova
gora. Na voljo je stanovanje.	/
Vsa delovna mesta so za nedoločen čas.
—	učitelja razrednega pouka za 1. razred, U za podružnično šolo Žalna, za nedoločen čas.
Svet šole
Osnovne šole Kanal
razpisuje delovna mesta:
—	učitelja za podružnično šolo Zavrh za nedoločen čas. Poseben dodatek.
—	učitelja za podružnično šolo Vrhavč za nedoločen čas.
—	učitelja za slovenski, angleški in srbohrvatski jezik, PRU ali P. Za nedoločen čas.
—	učitelja za fiziko, tehnični pouk in dopolnjevanje v varstvu, PRU ah P, za nedoločen čas.
—	učitelja za zemljepis, TSM, dopolnjevanje v varstvu, PRU
ali P, za nedoločen čas.
—	vzgojiteljice za delo v otroškem vrtcu za nedoločen čas. Nastop dela 1. 9. 1972 oziroma po dogovoru.
—	socialnega delavca za nedoločen čas.
Kinematografi prikazuje)
ROL IN SLEPILO je dinamična, duhovita kriminalka s skoraj najboljšimi atributi te zvrsti v angleškem filmu. Film je režijsko (režija: Peter Hall) in igralsko (igrajo: Uršula Andress, Stanley Baker, David VVamer) dosegel kakovost, ki nam nudi urico in pol žlahtne zabave. Sarkazem spremnega besedila bodo dojeli le zrelejši gledalci.
veškega duha. Način raz1® Ijanja je dal filmu tudi mivo, vznemirljivo, nevsakd3® obhko.
Francoski barvni film je poizkus filmskega pril®® anarhizma med mladimi v našnjem svetu. Škoda, da samo ponavljanje podobnih1 mov. —n. d.

DAN, DALJŠI OD LETA domači film režiserja T*®1 Jankoviča. Akcija filma 'f snovana na posladkanem h^11, niziranju, zato ta film z odli( mi dokumentarnimi posneth novost, -n. d.
JOHHNV JE ŠEL NA VOJNO (Fest 72) je zanimiva analiza odnosa med človekom posameznikom in družbenim aparatom, ki izključuje ta individuum kot ekstistenčno bitje v interesu nekaterih višjih ciljev vojnega ali znanstvenega sveta, ki je sam sebi namen. Uničenje človeka, simbolizirano prek telesa, ki z delčkom možgan sicer fizično še obstaja, a mu je odvzeta vsaka komunikacija z okoljem, je pošastna slika občutja sveta, kakršnega ima avtor filma Dalton Trumbo in odsev njegove vere v neuničljivost člo-

Angleški režiser James . Taggart je posnel koine£ VSE ZA KARIERO. Angk komedija ni s tem filmom ^ P' sar pridobila. Film je osn°' S na situacijski komiki in je j ^i dolgočasen kot zabaven.
nMej
Usi
EP frr
nM
PEPE - STRAH IN TR PROFESORJEV je ne film, ki spada v serijo podob™ filmov kot so: Navihanci klopi, Vrag vzemi profes0 Hura, šola gori. Mislim, da) tem o filmu dovolj povedal ® -n. d.
Maturanti iz Celja
„Prvi maturanti celjskega učiteljišča 1.1952! Srečanje b°
2.	septembra 1972 v hotelu Evropa ob 17. uri.44
(dik
iv
t;
10'
tak
rih
io«
bei
>ri
ttiz
tud
ufli
dre
ra
vo
Pedagoška akademija v Ljubljani, Stari trg 34
, *
RAZPISUJE
na podlagi 57. člena statuta redni in izredni vpis v 1. letnik študijskega leta 1972/73. Kandidati se lahko vpišejo na naslednje predmetne skupine:
—	razredni pouk
—	razredni pouk v Novi Gorici — samo redni študij
—	razredni pouk v Novem mestu — samo redni študij
—	slovenski jezik — srbski in hrvatski jezik
—	slovenski jezik — zgodovina
—	slovenski jezik — angleški jezik
—	slovenski jezik — nemški jezik
—	knjižničarstvo — slovenski jezik
—	knjižničarstvo — angleški jezik
—	knjižničarstvo — nemški jezik
—	knjižničarstvo — srbskohrvatski jezik
—	zgodovina — zemljepis
—	biologija — kemija
—	gospodinjstvo — kemija
—	matematika — fizika
—	likovna vzgoja — knjižničarstvo
—	likovna vzgoja — slovenščina
—	glasbena vzgoja — knjižničarstvo
—	tehnična vzgoja — fizika
—	tehnična vzgoja — kemija
—	ortopedagoško usposabljanje duševno prizadetih
—	ortopedagoško usposabljanje mladine z motnjami vedenja in osebnosti
—	tiflopedagogika — samo izredni
—	vzgojitelji v domovih — ortopedagoško usposabljanje mladine z motnjami vedenja in osebnosti
—	strojna stroka — samo izredni študij
—	administrativna stroka — samo izredni študij Diplomanti višjih in visokih šol imajo pravico do študija tretjega predmeta (dopolnilni študij na akademiji). Dopolnilni študij obsega po izbiri kandidata eno ali več strok. V študij stroke je vključen tudi študij pedagoško-psiholoških in družbenih predmetov, ki so obvezni za vse študente akademije.
