Poštnina plačana v gotovini CENA IZVODU 10 DlN !!! Leto XII. — Štev. 25. V Ljubljani, 24. junija 1956 Izdaja Časopisno založniško podjetje • Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani - Uredništvo ln uprava v Ljubljani — Uredništvo: Llkozarjeva 12, uprava: Cankarjeva I (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281 uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 In 30-278) — Celoletna naročnina 100 din. polletna 200 din. IŠIiimill lil Republiško prvenstvo v partizanskem mnogoboju in vajah na orodju Skoraj 450 tekmovalcev Dobra organizacija — Zakaj enako število tekmovalcev v partizanskem in orodnem mnogoboju ? Ljubljana, 24. junija. Partizanska organizacija se danes res lahko pohvali, da ima srečo. Deževje zadnje dni je grozilo, da bo močno otežkočilo današnje republiško prvenstvo o partizanskem mnogoboju in vajah na orodju. Danes zjutraj pa je zasijalo sonce, tako da je bilo na telovadišču o Tivoliju skoraj prevroče. Že v zgodnjih dopoldanskih urah je nudilo letno telovadišče v Tivoliju zares pestro sliko. Na stotine mladih tekmovalcev je nastopalo na raznih orodjih, v teku na kratke proge, v skoku v višino, v plezanju po vrvi ter v prostih in redovnih vajah. Program letošnjega republiškega prvenstva v partizanskem mnogoboju je obsegal za vse oddelke nastop v redovnih vajah, prosto vajo, skok Skupščina Smučarske zveze Slovenije Va$&£ smučanje v so se, poAmjiie, Ljubljana, 24. junija. Zbor naših smučarskih delavcev vedno pričakujemo z velikim zanimanjem. Za to je več razlogov. Prav gotovo je najpomembnejši ta, ker nam prav na takšnem sestanku funkcionarji razložijo težave pri razvoju in popularizaciji našega smučanja, ki naj bi bil naš ljudski šport. Tudi današnji občni zbor Smučarske zveze Slovenije smo pričakovali z istim zanimanjm. Koliko pozornost zaslužijo naši smučarji je že razvidno iz tega, da so temu, zboru prisostvovali naši vidni športni delavci kot predsednik Športne zveze Slovenije, tov. Krese, predsednik Planinske zveze tov. Košir in drugi. V uvodnih besedah je predsednik SZS dr. Danilo Dougan povedal osnovne naloge, ki so zajele vse delo dosedanjega upravnega odbora. Med drugim je dr. Dougan rekel tudi tole: »Tisti, kii ne poznajo dela naše organizacije, so bili verjetno prepričani, da je bila vsa naša dejavnost usmerjena na priprave za VII. olimpijske igre v Gortini. Toda temu ni bilo tako. Izvršni odbor SZS se je dosledno držal sklepov prejšnje skupščine. Posvetili smo največjo pozornost množičnosti in na račun te celo zanemarili kvaliteto!« Že te besede so zgovoren dokaz, da je Smučarska zveza Slovenije opravila v letošnji zimi veliko delo. Klubi so na svojo roko začeli zbirati potrebne rekvizite, pri čemer jim je znatno pomagala republiška zveza »Partizan«. Od klubov pa moramo na prvem mestu pohvaliti Enotnost in Celje. Ko je svoj referat zaključil, je predsednik dr. Dougan nakazal nekaj osnovnih misli in nalog, ki čakajo bodoči odbor. Predvsem bo treba misliti na vzgojo strokovnega kadra, smučarskih učiteljev in vaditeljev, ker je prav to naša rakova rana. Dalje bomo morali posvetiti društvenemu življenju največjo skrb. Društva naj ne skrbijo samo za tekmovanja, temveč za društveno koristno razvedrilo in prav tu je treba misliti na različne izlete. In za zaključek: našemu zdravstvu velja še posebna skrb. Nato je prečital svoje organizacijsko poročilo tajnik Zveze tov. Gnidovec. Slišala smo, kakšno stanje je med našimi tekači, skakalci in alpskimi vozači. Vrste smo sicer podvojili, toda kvaliteta še precej šepa. Govora je bilo tudi o delu v posameznih podzvezah. Še najlepšo pohvalo zasluži štajerska podzveza, pa tudi Koroška, ki sta lahko ostalim za zgled. Danes imamo 71 društev s 14.555 člani. To število nam nalaga nove dolžnosti, zato bo moral bodoči odbor pristopiti k delu z vso resnostjo in požrtvovalnostjo. V debati smo slišali tudi predlog o spremembi tekmovalnega. sistema. Brez dvoma smo prav sedaj na tem področju močno grešili. Tudi smučarska tekmovanja bo potrebno usmeriti po načelih SZS, zato bodo zaslužila prav področna tekmovanja največjo skrb in pozornost. Delegati so govorili tudi o drugih problemih, ki pa so bili, vsaj nekateri, po našem mnenju precej nepomembni. Pričakovali smo, da bodo posamezni delegati razložili skupščini vse težave, ki nastajajo na terenu in v isti sapi tildi povedali, kako lahko odpravimo te ali one pomanjkljivosti. Nas je zanimalo, kakšno je stanje po društvih. Prav gotovo bi bilo koristno na takšnem zboru izmenjati misli in izkušnje, saj prav gotovo obvelja lep slovenski pregovor, ki pravi, da več glav več ve! Poslušali smo tudi člana nadzornega odbora tov. Korenini ja, ki je med drugim poudaril, da je prav gotovo nepravilno, da gre tretjina celotnih stroškov SZS za inozemska tekmovanja in za nabavo rekvizitov. Ob koncu je bil izvoljen nov upravni odbor, kateremu znova predseduje tov. dr. Danilo Dougan. L. M. v višino, preskok čez orodje in plezanje po vrvi. Moški so razen tega tekli še na 100 m, telovadili na drogu ali bradlji in metali bombo na cilj, ženske pa so imele v programu tek na 60 m, vajo na gredi ali dvo-višinski bradlji, tok čez ovire ter nekaj elementov iz rokometa. Mnogoboj v vajah na orodju pa je obsegal obvezne in poljubne vaje na vseh glavnih orodjih, skok v višino ter tek na 100 m za člane (za mladince 60 m). V vajah na orodju so tekmovali vsi razredi, razen zveznega, ki bo nastopil prihodnjo nedeljo. V Tivoliju se je danes zbralo 34 moških in 29 ženskih vrst ter 20 posameznikov in 1? poedink, ki so tekmovali v obeh mnogobojih. V partizanskem mnogoboju je vrsta štela 8 tekmovalcev, v telovadnem pa 6. Vsega skupaj je torej danes tekmovalo 437 pripadnikov »Partizana«. Ta številka je kar visoka, kajti upoštevati moramo, da so v Ljubljani sodelovala le društva iz okrajev Gorica, Koper, Kranj, Novo mesto, Ljubljana in Trbovlje, medtem ko so okraji iz Štajerske nastopili v Mariboru. Edini 'okraj, ki se ni udeležil prvenstva, je kočevski. Kočevarji so se sicer predhodno opravičili, da se niso mogli pripraviti zaradi pomanjkanja telovadnic, vendar se nam zdi to opravičilo nekoliko čudno, saj smo na telovadišču v Tivoliju videli tudi društva iz najbolj zapuščenih in oddaljenih krajev (n. pr. iz Loga pod Mangartom), kjer tudi nimajo telovadnic in delajo društva v najtežjih pogojih. In kaj nam je pokazalo današnje prvenstvo? Lahko rečemo, da smo v marsičem opazili napredek v primerjavi s prejšnjimi leti. Vse vrste so bile enotno napravljene, videli smo, da je mladina v glavnem čvrsto razvita, kar kaže, da postaja vadba v društvih rednejša in načrtnejša. Tekmovanje, ki ga je vodil Prvenstvo Slovenije v streljanju Ljubljančani v vojaškem orožji še v©0. minutah igre nadigrali Kladiva rja. Že v 6. minuti prvega polčasa je iz neposredne bližine Rauš II. potresel mrežo Kladivarja. V 20. minuti je Heine 1. zvišal na 2:0. Nihče ni upal v preporod J£Ia-divarjeve enajsterice. Nato je Kladivar uredil svoje vrste in večkrat nevarno oblegal vrata gostov. Obramba gostov je tudi z nedovoljenimi sredstvi zaustavljala napade Kladivarja. V 29. minuti je Belcer lepo preigral vratarja gostov in znižal na 2:1. V drugem polčasu so gostje v prvih minutah imeli lepo priložnost za zvišanje rezultata. Toda takoj nato so domačini prešli v napad in je golman Svobode v 53. minuti rešil svoja vrata sigurnega gola. Kazenski strel je Marinšek realiziral in izenačil na 2:2. V 61. minuti je Kvartič zaključil uspešno kombinacijo Kladivarja in iz neposredne bližine dosegel gol in vodstvo za svoje moštvo. Ze minuto kasneje je Posinek zvišal na 4:2 v 67. minuti pa je bil zopet uspešen Belcer. Končni rezultat pa je postavil Rojnik iz 40 metrov, ko je prevaril vratarja in poslal žogo v prazna vrata. Kljub visoki zmagi Kladivar ni zadovoljil posebno v prvem polčasu. Jug Odlikoval se je tudi Jože Puc, mladinec Trstenjak v troskoku in Oman v skoku ob palici. Zanimivo je, da je zbrala Ljubljana tako veliko število točk z manjšim številom nastopajočih kot celjski Kladivar, ki je dosegel nekaj tisoč točk manj. Ljubljana pa je bila seveda v nekoliko ugodnejšem položaju zato, ker je izvedla tekmovanje precej kasneje kot ostale organizacije. Vrstni red v slovenskem moštvenem prvenstvu bo znan šele po drugem kolu, kajti končni vrstni red se določa tako, da štejejo vsaki organizaciji le točke dosežene v uspešnejšem kolu. Za večino organizacij bo to seveda drugo kolo. Rezultati — 100 m (33 tekmovalcev): Puc J. 11.5, Borštnar 11.5, Breznik 11.6, Korošec 11.6, Požun 11.7; 400 m (12): Puc J. 51.0, Korošec 53.0. Breznik 53.4. Okršlar 53.7; 1000 m (6): Hafner 2:33.2, Peharc 2:39.8, Molan 2:41.8, Kranjc 2:42.6; 3000 m (?): Špacapan 9:08.0, Štros 9:14.8, Rebolj 9:39.8; višina (14): Sluga 175. Zupan 170, Rajko 170, Lampe 17o, troskok (8): Trstenjak 13.26. Gotvald 12.45. Lampe 11.95, palica (4): Oman 342, Rojko 320, Franko 290; krogla (8): Vovk 12.52, Kržišnik 12.17, Urh 11.38; kopje (8): Sluga 49.65, Žagar 42.78. Oman .41.70; kladivo (6): Zupančič 41.81, Stepišnik 41.26. Kržišnik 40.81, Vovk 38 02, Ažman 35.95. Trboveljski Rudar ima najboljše mladince i1 Polfinalno mladinsko nogometno prvenstvo v Velenju je bilo v petek zaključeno. Prvak Slovenije je Rudar iz Trbovelj. Na drugem niestu je Rranik iz Maribora. Kladivar je zavzel tretje mesto. Moštvo iz Domžal pa se je uvrstilo na zadnje mesto. Pionirji — Celje : Olimp 1:0 (1:0) Kladivar I. : Olimp 3:0 (2:0) Kladivar II. Celje 1:0 (1:0) IZ OKAieACtf fefeiA 70 učiteljev bo šlo v tečaje Okrajni svet za telesno vzgojo pri OLO Gorica, je nedavno proučeval Problem telesne vzgoje po šolah, zlasti po enorazrednicah v okraju. Ugotovili so, da marsikje ni vse tako, kakor bi moralo biti in kakor so si zeleli. Ponekod so učitelji ozki pri Podajanju vadbenega gradiva, drugod pa telesno vzgojo zreducirajo Da kratek izprehod. Ponekod gredo celo tako daleč, da ure, ki so določene za pouk telesne vzgoje, enostavno porabijo za pouk kakega drugega predmeta, n. pr. računstva, zgodovine itd. Za takšne nepravilnosti jn slabosti niso vselej krivi učitelji, kuj ti večina le-teli so mladi in neizkušeni ljudje, le redki so morda pred loti obiskovali kak tečaj. Zato bo okrajni svet pri OLO skupno z Okrajno zvezo »Partizane organiziral dva 10-dnevna tečaja za učitelje v Zalošeah pri Dornbergu. V tečaju se bodo učitelji spoznali z atletiko, Plavanjem, odbojko, malim rokometom, igrami, metodiko dela in podobnim. Tečaja bo obiskovalo 70 učiteljev in učiteljic,. poleg teh pa še kakih 40-50 pripadnikov »Partizana#, ki bodo izbrani predvsem iz vrst šibkejših vaških društev. Svet za telesno vzgojo je tudi odločno podprl akcijo za gradnjo teles-novzgojnih objektov pri šolah, katerih močno primanjkuje. Tudi komi-Sfje za telesno vzgojo pri občinskih ljudskih odborih so veliko priporno- Bleevir|e so ukrotili... gle, da je bilo rešeno vprašanje zemljišč, na katerih bodo uredili igrišča, ki bodo slutila i šolam i vaškim partizanskim društvom. V Tolminu so razvili prapor V okviru proslav »Kulturnega tedna« v Tolminu je sodelovalo tudi domače partizansko društvo. Ob tej priložnosti so v Tolminu razvili prvi prapor na Goriškem, kateremu sta pokrovitelj občinski odbor SZDL in garnizon JLA. Ob tej priložnosti je partizansko društvo pripravilo v nabito polni dvorani telovadno akademijo, popoldne pa uspel telovadni nastop. vUspel zlet v Šempetru Preteklo nedeljo popoldne je bil na novem igrišču v Šempetru pri Gorici uspel občinski zlet, katerega je organiziralo domače partizansko društvo. Zleta se je udeležilo nad 200 telovadcev iz šestih partizanskih društev. Dve uri dolg program je obsegal proste vaje, košarko, raznoterosti, štafetne igre itd. Zleta se je udeležilo lepo število ljudi iz okolice in celo iz stare Gorice so prihiteli nekateri ljubitelji telesne vzgoje. — st Obisk v mladinski delovni brigadi, ki gradi športni stadion na Viču O nekaterih pomembnih dogodkih včasih časopisi prav malo poročajo. Če pa imaš opravka še s skromnimi ljudmi, potem ni nič čudnega, če javnost o takšnih dogodkih malo ali pa prav nič na že od nekdaj imela na razpolago vse, kar je potrebno za športno vzgojo in tekmovanja. Tu ni bilo naprav, igrišč in telovadišč, zato tudi na jugu Ljubljane športno življenje še ni doseglo polnega razmaha. Tega so se zavedali nekateri redki in požrtvoval-ni funkcionarji viškega športnega društva Svobode in >ugriznilit v kislo jabolko. Delo se je začelo, čeprav so bile perspektive pre- cej pesimistične. Barje se je umaknilo S predsednikom viške Svobode, tovarišem Martinčičem, smo se dogovorili za razgovor. Na igrišču šobili vsi zbrani, tako kot vsak dan. Takoj smo bili sredi pomenka. »Kar naokoli se ozri in poglej to široko poljano! Koliko znoja je že preteklo, da je vse to dograjeno, kar leži tule pred teboj!« To so bile uvodne besede tov. Martinčiča, ki je bil očividno zelo zadovoljen, kakor vsi drugi funkcionarji, da je tudi do njih našel pot radovedni novinar . »Kakor vidite, smo barje ukrotili! Barje se je umaknilo«, se je oglasil drugi funkcionar, tov. Zdešar, ki mu že na obrazu bereš, da živi z gradnjo in da ne bo prej odnehal, dokler ne bo vse delo onravljeno. »Tole je naš najzaslužnejši mož!«, je pripomnil tov. Martinčič in pri tem potrepljal po ramenih svojega klubskega tovariša. »Pomislite, doslej smo navozili na to zemljišče 12.000 kubikov kamna, 580 vagonov ugaskov in zgradili 2500 zbiralnih jarkov«. Tem številkam človek kar verjeti ne more, dokler ne stopi na močvirnata tla. »Tudi to zapišite, kakšno težavno delo je že za nami. Odvozili smo lovni brigadi okrog 80 mladincev m mladink, ki bodo v prihodnjih mesecih skušali čim več prispevati h končni gradnji. Naša pot je torej vodila v njihovo taborišče. Funkcionarji delovne brigade s tov. Jelenom na čelu so bili zelo veseli tega obiska. Med potjo v taborišče smo sd ogledali, koliko so že storile pridne roke v pičlih štirih dneh. »Sedaj šele vidite, kaj lahko dosežemo z organiziranim delom,« se je vmešal v pogovor komandant brigade, znani košarkar trboveljskega »Rudarja« tov. Jelen. »Storili bomo vse, da bo tudi ta del Ljubljane dobil dostojno športno središče, kjer bo našla mladina v prostem času veselje, užitek in zdravje. »In tudi to ne pozabi omeniti, da je na Viču toliko mladine, da je sedaj še vse vključiti ne moremo,« je s pomembnim poudarkom pristavil tov. Martinčič. »In kako živite v tem taborišču?« »Tako kot v brigadah takoj po osvoboditvi. Dnevni program mora biti do potankosti izpolnjen. Seveda smo šele začeli, toda upamo, da bo v prihodnjih dneh veliko lepše in odlično uspel republiški zlet Okoli 15 tisoč gledalcev je prisostvovalo zletu »Partizana« Makedonije dne 10. junija na velikem stadionu sredi Pkoplja. Navdušeno so ploskali in glasno odobravali uspelim množicam, in posameznim nastopom makedonske mladine, ki je pod vedrim nebom in vročim soncem podajala bilanco splošne telesne vzgoje v okrilju organizacije »Partizan«. Takšnih gledalcev, kot sem jih videl in slišal v Skopi ju, že dolgo nismo imeli v Ljubljani. Glede tega je Skoplje podedovalo tisto silno navdušenje, ki je nekoč prehajalo od gledalcev na nastopajoče in obratno, in ki je poplačalo mladino za vse prestane napore in* delo, da so ji na s toni postali oblika stalne pobude in nepozabnega doživetja... Skoplje me je spomnilo na Prago! Mladina Makedonije Pa ne bo pozabila letošnjega zleta, ker je bil to njen zlet v pravem pomenu besede. Štiri dni je živela mladina Makedonije v Skoplju in njega okolici, vadila in hodila na izlete, se medsebojno spoznavala in zabavala ter se spočita od naporov potovanja pripra vljaja za veliki javni nastop in po nastopu šele prihodnji dan odpotovala na svoje domove Za prehrano in za vožnjo je mladina sama veliko prispevala, kar je dalo zletnim dnevom velikanski vzgojni pomen in dokaz velike organizacijske sposobnosti »Partizana« Makedonije. Kljub temu, da je glavno breme za skrb prehrane in stanovanja ležalo na mladini sami in na posameznih društvih in da je republiški odbor »Partizana« Makedonije imel samo vodilno organizacijo v svojih ro- kah, se je vse odvijalo brez zatikanja, mrmranja in večjih nepri-lik. Vsi so spali v stavbah (šolah) in vsi so imeli zadosti hrane — nekaj iz svoje torbe, nekaj pa iz skupnega kotla. Zleta so se udeležile prav vse okrajne zveze Makedonije z izjemo nekaterih društev,, ki kljub najboljši volji niso mogla zbrati zadosti sredstev za prevoz. »Ganljiva so bila pisma in prošnje teh društev, oziroma članstva, s katerim so prosili republiško zvezo »Partizan« naj jim pomaga iz zagate«, mi je pripovedoval član izvršilnega odbo- Piše Pero Pavšič ra, pa zaradi načelnih ozirov niso odstopili od osvojenega sklepa, da naj si mladina sama oskrbi sredstva za sodelovanje na zletu. Ce so v tem resnično uspeli, o čemer ne dvomim, sodeč po opazovanju, potem moramo Makedoniji samo čestitati in jo v bodoče tudi posnemati. Trije člani Izvršilnega odbora »Partizana« Slovenije smo sestavljali delegacijo, katera pa je na žalost prispela v Skoplje prepozno, da bi si ogledala povorko v nedeljo dopoldne. Delegacija je zaradi čakanja na vremensko poročilo odpotovala z malim športnim letalom iz Ljubljane šele po 5. uri zjutraj, se obvezno dalj časa zadržala v Beogradu, in zato ob najlepšem vremenu priletela nad Skoplje okoli 10. ure, oziroma točno ob 10.15, kar pa je zadostovalo, da smo bili priča velikega navdušenja, ki ga je Skoplje izkazalo mladini pri povor- Zaščitni znak je jamstvo za kvaliteto izdelkov TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA „ E L A N ** V BEGUNJAH izdeluje prvovrstne loparje za badminton, ki so si zaradi SVoje lične izdelave, cenenosti in odlične kvalitete že titrli pot na domači trg in tudi na vsa tržišča v inozemstvu ki. Več kot 10.000 mladine je korakalo v povorki po glavnih ulicah, ki so bile zaradi partizanskega zleta okrašene z zastavami in s prepolnimi pločniki temperamentnih gledalcev. V povorki je sodelovala tudi šolska mladina, ki sicer ni sodelovala na glavnem nastopu, pač