Za malo denarja veliko znanja
-  Za začetek, kaj se prav-zaprav skriva za izrazom -fakultativni pouk?
Tu gre za vsebino vzgojnoi-zobraževalnega dela iz pred-metov oziroma področij, ki jih ne vsebujeta obvezni pred-metnik in učni načrt. S pou-kom fakultativnih predmetov osnovna šola razširja in po-glablja vzgojnoizobraževalno delo z učenci v skladu z njiho-vimi sposobnostmi in inte-resi.
-  Torej je bilo na vaši šoli dovolj veliko zanimanje za učenje tujih jezikov?
Pravzaprav smo zanimanje vzbudili učitelji sami, ki smo sklenili organizirati ta pouk. Predvidevali smo, da bo odziv dovolj velik in tako je tudi bilo.
-  Katere jezike ste uvedli in za katere je največ zani-manja?
To so nemški, francoski in latinski jezik. Nameravali smo organizirati tudi pouk italijanskega jezika, vendar pa za ta jezik nismo uspeli do-biti učnih pripomočkov. Naj-več zanimanja pa je bilo za učenje nemškega jezika.
-  Ravnokar   ste   omenili učne pripomočke.
Za poučevanje teh jezikov uporabljamo tako knjige in delovne zvezke, kot tudi mag-netof onski trak in diapozitive. Gre namreč za avdiovizualno metodo poučevanja, ki je za to starostno stopnjo poučevanja tujih jezikov zelo primerna, ker omogoča, da učence re-snično zainteresiramo in pri-tegnemo k delu.
-  So učitelji, ki poučujejo te jezike, delavci vaše šole, ali so to zunanji učitelji?
Za pouk nemškega in fran-coskega jezika sta to učitelja naše šole; pouk latinskega je-zika pa vodi tovarišica, ki je
stalno zaposlena na neki dru-gi šoli.
-  S tem, ko ste uvedli na vaši šoli fakultativni pouk teh tujih jezikov, ste verjet-no omejili vključevanje va-ših učencev v tečaje tujih je-zikov drugod, na primer v Pionirskem domu.
Res je, vendar pa ne v celo-ti, kajti pri pouku teh tujih jezikov sodelujejo zlasti učen-ci predmetne stopnje, to so učenci od petega do osmega razreda. Tu se je namreč po-kazalo dovolj veliko zanima-nje; le nemščina ima en odde-lek tudi na razredni stopnji. Tako je nekaj učencev iz ra-zredne stopnje še zmeraj vključenih v učenje tujih jezi-kov drugod.
-  Kaj ni bilo mogoče tudi za   te   učence   organizirati poučevanje   zaželenih   jezi-kov na vaši šoli?
Kot že omenjeno, zanima-nje na razredni stopnji ni bilo dovolj veliko in za te učence ne bi bilo mogoče organizirati dovolj močnih skupin, da bi se nabava učnih pripomoč-kov splačala in bi jo lahko opravičili.
-  Tukaj se nam seveda vsi-1 juje vprašanje, kako je s pla-čilom tega pouka, saj vemo, da je navadno  poučevanje
tujih   jezikov   dokaj   draga reč?
Na naši šoli je učenje brez-plačno; starši prispevajo le za učne pripomočke in knjige. Torej, čimveč je učencev v skupini, cenejša je vsa stvar. Kljub vsemu pa je v primerja-vi s ceno poučevanja tujih je-zikov zunaj, tu mislim tudi Pionirski dom, ta vsota skoraj nevredna omembe.
-  Torej je tudi za denarni-co staršev to zelo ugodna re-šitev?
Prav gotovo, marsikdo od učencev, ki sodeluje v kateri od teh skupin ali celo v več skupinah, si tega s plačeva-njem drugod ne bi mogel pri-voščiti.
-  Tudi s socialnega stali-šča to zelo pozitivno prispe-va  k  toliko  poudarjanemu zmanjševanju  socialnih  ra-zlik med učenci?
Brez dvoma je to korak k uresničevanju načela »enake možnosti za vse«; še posebno velja to v tem družbenoeko-nomskem trenutku, ko se na-še denarnice nekoliko tanj-šajo.
-  Gotovo pa to ni pozitiv-no le s tega stališča, temveč so interesne dejavnosti fti fa-kultativni    pouk    že    neke vrste usmerjenega izobraže-vanja na osnovni šoli?
Vsekakor, hkrati pa intere-sne dejavnosti in fakultativni pouk veliko prispevata k po-klicnemu usmerjanju učen-cev po osnovnih šolah. Pa še nekaj, na nekaterih usmeri-tvah usmerjenega izobraževa-nja se je število ur tujih jezi-kov zmanjšalo in je dodatno poučevanje tujih jezikov v ok-viru fakultativnega pouka, pa čeprav na osnovni šoli, neke vrste kompenzacija oz. pro-tiutež k temu krčenju.
V. L