Kot izredni študent se lahko vpiše, kodr izpolnjuje pogoje za vpis, pa zaradi delovnega razmeija ali iz drugih upravičenih razlogov ne more obiskovati pouka kot redni študent.
VPISNI POGOJI
I.	Na akademijo se lahko vpišejo kandidati z opravljenim zaključnim izpitom na gimnaziji in srednji vzgojiteljski šoli.
II.	Na posamezne predmetne skupine se lahko vpišejo kandidati z opravljenim zaključnim izpitom na eni od naslednjih srednjih šol:
1.	ekonomska šola — na predmetne skupine za jezike, knjižničarstvo in administrativno smer
2.	tehniške šole — na predmetne skupine za matematiko, tehnično vzgojo, strojno stroko
3.	šola za oblikovanje — na predmetno skupino za likovno vzgojo
4.	srednja glasbena šola — na predmetno skupino za glasbeno vzgojo
5.	štiriletne zdravstvene tehniške šole — na oddelke za specialne pedagoge in vzgojitelje v domovih
at
1‘t*?
»c
len
ijei
6.	štiriletna upravno-administrativna šola — na predmetno Uni skupino za administrativno stroko	‘'aj
Kandidati, ki niso končali gimnazije ali srednje vzgojiteljsk šole, so pa končali štiriletno srednjo šolo z zaključnim iz[ T''1 tom in želijo študirati na predmetni skupini razredni pouku01 morajo opraviti preizkus iz glasbe in likovnega oblikovanja’ r* 6 * * * * 11 Sprejemni izpit iz tujega jezika morajo opraviti vsi kandidati.^ ki žele ta jezik študirati, pa ga niso imeli v srednji šoli kot prvi tuji jezik.	j ,
Kandidati, ki se vpisujejo na predmetni pouk za likovno ^'Uel; glasbeno vzgojo, morajo opraviti poseben preizkusni izpit likovne oziroma glasbene vzgoje. Preizkusnega izpita iz glas'(jj?; bene stroke so oproščeni diplomanti srednje glasbene šoki preizkusnega izpita iz likovne 'stroke pa diplomanti šole # oblikovanje.
Kandidati brez končane srednje šole, ki se za vpis na pos3' mezne predmetne skupine zahteva pod točko I in II, so pjj končali eno od drugih tehniških šol oziroma njim us treznil' šol za gospodarstvo in družbene službe, se lahko vpišejo n3 akademijo, če opravijo sprejemni izpit iz strok, ki jih želi)0 študirati.	, -jol
Polnoletni kandidati, ki niso končali gimnazije, tehniške $ P°\ njej ustrezne šole za gospodarstvo in družbene službe, ^ ntv lahko vpišejo na akademijo, če so najmanj 4 leta opravljal*! 1 ustrezno delo in če opravijo sprejemni izpit iz slovnskeg3 teij jezika, zgodovine z družbeno ureditvijo SFRJ in iz strok, kflo jih želijo študirati.
Poleg že navedenih pogojev morajo imeti kandidati za na Pedagoško akademijo moralne kvalitete, ki so potrebne uresničevanje vzgojnih in izobraževalnih smotrov.	L
ROK ZA PRIGLASITEV
Kandidati, ki se želijo v študijskem letu 1972/73 vpisati v *• letnik akademije, morajo do 31. julija 1972 vložiti v ta) ništvo akademije, Ljubljana, Stari trg 34, prošnjo, kolkovaO z 1 N-din, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o zaključna*" izpitu, kratek življenjepis, izpisek iz rojstne matične knjif in pisemsko ovojnico z znamko ter točno izpisanim 1,J slovom kandidata. Kandidati, ki žele študirati izredno, m0 rajo v prošnji navesti tudi razloge in predložiti dokazila.
V prošnji naj kandidati navedejo:
—	osebne podatke s točnim naslovom
—	šolsko izobrazbo
—	način študija (redni — izredni)
—	predmetno skupino, na kateri želijo študirati
Sprejemni izpiti in preizkusni izpiti bodo od 5. do 12-tembra 1972.	J
Program in navodila za sprejemne in preizkusne izpite d°^|| kandidati v tajništvu akademije Kandidati, ki se priglasi)0 J' sprejemnemu izpitu, morajo ob vložitvi prošnje plačati ? N-din za delno kritje sprejemnega izpita. To ne velja zajJ
didate, ki bodo študirali na predmetni skupini za razred"! |
pouk, likovno vzgojo in glasbeno vzgojo pa morajo opr*"1 poseben preizkusni izpit.
Vpis rednih in izrednih študentov v 1. in 2. letnik akade*I11jej bo od 18. do 28. septembra 1972.	.,t
SVET PEDAGOŠKE AKADEM*3 , V ljublJA^