pa na akademijah in na zletni dan tudi na večerni akademiji. Vsi funkcionarji »Partizana« Makedonije so bili v enotnih, novih paradnih krojih, kar je močno povzdignilo tudi na zunaj svečano lice zletnih dni, tako pri udeležencih kot pri_ občinstvu. Nastopajoči so imeli v pretežni večini predpisane telovadne obleke, razen oddelkov iz vasi, ki so bili oblečeni v zelo zanimive in slikovite narodne noše. Škoda, da so motili lepo sliko množičnih nastopov in enotnih oblačil — vodnik) in vodnice struj v »civilnih«, zelo neenotnih oblekah, kar ya moremo opaziti pri vseli nastopih širom Jugoslavije. Treba bo tudi vodnikom in vod niča in predpisati za slične nastope takšne, pa čeprav »civilne« obleke, da ne bodo lepotno kvarile skupnega vtisa. Vsak množičen nastop je »medalja na dve strani«. Pravo lice zleta je na zbirališčih, kjer je mogoče »plastično in drastično opazovati« pridobitve redne in na osebni disciplini sloneče telovadbe. Zato sva s tov. Borisom Gregorko pred glavnim nastopom obiskala zbirališča ob stadionu. Bila sva presenečena, ker poznava živahnost mladine in ker imava slične izkušnje z domačih nastopov. Makedonska mladina je uro pred nastopom disciplinirano stala, postrojena po oddelkih, na določenih zbirališčih in čakala na povelja vodnikov za nastop. Moški oddelki so se zbirali na soncu — ženski med drevjem v senci. Vsako zbirališče je bilo opremljeno z mikrofonom in ojačevalcem, s stolpom za glavnega vodnika oddelka ter primitivni iztoki za vodo, ki je služila za pitje in umivanje. Na področju zbirališča so bile tudi brezalkoholne okrepčevalnice, zdravniške ambulante, stalne in začasne sanitarije in le malo rediteljev, ker je zbiranje mladine potekalo čudovito spontano in brez pretiravanja povelj. Tiho ni bilo, vpitja prav tako ne — bilo Pa ie kot v panju, p redno čebele rojijo, kar je bilo znatno manj, kot sem pričakoval, glede na južnjaški značaj makedonske mladine. Veliko znan-cev s Vfl s tov. Borisom 6 rccu lzi m g d vodniki in vodnicami, saj so mnogi že bili v Sloveniji na telovadnih tečajih in nastopih, oziroma se še spominjajo skupne vadbe za zadnji fizkulturni zlet v Pragi' in drugih srečanj, kjer se požrtvovalni elani »Partizana« cesto srečavajo. Takšna in slična srečavanja so najboljši pripomoček za zbliževanje med bratskimi narodi in za utrjevanje enotnosti doma in po svetu. (Konoc priliodj ič) Marljive so roke brigadirjev, ki grade športni stadion na Viču i lov no zemljo v debelini 40 cm in to v površini 45.000 m* Na isto površino smo navozili kamenje, ugaske in zemljo v višini 60 cm! Ce ne bi bili z delom že tako daleč, bi skorajda obupali!« je pripomnil tov. Zdešar. »In kdo vam pomaga pri tem delu?« »Mestna elektrarna, OLO-Ljublja-na, predvsem pa mladina! Brez teh ne bi dokončali tega dela, ki je danes že za nami,« se je glasil odgovor. »Največje razumevanje za gradnjo sta pokazala tudi predsednik OLO Ljubljana dr. MarjaiuDer-mastia ter predsednik SZE)L Ljubljana, tov. Janez Vipotnik, ki sta nam po svojih močeh pomagala kolikor ji bilo mogoče.« Na igrišču je mladinska delovna brigada Zadaj za teni zemljiščem, je taborišče, kjer je danes zbranih v de- Nastop goriških dijakov Na stadionu v Novi Gorici je pred kratkim nastopilo okoli 300 dijakov in dijakinj goriške gimnazije, ki so po večini pripadniki društva »Partizan«. Na uspelem nastopu so izvajali proste vaje, raznoterosti, košarko, atletiko, patrolne igre itd. Zlet so dobro pripravili učitelji telesne vzgoje na gimnaziji, ki sodelujejo tudi v partizanskem društvu. V Trnovem je nastopilo nad 300 pionirjev Ob zaključku šolskega leta je osnovnošolska mladina v Trnovem pri Gorici nastopila na šolskem zletu, katerega se je udeležilo nad 300 pionirjev in pionirk iz področja Grgarja in Banj-šice. Kobarid najboljši v partizanskem mnogoboju Preteklo nedeljo je bilo v Novi Gorici okrajno prvenstvo v partizanskem mnogoboju in okrajno prvenstvo v vajah na orodju. V skupnem plasmaju je zmagalo partizansko društvo Kobarid s 792 točkami. Pri mladincih o lil. razredu je bil najboljši Tolmin (310.20 točk), pri mladinkah v lil. razredu Šempeter (214.10), pri mladincih v 11. razredu so odnesli prvo mesto pripadniki »Partizana« Renče 1 2.80), med mla- dinkami v ll. raz Ju pa Kobarid (406.80). V vajah na orodju so tekmovali samo pripadniki »Partizana« Dornberg. Tekmovanja se je udeležilo 13 društev. Prijatelj zabavnejše, seveda če nam bo vreme naklonjeno. »In kdo sestavlja vašo brigado?« »Mladina iz okolice Ljubljane. Predvsem so to fantje in dekleta iz Domžal, Vrhnike itd.« »Ali ste z dolom zadovoljni?« »Z delom in z vsemi, ki nas vodijo pri delu. Želeli bi, da nas večkrat obiščete, pa se bomo na skupnem pomenku še več pogovorili o naših naporih.« Povsem drugačen vtis dobi obiskovalec, ko zapušča to široko planoto, kakor ob prihodu. Velikega dela so se lotili funkcionarji viške Svobode. Čeprav je do otvoritve še kdo ve koliko delovnih ur, vendar se že danes zrcali lepa podoba bodočega športnega parka. Za to gigantsko delo zaslužijo vsi požrtvovalni funkcionarji, ali kakor jim pravi tov. Martinčič — »idealni norci«, naj večje priznanje in pohvalo. L. M. TEKME PIONIRJEV V LITIJI Pionirska športna šola bo svoje uspešno delo zaključila prihodnji teden z raznimi tekmovanji v namiznem tenisu, atletiki in nogometu. Nastopilo je 42 pionirjev ia pionirk, ki so najprej tekmovali v atletiki in dosegli nekaj prav dobrih uspehov. j£NAZAS@Bl!| »In najin šef še hoče, da bi danes delala ...« LETO XIL štev. 23 Stran 3 Spomini našega fotoreporterja na razočaranje v Zagrebu Godba igra himni, reprezentanci stojita »mirno«, več kot 30 domačih in avstrijskih fotoreporterjev pa »lovi« posnetke. Poleg številnih fotoreporterjev in filmskih snemalcev je tekmi prisostvovalo tudi 70 naših in 80 inozemskih novinarjev m vm Vukas in VVagner sta izmenjala darili Naš fotoreporter Skrlep Dušan je prejšnjo nedeljo obiskal srečanje nogometnih reprezentanc Jugoslavije in Avstrije ter nam s tega srečanja, ki ni prav nič povečalo slave našega nogometa, prinesel nekaj »spominov« Takole se je začelo: med navdušenim vzklikanjem 45.000 gledalcev sta prikorakali obe reprezentanci na stadion Dinama v Maksimiru Tudi Zebec ni mogel ukaniti avstrijskega vratarja Avstrijski vratar Engelmaier je imel mnogo dela, zlasti v prvem polčasu Tri »veličine« zavnašimi vrati: zvezni kapetan Tirnanič, zvezni trener Marjanovič »Mosa« m »stan« Rajko Mitič. Najbrž ni težko uganiti, zakaj se nas zvezni kapetan tako kislo drži... Ognjanov se( bori za žogo z avstrijskim branilcem Rajkov je edini prisilil Engelmaier/a h kapitulaciji (na sliki). O L Tekma sezone V prvih dneh julija bo v Ljubljani nastopila državna waterpolo ekipa SZ, ki se bo pomerila z našo reprezentanco Zgoraj: Tudi za Vukasa je bil Engelmaier čvrsta zapreka Spodaj: pogled na del prenapolnjenih tribun na stadionu v Maksimiru Prve dni julija bo o Ljubljani mednarodni materpolo dvoboj med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Točen datum dvoboja zaenkrat še ni predviden, ker reprezentanca Sovjetske zveze še ni sporočila, kdaj odpotuje o Jugoslavijo, ker se trenutno nahaja na turnirju v Neaplju. Zelo verjetno pa je, da bo dvoboj v Ljubljani 4. julija, kot je bilo že prvotno določeno. Tekma med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo bo za naše materpoliste najtežja preizkušnja, ki jo bodo imeli v letošnji sezoni pred nastopom v Melbournu. Čeprav ruski igralci zaenkrat še nimajo nobene medalje, niti olimpijske, niti z evropskega prvenstva, jih moramo vendar šteti v najvišji vrh igralcev materpola na svetu. Prav gotovo so danes sovjetski materpolisti enakovredni Madžarom in Jugoslovanom, ki so trenutno glavni olimpijski favoriti. To dokazuje bilanca srečanj jugoslovanskih materpolistoo s Sovjetsko zvezo, ki je negativna, saj smo od štirih tekem igrali dve neodločeno, dve Pa izgubili. Sovjetski igralci imajo precej slično zgodovino, kot smo jo imeli mi pred letom 1952, ko smo osvojili prvo olimpijsko medaljo. Vsi se še spominjamo olimpijskih iger v Londonu 1948, ko so naši materpoli-sti igrali neodločeno z olimpijskimi zmagovalci Italijo, vendar pa jim nesrečni žreb ni naklonil, da bi se plasirali v finale. Nekaj podobnega se je' dogodilo igralcem Sovjetske zveze v Helsinkih, kjer so se o polfinalu srečali z Madžari, Nizozemci in nami ter se jim tako ni uspelo preriti v finale. Sovjetska zveza je najavila 11 igralcev, ki bodo sodelovali na tekmah o Zagrebu in v Ljubljani. To so: vratar Boris Gojkman, branilca Jurij Šljapin in Jurij Teplov, krilci Valentin Prokopov, Vjačeslav Kure-noj in Peter Breus ter napadalci Peter Mšveniradze, Boris Markarov, Igor Zinger, Mihael Rižak in Nadar Gvaharija. Dosedanje tekme med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo so se končale takole: Helsinki (1952) 5:3, Torino (1954) 1:0, Moskva (1955) 5:3 in 4:2 V tekmah v Ljubljani in Zagrebu bodo jugoslovanski materpolisti imeli priložnost, da se oddolže za lanska poraza o Moskvi. Plavalna zveza Slovenije bo za to priložnost preuredila stadion na Ko-leziji in zgradila posebno novo montažno tribuno, tako da bo kolezijski stadion lahko sprejel nad 3.000 gledalcev. Poleg materpolo programa bodo nastopili tudi najboljši jugoslovanski plavalci, ki se že od maja pripravljajo na olimpijske igre. 1 držav na dirki Športne tekme v Idriji Etapna mednarodna kolesarska dirka »Po Jugoslaviji« bo imela letos, kakor smo že poročali, samo 5 etap. Prva etapa vodi od Zagreba do Reke (180 km), druga etapa gre iz Reke preko Kopra (kjer je pol-etapa) do Nove Gorice (215 km), III etapa Nova Gorica—Bled (165 km), IV. etapa Bled—Ljubljana—Maribor (192 km), V. etapa Maribor—Zagreb (148 km). Skupna dolžina proge znaša 900 km. Start bo v sredo 18. julija v Zagrebu, cilj pa v nedeljo 22. julija istotam, tako da vozači med tekmovanjem ne bodo imeli več en dan počitka, kakor je bilo to prejšnja leta. Na dirki »Po Jugoslaviji« bo tudi letos sodelovalo veliko število inozemskih ekip. Prijavljena so moštva Avstrije, Belgije, Bolgarije, ČSR, Egipta, Italije, Nizozemske in Poljske, razen teh pa bodo seveda sodelovali tudi vsi najboljši jugoslovanski kolesarji. Vrsta tekmovanj v nogometu, atletiki in odbojki, ki so jih organizirali v počastitev kulturnih obletnic rudarske Idrije, je bila pred kratkim zaključena. V nogometnem tekmovanju je zmagal jašek »Delo« z 8 točkami pred gimnazijo (7) in jaškom »Borba« (5). V skoku v višino je zmagal Likar Silvester (Vajen. šola) s 115 cm, v skoku v daljino pa Velikonja Tone (tabornik) s 5.75 m. V odbojki so bili na jboljši taborniki, v ekipnem tekmovanju Pa so zmagali učenci vajenske šole. K. VX :i «3X52H22LJ Odbojka na Vrhniki V torek so odbojkarice vrhniškega »Partizana« premagale Olimpijo II s 3:2, dočim je med moškimi Olimpija II. premagala domačo odbojkarsko vrsto nrav tako s 3:2, Nekaj razmišljanj po tekmi a bi bilo tre z Avstrijo Nedeljska tekma med A-reprezen-tancama Jugoslavije in Avstrije je •ned ljubitelji nogometa, pa tudi sploh med športnimi krogi vzbudila Precej prahu, na koncu koncev pa imajo vsi tisti, ki so si jo ogledali, v spominu še vedno mučne vtise iz Zagreba. Mnogo gledalcev iz Slovenije je bilo na stadionu v Maksimi-ru in s precej enotnim mnenjem so se vrnili domov. Zato smo se obrnili tudi na nekatere ugledne nogometne strokovnjake, mnenje enega pa priobčamo. To je tov. Macoratti, ki nam je o svojih vtisih povedal približno takole: »Herceg Tasiču, Tasič Krstiču, Krstič Boškovu, Boškov Krstiču, Krstič Belinu ... Tako nekako je šla žoga v nedeljo od igralca do igralca, medtem pa so avstrijski napadalci v mnogih primerih že dobro pokrili naše napadalce. Kadar pa se je naš krilec le »spozabil« da je oddal žogo Bašiču ali Vukasu, je žoga Postala plen Avstrijcev, ali pa jo je napadalec prejel v takšnem položaju, da ni vedel, kaj bi z njo ter jo je zopet podal Krstiču in ... hteva novosti in preizkušenih domislekov, proučevanje igre nasprotnika in nešteto taktičnih podrobnosti. Ali ne bi kazalo torej nekoliko modernizirati oziroma pomladiti tudi zveznega kapetana in njegovo okolico. Dvomim, da je pravilno stalno menjati igralce. Igralci so dobri, izurjeni in sposobni. Menjati je treba sistem, menjati pa je treba tudi vodstvo reprezentance in na njihovo mesto postaviti mlajše ljudi, ki bodo dali igralcem nalogo, naj igrajo takole: Beara Krstiču, Krstič Vukasu, Vukas Zebecu, Zebec pa ... goli Če bi videli vsaj nekaj takšnih potez v nedeljo, bi Avstrijci odšli v slačilnico že v prvem polčasu poraženi z najmanj 3:0. Če bi tako igrali, ne bj bilo treba govoriti o »tradicionalni smoli« z Avstrijo. Zmaga ne bi bila niti trenutek ogrožena in naša reprezentanca bi zopet zaslovela. Mar nimamo v naših vrstah dovolj mlajših ljudi, ki so moderen nogomet že igrali in bi znali nedvomno bolje prenašati sodobne izkušnje na dobre igralce. Kaj pravi- To se ni zgodilo samo enkrat, tako se je začela večina naših napadov — namesto nanrej, so igrali v širino. Gledalec, ki se nekoliko razume na nogomet, in ve, da je končni cilj vendarle doseči gol, je dobil vtis, da so igralci »naviti« kot igračke, saj so sii krilci in branilci med teboj podajali žogo z vso spretnostjo tudi iz najtežavnejših položajev, čeprav so Lili napadalci prosti. Za oko je bilo to lepo, toda videli smo premoč naših brez učinka, saj se je v igri večkrat zgodilo, da Avstrijci, zlasti v prvem polčasu, niso prišli do žoge po pet ali še več minut. Lepota igre se pozabi — izid pa gre v zgodovino! Tak je bil okvir Jgre naše reprezentance, oziroma, kakor danes pravimo, »sistem igranja«. Nihče ne more zanikati, da naši igralci niso dobri v tehniki igre, saj dobro obvladajo žogo, precizno preigravajo nasprotnike in, če jih primerjamo z Avstrijci, zaslužijo naslov »mojstrov žonglerjev«. Prav zato pa je treba razmisliti, če morda ne leži vzrok za zadnje neuspehe izven igralcev naše reprezentance? Zdi se mi, da smo podoben način igre videli že pred dvajsetimi leti pri Gradjanskem in Hasku, le s to razliko, da je, igralec zadrževal žogo toliko časa, da je privabil nase nasprotnika. Nato jo je oddal prostemu napadalcu, ki je »potegnil« in v nekaj trenutkih je bila vsa napadalna vrsta z žogo vred pred vrati nasprotnika — največkrat ne brez uspeha. Mar ni nogomet v zadnjih dvajsetih letih nič napredoval? Mislim, da je treba to vprašanje zastaviti tov. Tirnaniču in njegovim sodelavcem, ki so tak način igranja naročili našim reprezentantom ali pa niso znali preprečiti tega, kar so igralci morda početi samovoljno. Morda pa vodstvo naše reprezentance .le ne gre s časom naprej? Naloge vodstva so se modernizirale: čas za- Te dni se je zaključilo spomladansko prvenstvo sindikalnih moštev v okviril-NPL, v katerem nastopa šest enajsteric. Odigrali so skupaj 30 tekem, pri čemer je bilo doseženih 73 golov. Najboljši uspeh je dosegla enajsterica akademskega kolegija, ki je postala spomladanski prvak s precejšnio prednostjo pred drugimi moštvi. To pa ni nič čudnega, ker so v tem moštvu po večini mlajši ljudje, medtem ko. so ostale enajsterice sestavljene iz igralcev različnih starosti. Prav bi bilo torej, da bi študentje dobili v bodoče enakovredne nasprotnike, torej mladinska moštva srednjih in strokovnih Krim zmagovalec pionirskega turniria Minulo nedeljo je Krim organiziral svoj tradicionalni nogometni turnir pionirskih moštev, ki ga uvrščamo med največja tekmovanja te vrste v Sloveniji. Nastopilo je 12 enajsteric iz enajst klubov, kar je vsekakor zelo zadovoljiva udeležba. Tudi tokrat je bil Krim (I. moštvo) najuspešnejši in je postal zmagovalec tega turnirja. Polfinalne tekme so se zaključite takole: Krim : Svoboda 3:2, Odred : Ljubljana 1:2, Slovan : Ilirija 4:2, Odred : Svoboda 4:0. finalna tekma med Krimom in Ljubljano pa se je končala s 4:0 v korist Krima. Vrstni red po dvodnevnem tekmovanju je naslednji: 1. Krim I, 2. Ljubi jan,., 3. Odred, 4. Svoboda, 5. Slovan, 6. Ilirija, 7. Papirničar, 8. Krim II, 9. Jadran, 10. Grafičar, 11. Sava, 12. Olimpija. jo Mitič, Bobek, Čajkovski, Horvat in drugi? Naj le li ali kdorkoli drugi poprimejo vajeti in naj dovolijo, da gre Tirnanič v več kot zasluženi pokoj. Pravijo, da je po toči zvoniti prepozno! Za to točo, ki nas je prizadela v nedeljo, je res prepozno. Toda toča še pride, dotlej pa moramo biti nanjo pripravljenih Menda k temu ni treba posebnega komentarja. Tov. Macoratti nam je v razgovoru razkril marsikakšno »skrivnost«, prav gotovo pa je s svojimi mislimi zadel neposredno o jedro problema. Že večkrat smo biti presenečeni nad ukrepi zveznega kapetana, oziroma tehničnega vodstva naše državne reprezentance.. Ni prav, da se ves gnev stresa nad igralci, bolje bi bilo, če bi torej zares naš najviš.ji forum Nogometna zveza Jugoslavije, naredil enkrat prav temeljit pretres pri tehničnem vodstvu, ki je odgovorno za sestavo reprezentance in s tem posredno tudi za njeno igro ter uspehe oziroma neuspehe, ki marsikdaj niso biti potrebni. To se je prav razločno pokazalo, v Zagrebu. šol ali pa tudi fakultet. V splošnem se je to tekmovanje končalo zadovoljivo. Sindikalni aktivi so izrazili željo, da bi še naprej tekmovali, vendar pa se pojavlja stalni problem z igrišči, Zato so morale biti tekme odigrane ob sobotah, kar pa se ni izkazalo kot najbolj praktično. Lestvica: Akad. kolegij 2TL Gluhi . S1CIP TESLA Slovenijašport 5 5 0 0 28:5 10 5 3 0 2 17:10 6 5203 13:11 4 5 2 0 3 7:14 4 5 2 0 3 5:16 4 5 1 0 4 3:17 2 Orient : Uljanik 2:1 Ljubljanski Grafičar bo igral prihodnjo nedeljo svojo prvo' kvalifikacijsko tekmo zn vstop v I. consko nogometno ligo. Kdo bo njegov nasprotnik, bosta odločiti obe srečanji med Orientom in Uljanikom, to je med prvakom reške in puljske pod-zveze. V prvi tekmi je Orient na domačem igrišču pred 3.000 gledalci zmagal s tesnim rezultatom 2:1 (2:t) nad Ulianiikom. Več možnosti za nastop v kvalifikacijah ima torej Uljanik, ker igra povratno tekmo doma. Zebec v Dinamu? Eden najboljših igralcev beograjskega Partizana in stalni član državne reprezentance, Zebec. se bo po najnovejših vesteh preselil v Zagreb, kjer bo verjetno pristopil k Dinamu. Na vprašanje, če to drži, je Zebec dejal: »V Zagrebu sem začel z nogometom in hočem tudi tu zaključiti.« To so pa lome zgodbe... Surovosti na tekmah za »Titov pokal« Tekmovanje za Titov pokal se v naši republiki nadaljuje z nezmanjšanim tempom, posamezna moštva odpadajo in kmalu bodo izbrani najboljši ki se bodo pomerili med seboj v republiškem merilu. Toda na zadnjih tekmah, zlasti pa na srečanjih minuli torek, je prišlo do nekaterih tako mučnih dogodkov, da ne moremo mirno mimo njih, ker jiih je treba na vsak način ostro grajati. To tekmovanje se je sprva začelo precej resno, kasneje pa so nekateri klubi poizkušali s predajanjem tekem s 3:0 p. f., ali pa s prestavljanjem posameznih terminov, ki so bili uradno določeni. 2e to meče slabo luč na odnos do tega pomembnega in častnega tekmovanja. Vse, kar se je pa dogajalo v torek, pa skorajda presega vse meje v našem nogometu. Osvetlimo torej nekoliko podrobneje posamezne dogodke, ki so pravzaprav precej čudne zgodbe. POŠKODOVANI IGRALCI IN ŠE KAJ Ljubljanska nogometna podzveza se z raznima pozitivnimi ukrepi trudi, da bi na podeželju vzbudila čim večje zanimanje za nogomet. Eden takih ukrepov je tudi, da gredo v podeželske kraje gostovat kvalitetnejša moštva, s čimer lahko pripomorejo domačim klubom do večjih finančnih dohodkov, gledalci pa vidijo tehnično boljši nogomet, kot so ga običajno navajeni gledati. V torek se je zgodil enak primer. Ligaško moštvo Ljubljane je odšlo gostovat v Domžale, da bi odigralo določeno tekmo z domačo enajsterico. Vsekakor je bilo pričakovati precej visoko zmago Ljubljančanov, ki so nastopili povsem kompletni. Toda domačini so si menda hoteli izvojevati kakšen »zgodovinski« rezultat, kajti tekma je potekala v zelo ostrem vzdušju, pri čemer so morali seveda gostje boli paziti na svoje noge in ostale dele telesa, kot pa na igro. K temu je precej pripomoglo tudi zelo nevzgojeno občinstvo, kii je z dokaj nekulturnimi izrazi vzpodbujalo domače igralce h preostri igri. Razumljivo je, da so se Ljubljančani morali domačinom boli umikati in tako se je tekma končala le s tesno zmago Ljubljane z 1:0 (1:0). ŠE HUJE NA ODREDU Drugi, mnogo težji primer, se je zgodil isti dan na Odredu, kjer je njegovo ligaško moštvo igralo z B-moštvocm Krima. Ta tekma je bila po svojem poteku še ostrejša in so bili pri tem poškodovani kar trije igralci: Georgijevski, ki ima baje zlomljen nos, Zdravkovič, kateremu je bila prebita noga, ter Krimov igralec Stritih, ki je bil prav tako poškodovan. Te grobosti so zakrivili igralen obeh moštev in bi jih moral sodnik takoj postaviti »na hladno«. Rezultat dvoboja, je bil 4:1 (3:0) za Odred. Pripomniti moramo, da sta sodnika na teh tekmah precej šibko opravila svojo nalogo, zlasti če pomislimo, da bi morala nekaj grobih igralcev izključiti. Upravičeno se lahko vprašamo, ali je takšno vedenje v tekmovanju za Titov pokal, ki bi moralo biti vsa. kemu nogometašu v ponos, v korisj napredku našega nogometa. Ali s< je treba prav proti boljšim moštvom najbolj zagristi in si poizkušati za vsako ceno priboriti čim ugodnejši rezultat, torej tudi za ceno zdravja posameznih igralcev? Menda k vsemu naštetemu ni potreben še poseben komentar, apeliramo pa na odgovorne nogometne forume, da uvedejo proti takšnemu početju najostrejše mere. IN ŠE REZULTATI V nadaljevanju tega tekmovanja so bili doseženi nekateri presenetljivo visoki rezultati. Vojaško moštvo Borac iz Šentvida je premagalo Kamnik s 7:3, Odrcd-B enajsterico Mengša s 7:3. Krim-B Javornik s 7:2, Ljubi jana-B pa vrhniškega Usnjarja z 5:1. V torek je Grafičar, ki se pripravlja za kvalifikacijske tekme za consko ligo, premagal Ljubljano-B z 1:0 (1:0), Koper pa je zabeležil presenetljivo zmago nad Izolo s 4:2. T. B. * V tekmovanju za pokal maršala Tita sia se srečati v goriški pod-zvezi mošivi Nove Gorice in Branika. Zmagala je Gorica z visokim rezultatom 7:0 (3:0). Celjani so v odlični formi Prejšnjo nedeljo je bilo v Celju okrajno strelsko prvenstvo, na katerem je prepričljivo zmagala strelska družina »Tempo«, lei je ena najmočnejših družin v državi. Na prvenstvu je bilo doseženih kar šest novih okrajnih rekordov. Predvsem so^se izkazali srelci Tržan Slavko, Tržan Jože, ing. Krivec, Vrabl Alenka, Dežman Vili itd. Tržičani najboljši strelci na Gorenjskem Preteklo nedeljo je bilo na Jesenicah okrajno strelsko prvenstvo v streljanju z vojaško puško in pištolo. Strelci iz Tržiča so ponovno dokazali, da v streljanju z vojaško puško nimajo konkurente, sai so kot ekipa in med posamezniki zasedli najboljša unesla. Okrajno strelsko prvenstvo za članice in mladince je bilo v Tržiču, pionirji pa so se pomerili v Kranju. Pri članicah je zmagala Ber-toncljeva (Tržič), med mladinci Je-kovec (Tržič), pionirsko prvenstvo pa ie osvojilo moštvo iz Javornikov (622 krogov). fBsmmmmammMMmmmmmanmmBssammam V prihodnji številki pričnemo objavljati naš novi podlistek: Toni Sailer: »Moja pot do treh olimpijskih medalj« V resnici poveljnik Forza ni bil prepričan v popolen uspeh v Aleksandriji. Več razlogov pa je govorilo za to, da je bila križarka poškodovana. Letalski posnetki so kazati QUEEN ELIZABETH v plavajočem doku, toda širile so se vesti, da bo kmalu odplula na dalnji vzhod na pomoč Singapurju. Forza je urejal svoje papirje. Poročilo tajnih agentov, podatki, zbrani iz časopisnih izrezkov iz nevtralnega časopisja, potrebujejo določen čas, da se jih spravi v red. Singapur je sicer padel 15. februarja, a s tem še ni rečeno, da ni angleška admirilateta križarke ne mogla uporabiti kje drugod. A najsi je bulo takole ali drugače, Supermanina je zahtevala, naj takoj znova napadejo QUEEN ELIZABETH. Namesto SCIRE, ki je bila zadržana drugod, je bila določena podmornica AMBRA, da prepelje operaterje pred Aleksandrijo. V oporišču na Lerosu so ugibali, koga naj izberejo za to težavno nalogo. Končno je Forza določil mladega zdravnika Feltrinellija za vodjo te nove odprave. AMBRA se je približevala obali. Pri 15 m globine se je Ustavila in legla na dno. Tokrat se iz previdnosti ni dvignila na površje. Šesterica mož si je takoj nataknila maske. Odprli so pokrov vstopnega jaška, vdrla je voda in jih podrla na tla. Dvigniti so se, splezali na krov in izvlekli »svinje« iz njihovih staj. Feltrinelli je zajahal svojo »svinjo« in odplul proti jugovzhodu. Računal je, da bo do preboda potreboval 20 minut. Ko je Arillo, poveljnik AMBRE, čez slabe pol ure skozi Periskop za hip pregledal obzorje, da bi se orientiral, mu Je mrzel pot orosil čelo. Po svetilnikih sodeč je bil prav na sredi^ minskega polja in, kar je bilo še huje, operaterje je odložil zahodno od Aleksandrije namesto vzhodno. In ko so ti čez čas pripluli na površje, so namesto luči mesta zagledati le temačni obris obale. Pluli so vzdolž nje zdaj na desno, zdaj na levo in slednjič jim ob prvem svitu ni preostalo drugega, kot da so plavali na suho, kjer so jih kmalu zajeli. Edino Feltrinelli in njegov spremljevalec sta se zaradi muhavosti njunje »svinje« nekoliko bolje odrezala. Ker sia se pozneje kot ostali podala na pot, je mladi zdravnik sklenil, da ne bo predolgo čakal .Dvignil sc je na površje. In prav je storil. Opazil je Aleksandrijo na levi, v tem ko je pričakoval, da bo zagledal pristanišče na desni. Obrnil sc je v pravo smer in se približal prehodu. Tedaj so morje pretresle eksplozije. Nad glavo obeh Italijanov se je voda v luči reflekorjev bleščala kot zrcalo. Feltrinelli je stisnil zobe. Ju vidijo od tam zgoraj? Morda je mikrofon ujel šum njunega vijaka. Dobrih deset minut sta rabila, da sta preplula prehod in ko sta dospela v temnejše področje, sta si moža zadovoljno oddahnila. Sedaj je bilo treba odkriti QUEEN ELIZABETH in njen dok. To ni bilo težko, a, glej zlomka, »svinja« je iznenada odpovedala in obtičala na dnu. Do cilja je bilo predaleč, nista mogla misliti na to, da bi jo vlekla po dnu. Splavala sta na obalo. »Mislim, da bo najbolje, če se točno drživa navodil«, je dejal Feltrinelli svojemu tovarišu. »Ločiva se! Pomni, da imava sestanek z majhnim bradatim starčkom. Sedel bo na prvi klopi pri vzhodnih vratih v park.« Po teh besedah sta se moža ločila in četrt ure nato je častnik dosegel kopno. Vrh strmih stopnic, ki so vodile na pomol, je slekel svoj kombinezon in se jel razgledovati okoli sebe. - Izkušenemu očesu zadošča že en pogled, da prepozna vojni arzenal. Feltrinelli sc ni motil. Tam je šla mimo gruča delavcev, tukaj je bila kotlarna, ki je ob zori zopet oživela. Desetine in desetine delavcev so hiteli k izhodu. Italijan si je zavihal ovratnik in pridružil korak velikemu korenjaku. Pri ograji ni nikomur padlo na um, da bi ga ustavil, tako miren je bil njegov korak. Prehitel je one, kii so jim pregledovali dokumente^ in že je bil na veliki ulici. Glej, tam park in malega starčka, ki počiva na klopi. Je to predvideni vodič. »Tako je, sedaj pa brž«, mu je dejal novi prijatelj. Odhitela sta proti hiši, vrata sta zaprla za seboj. Mlada žena, ki se je smehljala ubežniku, je bila res ljubka. »Preoblecite se, kapitan«, mu je zašepetal sladek glas. Storjeno. »Sedaj pa za menoj. K meni domov gremo.« Vstopijo. Saloni z velikimi preprogami. Ni težko dobiti sobe. Stanovanje gostiteljice je zares gostoljubno. Preteče teden, dva, trije... Feltrinelliju, ki je zdaj Švicar italijanskega porekla, se zdi ko da sanja. Pozno vstaja, igra bridge, pleše in tudi jahta je vključena v program. Meseci so mimo. »Kaj pa pomeni ta hrup,« se vpraša nekega dne Feltrinelli in se nagne skozi okno. »Military Police« je zaprla oba konca ulice. Ni da bi izgubljal časa. Poročnik obleče svojo uniformo in odide na ulico. Nekaj minut nato sc javi kapetanu, ki ga je prišel aretirat. * * * Po zlomu Italije lete 1944 je poveljnik VALIANTA, kapetan Charles Morgan, napredoval v podadmirala in imenovan je bil za poveljnika oporišča v Tarentu. Nekega dne je poročnik De La Penne, ki se je vrnil iz ujetniškega taborišča v Indiji, srečal angleškega častnika, kateremu je v Aleksandriji potopil ladjo. Omenil mu je trdo zasliševanje takrat, ko so ga pred eksplozijo ujeli. »Nisem vam mogel odgovarjati na vprašanja, ker nisem mogel eksplozivo pritrditi ob gredelj vaše ladje. Konico torpeda sem samo položil na dno in če bi vi to zvedeli, bi bilo dovolj, da bi samo nekoliko premaknili ladjo in preprečili bi poškodbo.« Pozneje se je italijanski poročnik pridružil zaveznikom in uspešno napadal nemške ladje v La Spe zli. Zaradi tega je admiral Morgan svojega nekdanjega sovražnika priporočil za angleško odlikovanje. Toda obe državi sta bili teoretično še v vojni druga proti drogi in mu tega odlikovanja niso mogli podeliti. < Mareg leta 1945 je italijanski princ Umberto v spremn šivu admirala Morgana podeljeval odlikovanja italijanskim častnikom in mornarjem. Prišel je do De La Pcnna, ki je zaslužil zlato medaljo zaradi napada na aleksandrijsko lukp. »Mislim, da ste zdaj vi na vrsti,« je dejal princ Umberto admiralu Morganu. Z nasmeškom je admiral Morgan vzel zlato medaljo iz skpinjioe in jo je pripel na prsi moža, ki je potopil njegovo bojno ladjo. (Konec.) ■■An S iLl-E: | -. K A - S8ČČ*5S?w£f!i M PInTn|cih ŽPK Ljubil cino „„—i j, ,1 i t, , . . Prvi topli poletni dnevi so v zimskem bazenu, izgubimo v tri- Sonia 1'ominškova ie lani zasedi* J - E Lorgerja, Knezovo, Vipotnika, Leska in drage Na slovenskem prvenstvu v atleti- ko Babovičevo, ki se bo zopet en- ....' ““vi-i- ™ uuuvi irevu, ki se iix> zopet en- ki, kt je bilo preteklo soboto in ne- krat predstavila ljubljanskemu ob-deljo v Ljubljani, smo videli revi- činstvu. Naštejmo nekaj imen iz jo slovenske atletike in v mnogih disciplinah smo 'bili res prijetno presenečeni. Visoka kvaliteta in lepo število tekmovalcev je napravila to tekmovanje zelo zanimivo in vsakomur, ki si te prireditve ni startne liste, ki zaenkrat" še ni dokončna — 110 m ovire: Lorger, Puc, Vucelič, 100 m: Lorger, Oslakovič, Solarevič, 100 m: Zupančič, Kopitar, 1500 m: Vipotnik, Gajšek, Hafner, Tratnik, eventualno tudi Cular in Prvi topli poletni dnevi so v zimskem bazenu, izgubimo v tri- Sonja 1'ominškova je lani zasedi* nfSn0?-0f°j-’ , , treba po- tedenskem odmoru in treba je spet tretje mesto na državnem prvenstvu. gledati tudi med slovenske pla- začeti znova. Res, da smo letos ne- v--; v; +„u; le- valce in povprašati, kako se koliko izkoristili vevški bazen, toda pripravljajo na bližnja tek- tja je prihajal le zelo majhen odsto-movanja. Prvo pot smo name- tek tekmovalcev. In če k vsemu temi na kopališče Kolezijo, kjer mu pridružimo še zaključek šolske- v j. v. t I V moaiv ua u 1 /.u v m.m (Ji u-iioi" Vsaj to bi morala obdržati tudi le" tos. Če se bo Sonja še nekoliko okre-in marljivo trenirala, se bo letos njen osebni rekord pomaknil p»4 3:10.0. Svoje zmogljivosti je doslej , . Kjer mu pridružimo se zaKijucek sols.ke- 3:10.0. ovoje zmogljivosti je doslej domujejo plavalci slovenskega ga leta, razne izpite, mature, prakse morda najmanj izkoristila Eta Hoi-prvaKa ZrK. Ljubljane. in nodohno. note m ie razumi iivrv Pa V t/,y , I',, ,1n el- e mer« rovnni- , t, - V c A ra Lil m, c vem umno ium vuiar m ogledal, je lahko zal. Zato ne zamu- Mugoša, 3000 m: Vazič Mak morda dite nasiednje priložnosti, da vidi- tudi Murat, višina: Zarol, Sluga Ur-te na delu vecmo najboljših sioven- bajs, palica: Lešek, Brodnik, 1000 Skiti atletov, pa^ tudi nekatere gOste metrov mladinci: Ingolič Štros iz drugih republik. oj j. 1-----, • . rjcigduc, zensKe — luum: Sikovec, Odred bo namreč priredi! v četrtek Babovič, Stamejčič, 80 m: Stamej- je prekiniti pri nas ^niL!iT.kBi&hT «**** •— soSlk,"’iek"“”i;iLllSvmn’o! Sr,VB™j™iS,a,b"”„0Z" ? n? č ‘1 inka ff^erja, ki je zad- metrov- za ženske, k« sta Knezova nu v maju - otvoriti ktne bazene p' ■ Omenil' IV'm {ani- zma,gal T ln Slamikova tekli boljše od držav- šele tja prve dni junija. Trenerji se Lragi. Omenili bi lahko se celo vr- nega rekorda. Prireditev bo trajala pritožujejo- 1 sto znanih tekmovakev in tekmo- približno uro in pol. začela pa se bo valk, tako n. pr. državno rekorder- ob 18. uri. prvaka ŽPK Ljubljane. in podobno, potem je razumljivo, da PREPOZEN ZAČETEK trener^’TsTnikoli zado- V razgovoru s funkcionarji in tre- voljni. Pa vendar, danes je na kopa-nerji kluba smo zvedeli, da vsi to- liscu Kolezije živahno vrvenje mla-žijo na kratek čas, ki jih loči od dine, ki preiskuša svoje spretnosti : .. i -t. 11 a r~,i v, . •_. fev 1«*T- if- ifvS KSffi LkV- w O . , * «irrw»*»uawj, DVA l r irilirr l ustaljeno pionirji, ki jih v klubih ne primanj-—.,a nadiaue v mesecu kuie< so nas najbolj zanimali načrti maju prekinitev v treningu. Letos je najboljših tekmovalcev Ljubljane, uspelo ljubljanskim plavalcem obdr- »Tako ne bomo nikoli prišli na »zeleno vejo«. Tisto, kar zgradimo Dolga je bila poj od 4.20 m do 2:14.7 ŽELIMO NA »OLIMP« JUGOSLOVANSKEGA PLAVANJA V vrstah Ljubljane je v pretekli sezoni nekaj tekmovalcev doseglo kvalitetno raven najboljših plavalcev v državi. Trener je nekako takih misli: »Vemo, da se kot ekipa še ne moremo uvrstiti med prve v državi, a vendar pa to lahko dosežemo z nekaterimi posamezniki. V letošnji sezoni največ pričakujem med moškimi od Goršiča, Pelca in Poljan- Že naslov pove. da nameravamo je zopet dosegla kot sprinterka svo- Mariji Knez. Čeprav se šele šesto let P jikvarja z atletiko, ima za seboj že zelo pestro-atletsko kariero. Začetek je bil storjen junija 1951, ko je prišla v Maribor na neko srednješolsko tekmovanje in skočila v daljino 4.20 m. To je sicer skromen rezultat, za začetnico pa vendar dober. Kasnejša leta so pokapala, da se v Mariboru niso zmotili, ko so kmalu uvideli, da so odkrili »veliko« atletinjo. _ Svoje prve discipline, skoka v da pala na večjih tekmovanjih, tako da ni niti mogla pokazati svoje stvarne vrednosti. Zadnjo zimo je potem prišla »selitev« k Odredu in reden trening pod vodstvom prof. Šturma. Pripravljala se je za kratke proge. Sem pa tja pa je na treningu te-kla tudi kaj daljšega in tako se je začela ukvarjati z mislijo, da bi poskusila svoje sposobnosti tudi v teku na 800 m. Začetni rezultati na kratkih pro- in Horvatove. Goršič bi moral za r držati svoje tretje mesto v državi, ,®>s.enla drugi višek svoje istočasno pa je vrsta na njem, da atletske kariere. Prvi je bil pred letos izboljša deset let stari Pelha-leti, ko je tekla 12.4 na 100 m. nov rekord na 100 m hrbtno (1:12.4). Jvaksna bo nadaljnja pot je danes Pelc lani na državnem prvenstvu ni seveda težko reči. Po vsej verjetno- uspel pokazati svojih sposobnosti. Z sL pa na 800m še ni rekla zadnje rezultati okoli 2:50.0, ki morajo biti ška, med dekleti pa od Tominškove P, P“ j^TJ: iTl^V^ in Horvatove. Goršič hi rrmml ^ tekmovalci lahko hitro »zakrpali«. besede. Nova rekorderka je,dober športnik, razen tega pa tudi dober študent, saj je nedavno zopet uspešno spravila nekaj izpitov iz zgodovine. Ima pa tudi napako, ki je bila zlasti za tek na kratke proge cesto usodna. Velika trema pred startom nujno plod njegovega razvoja, se bo letos uveljavil med prve »klasičarje« v državi. Edina njegova slabost'je premajhna hitrost; za rezultate okoli 2:50 in še bolje bo moral tudi na 100 m spustiti mejo svojih sposobnosti pod 1:20.0. Poljanšek i • ■ - 1 . " j' — • ““ LJcn-cLui rezultati na Kratkih nro ijino, se m tesneje oprijela ampak gah letos niso obetali kaj izrednima fh-m r^kord<>v-, kar preveč sprinta pridobila tudi toliko kondi- strn . Jo so pokazala naslednja le- cije, da bi se lahko poskusila tudi nr’p k°\rrei(U tatl kar mso hoteli na- na 800 m. Prvi nastop 2:26.2. Za zapre. Medtem se je seveda ze tudi četek zelo dobro, saj je nastopila zasidrala, kot najhitrejša Slovenka brez konkurence in potrebnega ob-v državni eliti m zastopala Jugosla- čutka za tempo. Drugi poizkus naj ni!h taetod7qLmhedhrraVjnii 6r.eČa' ^ bil na slivenskem prvenstvu, ko nnvpl- V I- b,.,blh -le imela priložnost, da teče skupaj novah nekakšno knheno leto. Tedaj z državno rekorderko Slamnikovo kljub resnemu treningi, ni šlo nika- kar je obetalo boljši rezultat, mor in rezultati so bili celo mnogo Kakšen je bil ta tek že vemo slabs, kot v prejšnjih letih. Obu- Rezultat 2:14.7 je dokončno potrdil pala pa ni. Še naprej je trenirala velike sposobnosti Knezove na 800 kazal SnfL,S1nrart'l—"0dk0r-.:ie ^ ?*etr0-X in 1° Postavil med na j bol j-kazal da na tekaliscu preliti znoj še v Evropi, zlasti če ne upošteva- bI* zaman. Medtem je tudi že mo cele kopice ruskih atletinj, ki nr«f«r? doV?lla .gimnazijo m se tečejo seveda še hitreje. S svojim preselila v Ljublja.no. Lansko leto državnim rekordom na 900 m je . —--------------------- , ...v,-----ie letos »presedlal« iz Ji je ppgosto onemogacala dobro metuljčka na delfin. Naprednejši koncentracijo in posledica je bila slog se je že pri njegovem prvem »veliko spanje« v startnih jamicah startu v Vevčah pokazal za koristen ali blokih 1 udi iz tega razloga je preokret. Po vseh matematičnih za-preusmentev na daljše proge zelo konili plavanja bi moral že danes na mestu. plavati na 200m pod 2:30.0. Toda z lesmovanie v • Po rekordnem teku na sloven- matematiko pri plavanju kaj malo zneje slovensko prvenstvo bo^odkT skem prvenstvu je lestvica najbolj. avls- Vendar pa v sezoni, ko bo čilo veliko vprašanje- kdo ie b^l šU sih jugoslovanskih tekačic na 800 m ,zbraI dovolj kondicije, to zanj ne S tekmovanji v Sloveniji Da de lo naslednja: bo problem. Kako pa bodo napredo- plavalcev ŽPK LrubHa val, drugi »delfinisti« v državi, je končano. Treba bo' 2:14.7 Knez (O) 1956 2:13.7 Slamnik (KI) 1956 2:17.0 Blaž (O) 1953 2:17.1 Tuce (Velež) 1949 -: 18.0 Stefanovič (CZ) 1957 2:18.4 V. Šafer (Ml) 1953 2:19.1 Vizjak (KI) 1951 2:20.0 Ivankovič (Sp) 1952 2:21.4 N. Šafer (Ml) 1954 2:22.5 Kačar (O) 1954 težko nredv deva T„f ’ ;« • ’ Koncan<>- ^eba bo s čimboljšimi darle napreduje. vati«. KDO SO OL FAVORITI .IMP <59 IjSK ) Evropska allefska elita na startu v Beogradu Prihodnjo soboto in nedeljo bo v Beogradu veliko mednarodno atletsko- tekmovanje, ki bo zbralo številne odlične evropske atlete. Zlasti tek na 5000 m bo prava »poslastica«. Zaenkrat je zagotovljena udeležba Angleža lbbotsona, ki je letos že dosegel na 3 milje čas, ki mu daje upati na 5000 m celo rezultat pod 14 minut, dalje je tu Madžar Bereš. Poljak Krzyskowiak (3000 m 8:03:0), naša atleta Mugoša in Štritof, morda pa bo uspelo organizatorjem zagotoviti tudi udeležbo Iharosa in Chromika. Ostale atletske zveze pa so prijavile še naslednje tekmovalce — Bolgarija: Kolev (100 in 200 m). Hleba rov (palica), Velika Britanija svetovno rekorderko v skoku v višino Hopkinsovo, Roju unija Oprisa (110 m ovire), Save-'a (400 m ovire). Set e rja (višina) in Bal asovo (višino), Grčija Silisa (400 m) in De pas lasa (800 m), Madžarska Adamika (400 m) in Tabo-rija (1500 m). Razen omenjenih bodo nastopili tudi atleti Zah. Nemčije in CSR. Ker sta zvezna kapetana povabila na to tekmovanje tudi vse najboljše jugoslovanske atlete in atletinje, bo tekmovanje v Beogradu ne samo revija mednarodne atletike, ampak tudi prvo letošnje srečanje skoraj vseh uajbodjši. atletov Jugoslavije. V poročilu o slovenskem atletskem prvenstvu za preteklo številko smo napravili tudi pregled uspehov posameznih društev ua tem prvenstvu, vendar je isti zaradi pomanjkanja prostora izpadel. Posamezna društva so na prvenstvu SL veni.}e zasedla naslednje število prvih, drugih oz. tretjih mesi: Kla-di_var_6 prvih, 8 drugih, 7 tretjih, Ljubljana 6 prvih, 5 drugih, 4 tretja, Odred 4 prva, 4 druga in 3 tretja. Svoboda 2 prvi. eno tretje, Mari-boi^ 1 prvo, JLA 2 drugi, 1 tretje, Kočevje t drugo. To so bili uspehi pri moških, pri ženskah pa so prva tri mesta osvajale izključno atletinje Odreda in Kladivarja Knez Marija (Odred) nova državna rekorderka v teku na 800 m Opombe: 1. Meddržavna košarkarska tekma moških reprezentanc, 2.—4. meddržavne nogometne tekme, 5.-6. nogometni tekmi za srednjeevropski pokal 7.—8. kvalifikacijski tekmi za vstop v zvezno ligo, 9. kvalifikacijska tekma za vstop v I. consko ligo, 10. kvalifikacijska tekma za vstop v 1 j ubij ansko-primorsko ligo, 11. 12. zaostali tekmi ljubljanskega I rezreda NPL. LETO XII. štev. 25 5trao 6 Poletov nagradni natečaj ODREZEK št 24 1. Jugoslavija : Turčija (košarka) 2. Švedska : Nemčija 3, Brazilija : Italija 4. Portugalska : Španija 5. Voros Lobogo : Crvena zvezda 6. Partizan : IVacker 7. Lovčen : Lokomotiva 8. Borovo ^ Vardar 9. Grafičar : Uljanik (ali Orient) 10. Branik : Olimpija 11. Domžale : Odred B 12. Part. Kočevje:Svoboda Duplica Točen naslov pošiljatelja: Priimek: Ime: — Kraj: Ulica in hišna številka: - n.a?i rubriki »Kdo so olimpijski favoriti« smo že opravili s teki in skoki za moške in na vrsti so metalci. Danes si bomo ogledali, kakšno je stanje v metu krogle in diska, to je v dveh disciplinah, kjer je pričakovati predvsem uspehe atletov z druge strani Atlantika. v V metu krogle se ni težko odločiti. Favorit za prvo mesto je vse-kakor svetovni rekorder in olimpijski zmagovalec iz Helsinkov, ? arry_ O Brien. Nedavno je sedmič izboljšal svetovni rekord, ki je sedaj vpisan v rekordnih listah z znamko 18.69m. 0’Brien je nedvomno favorit. Toda v primeru, da bo prav na dan olimpijskega finala v metu krogle nerazpoložen, se mu prav lahko dogodi, da bo moral zlato medaljo odstopiti kakemu svojemu rojaku. Največ možnosti za takšen podvig imata po dosedanjih rezultatih Bill Nieder (letošnji rezultat 18.38) in Ken Bantam (18.02). S tema dvema mladima metalcema se je število atletov, ki so premagali 18 m, povečalo na pet. Vsa pe-torica so Ameri,kanci, eden med nji-JV* ~7 Jnnes — je črnec, ki pa letos še ni pokazal nič posebnega, Z določilom, da morejo nastopati za isto državo na olimpijskih igrah le trije atleti, so seveda najbolj prizadete ZDA, ki bi lahko sicer postavile še celo vrsto odličnih metalcev. Naj naštejemo samo nekatera imena: Berman (17.17), Vick (17.50), Martin (17.28), Butt (17.59), Beams (17.23), Everage (17.15) itd. Edini atlet, ki bi morda lahko posegel v borbo z ameriškimi velikani, je evropski rekorder Čeh Škobla, ki ima v letošnjem letu zaenkrat rezultat 17.35 m. Po vsej verjetnosti bodo le trije Amerikanci in Skobi a tudi v Melbournu presegli 17 oziroma 18 m, ostali pa se bodo morali zadovoljiti z manjšimi daljavami. Nekoliko bolj zamotano je stanje v metu diska, kjer imamo večje število izenačenih tekmovalcev. Marsikdo bo stavil na evropskega rekorderja Adolfa Consolinija, ki je kljub svojim »zrelim« letom še vedno med najboljšimi, razen tega pa je nad vsemi metalci diska na svetu najbolj zanesljiv v rezultatih. Ne smemo pa pozabiti tudi na svetovnega rekorderja Fortuna Gordie-na, ki je prav zaradi olimpijskih iger zapustil Hollywood, kjer je nastopal kot filmski igralec in se resno posvetil treningu. Gordien je znan kot zelo nervozen atlet, ki bo moral najprej šele na izbirnih tekmah za sestavo ameriškega olimpijskega moštva premagati ne samo svoje nasprotnike, temveč tudi svoje živce, potem pa bo šele lahko mislil na olimpijsko medaljo. O Brien grozi tudi v tej disciplini. Njegovi rezultati mu tudi v metu diska dajejo upati na zlato medaljo. Tudi češki metalec Merta bo odšel v Avstralijo z manjšimi možnostmi za osvojitev te ali one medalje. Oglejmo si še nekaj najboljših letošnjih'rezultatov. Tu so Amerikanci 0 Brien 54.46, Druinmond 55.01, Koch 55.08, Babka 54.77, Oer-ter 55.90, Gordien 56.96, Italijan Consolini 56.85, Rus Grigalka 53.80, Ceh Merta 53.80 in še mnogi drugi, saj je letos že 15 atletov premagalo znamko 52 m. Vissers ?.?6 v daljino Nizozemski skakalec Henk Vissers ]e dosegel z rezultatom 7.76 m nov nizozemski rekord v skoku v daljino. To je istočasno tudi najboljši letošnji rezultat v Evropi in drugi rezultat kdajkoli v Evropi dosežen, takoj za evropskim rekordom Nemca Longa (7.90 m). V Italiji so zaključili ekipno prvenstvo v atletiki za ženske. Naslov prvaka je osvojil Fiat iz Torina, pred SC Bergamom in klubom Urbe iz Rima. Nekaj pomembnejših rezultatov — 100 m: Leone 11.9.200 m: Leone 25.1, so m ovire: Greppl 11.5, višina: Mattana 153, daljina: Matta-na 5.80 (rekord), krogla: Paternoster 13.10, kopje: Paternoster 46.00. Jungivirt 3:42.4 na 1500 m Prva dva rezultata, ki smo ju prejeli iz Prage z mednarodnega atletskega tekmovanja, ki na njem sodelujejo tudi nekateri najvidnejši jugoslovanski atleti, na čelu s Stankom Lorgerjem, govorita o solidni formi čeških atletov. Tekač Jungwirt, kt Je zmagal na 1500 m je pretekel to progo v času novega državnega rekorda 3:42.4, metalec krogle Slcobla je dosegel znamko 17.18 m, na 5000 m pa je zmagal Madžar Szabo z rezultatom 14:07.0. vatova. To je do neke mere razumljivo, saj je najmlajša in je med preje omenjenimi tekmovalci najmanj trenirala. Letos bo Eta dopolnila 16 let in bc treba še bolj resno »pljuniti v roke«. Pri njeni izredno dobri naravni hitrosti bi se morali sukati njeni rezultati na 100 m metuljček okoli 1:27.0.« POSEBNA SKRB MLADEMU 1 NARAŠČAJU Odborniki Ljubljane se kaj dobro zavedajo, da izključna skrb za najboljše tekmovalce rodi kaj rada krizo, kajti s tem se pozabi na najmlajše. Zato so si trije trenerji, ki delajo v plavalnem klubu, razdelili delo tako, da dva od njih skrbita izključno za mlajši naraščaj, pionirje in mladince. Le tako sistematično delo bo rodilo koristne sadove, tako da med prvim moštvom ne bo vrzeli. Če pa bodo te vrzeli nastale, jih Za nov priliv najmlajšega naraščaja bo skrbela plavalna šola, ki bo pričela z delom prihodnji teden. TUDI WATERPOLISTI 1 NE POČIVAJO Vaterpolisti Ljubljane so letos izredno marljivi. Z nestrpnostjo čakajo trenerja Markoviča iz Zagreba, do njegovega prihoda pa bodo sami skrbeli za redni trening. Dnevno igrajo tekme, veliko pa je tudi število mladine, kj se vedno bolj ogreva za to igro. Plavalci Ljubljane imajo letos pred seboj, nevarnega nasprotnika. Kranjski I riglav, ki je že lani zavzemal drugo mesto v Sloveniji, z vso resnostjo ogroža položaj Ljubljančanov. Z ff_ mov,an-’e 7 slnvenski ligi in po- ne še ne bo s čimboljšimi NAMIZNI T EN I 5 PRIHODNJI TEDEN V OPATIJI evropsko prvenstvo za mladince MEDNARODNE Od 28. junija do 1. julija bo v Opatiji "rUgo neuradno evropsko prvenstvo v a,niznem tenisu za mladince. Prvenstvo J® neuradno zato, ker mednarodna zveza i odobrila tega tekmovanja. Lani, ko je Wlo prvo prvenstvo v Stuttgartu, je natopilo 10 reprezentanc in se je naša “kipa uvrstila na peto mesto. Jazvič pa J® dosegel pomemben uspeh, ko se je “Vrstil na tretje mesto. Letošnjega prvenstva v Opatiji se, bodo Poleg Jugoslavije udeležili še švedska, 'rancij a, Nemčija, Avstrija, Grčija, Romunija, Madžarska, pričakujejo pa še “rljavl Češke in Bolgarije. Novost na •etošnjem tekmovanju bo ekipno tekmo-Vanje mladink. Naša reprezentanca je bila določena, *ar doslej ni bila navada. Pri mladincih “Odo nastopali: Markovič, Hrbud, Jazvič 0 Kern, za mladinke pa tri Slovenke: Teranova, Trampuževa in Plutova. Za Slovence je prav gotovo velik uspeh, da nastopa v reprezentanci več kot polovico naših tekmovalcev. Skoda, da NTZJ ni sprejela predloga, da bi nastopila tudi naša B-renrezentanca, saj bi s tem še nekaj naših mladincev pridobilo precej izkušenj. NTZS bo poslala na to tekmovanje kot posameznike še nekatere igralce in sicer pridejo v poštev: Dolenčeva od mladink ter Teran, Plut, Česen, Zajc, Priča in Stana od mladincev. Po prvenstvu v Opatiji bo madžarska ali pa češka ekipa nastopila v Ljubljani in v Kranju v prijateljskem srečanju. Cilj tega velikega mladinskega tekmovanja je predvsem v tem, da mladinci tekmujejo v zelo skromnih razmerah. Vsaj tako je bilo lani v Nemčiji. Upajmo, da bo tudi v Opatiji tako. v Švedska : Romunija 2:0 V Bukarešti sta se pomerili nogometni reprezentanci Švedske in Romunije. Švedi so imeli nekaj prednosti v tehniki, vendar so bili domačini po zaslugi hitrosti in borbenosti svojih igralcev nekoliko več v napadu. To pa jim ni zadostovalo niti za zmago, niti za neodločen rezultat, kajti zelo dobra obramba Švedov je sproti razbijala vse napade domačinov. Končni rezultat 2:0 (1:0) za Švedsko, strelca pa sta bila Tillberg in Johansson. Zaključeni sta nogometni prvenstvi Norveške in Danske. Prvak Norveške je . Larvik, ki je v finalni tekmi premagal Frederikstad s 3:2, na Danskem pa je letos .zmagal Aarhus Rezultati nekaterih mednarodnih srečanj — Avstrija (Dunaj) : isjice 1:3, Hammarby : Internazionale 2:4, Le H a vre : Zagreb 3:4, reprezentanca Izraela : Vienna 1:1, Grasshoppers : Devilla 1:3, Racing (Pariz) : UDA 1:2. Davis 13.4 na 110 m ovire PIRIE »vstal od mrtvih« Pred nekaj dnevi je prišla iz Bergena tia Norveškem prav fantastična vest. dolgonogi angleški atlet Gordon Pirie pretekel 5000 m v času novega svetovnega rekorda 13:36.8, za njim pa jei tekel Rus Kuc tudi boljše od rekorda te:39.6. Zanimivo je, da je prišlo do srebanja obeh odličnih tekačev bolj ali teanj slučajno in tudi takšnega rezultata nista pričakovala. Mali Rus je ves bas vodil in do 250 m pred ciljem uspešno °dbijal napade Angleža. Nazadnje pa je bil Pirie le hitrejši in je zmagal v času, ki je celo njega samega močno presenetil. Ko je slišal o rekordu, je takole rekel: »Kaj, nov svetovni rekord, to je vendar nemogoče. Zdelo se ml je, da bova tekla približno 14 minut. Ce bi to Vedel — saj sploh nisem bil izmučen.« \ tem teku se je torej ponovila zgodo-vina tekov na 5000 m. En tekač je skoraj konca vodil, drugi pa je dosegel svetovni rekord. Rekordni tek v Bergenu* kjer svetovni rekord sploh ni bil »planiran« je samo dokazal, da na tej progi te daleč nismo dosegli meje človeških niožnosti. Zanimiva je lestvica vseh tekačev, ki so doslej premagali 14 minut. ^ novim svetovnim rekorderjem jih je vsega skupaj 11 in sicer: 13:36.8 Pirie (VB) 1956, 13:39.6 Kuc (SZ) 1956, 13:40.6 Iharos (Madž) 1955, 13:51.6 Chataway (VB) 1954, 13:55.2 Tabori (Madž) in Chromik (Polj) 1955, 13:57.0 Zatopek (CSR) 1954, 13:57.6 Kovacs (Madž) 1955, 13:58.2, Hagg (Šved) 1942, 13:58.8 Anufrijev (SZ) 1953, 13:59.0 Szabo (Madž) 1955. Pred nastopom v Bergenu je skupina ruskih atletov startala v Oslu, kjer so bili na dvodnevnem tekmovanju doseženi tudi številni zelo dobri rezultati — 100 m: Tokarev (SZ) 10.7, Bartenjev (SZ) 10.7, 400 m: Ignatjev (SZ) 48.4, 1500 m: Chromik (Polj) 3:48.2, 3000 m: Kuc (SZ) 8:01.4, 110 m ovire: Bogatov (SZ) 14.5, 400 m ovire: Bogatov (SZ) 52.9, troskok: Serbakov (SZ) 15.16, krogla: Grigalka (SZ) 16.46, disk: Grigalka (SZ) 53.55, kopje: Danielsen (Norv) 66.62, kladivo: Krivonosov (SZ) 63.03, Rut (Polj) 60.91. V Bergenu ni bila senzacija sama rekordni tek na 5000 m, ampak tudi rezultat ruskega skakalca Kaskarova, ki je skočil 207 cm, kar je nov rekord Sovjetske zveze in najboljši rezultat v Evropi. V Helsinkih je Salsola dosegel nov rekord Finske na 830 y z 1:49.7, s čemer je premagal Rusa Govorova, ki je tekel 1:50.0. Poljska atletinja Kusion je v Varšavi pretekla 100 m v odličnem času 11.8. RUDAR IN KOPER v borbi za naslov prvaka Kot s (no že poročali, so najboljša slovenska mladinska moštva oz. prvaki nogometnih podzvez, odšla na skupno taborjenje v Velenje in Novo Gorico. V Velenju so se zbrali Branik iz Maribora, celjski Kladivar, trboveljski Rudar in Domžale, v Novi Gorici pa Koper, Jesenice in Ljubljana. Na obeh taborjenjih so mladi nogometaši hkrati odigrali tudi turnirja za naslov prvaka vsake skupine. Tekmovanje je bilo zaključeno v četrtek. V VELENJU — ODPRTO VPRAŠANJE DO ZADNJE TEKME Zelo zanimiv je bil potek mladinskega turnirja v Velenju. V prvih dveh tekmah sta postala zmagovalca Branik nad Kladi var jem s 3:0, Rudar pa nad Domžalami 2:0. V drugem kolu je Branik porazil Domžale s 5:1, Rudar pa je igral s Kladivarjem 2:2! Nastalo je vprašanje, kdo bo odločil zmago sebi v prid v zaključni tekmi Rudar : Branik. V četrtek te Kladivar zabeležil visoko zmago nad Domžalami s 7:0, Rudar pa je s 3:1 (1:1) Prezpagal Branik in s tem dokazal, da te najboljše moštvo te skupine. Zatorej tooramo mladincem Rudarja čestitati. Lestvica: Rudar 3 2 1 0 4:3 Branik 3 2 0 1 2:4 Kladivar 3 1 1 1 9:5 Domžale 3 0 0 3 1:14 Koper Jesenice Ljubljana Lestvica: 2 2 2 1 2 0 5:2 5:4 0:4 Fužinar ie presenetil Kdor je zasledoval potek tekmovanja v republiški odbojkarski ligi Je verjetno Ugotovil, da so se v zadnjem času dogodile nepričakovane stvari, ki so Imele za Posledico, da se je sprožil val različnih komentarjev in ugibanj. Pred začetkom 6mo napovedali Novomeščanom gladko Pot, brez posebnih ovir, proti vrhu. To se je tudi zgodilo, dokler ni Partizan lz Novega mesta odšel v Ravne. Pričakovati jo bilo, da bo borba trda in da lahko Fužinar preseneti Novomeščane. Prav gotovo pa ni nihče pričakoval, da bodo 22z®taazM?2fczfis Pravilne rešitve odrezka St. 23 ^led 4231 udeleženci »Boletovega« nagradnega natečaja z odrezkom št. 23 bhajo po 11 pravilnih rešitev: Novak Ju-— Ljubljana, Slomškova 15, Bizovi-|ar Franc — Ljubljana, Poklukarjeva 44, skoda Stane — Ljubljana, Rožna dolina c- XVII-22. Vsak prejme po 6666 din. FLRJ A : Avstrija A (I. polč.) 2- FLRJ A : Avstrija A (konč. rez.) 3- Avstrija B : FLRJ B 4* Avstrija ml. : Jugoslavija ml. 5- Lokomotiva : Vardar 6- Lcvčen : Borovo 7* Maribor : Nafta 8- Sobota : Jedinstvo 9- Kladivar : Mladost "l 10 Rudar : Bratstvo ^ l' Tekstilec : Zagorac 12- Tržič : Olimpija X X X 1 1 1 Fužinar 6 6 0 18:8 12 1 Novo mesto 6 5 1 15:7 10 1 Ljubljana 6 4 2 15:12 8 neodigrana Olimpija 6 3 3 15:10 6 1 Ilirija 6 2 4 11:16 4 1 Jesenice 5 0 5 6:15 0 1 Kamnik 5 0 5 3:15 0 Medtem ko gostuje ena skupina ruskih atletov na Norveškem, nastopajo drugi na Finskem. Na mitingu v Turku ju so bili doseženi naslednji pomembnejši rezultati — 3000 m: Huttunen (Fin) 8:12.4, 10.000 m: Anufrijev (SZ) 29:29.0, Auer (Fin) 29:50.6, Ahlbom (Fin) 29:52.0, višina: Sitkin (SZ) 198, palica: Denisenko (SZ) 4.20, kopje: Kuznecov (SZ) 74.46, Cibu-lenko (SZ) 72.83, kladivo: Redkin (SZ) 59.25. MORROV 19.5 NA 200 y Iz ZDA poročajo o enem najboljših rezultatov, ki so bili kdajkoli doseženi v kakem teku na kratke proge. Bob Morrovv je pretekel v štafeti 200 y v času 19.5. Ta rezultat odgovarja nekako rezultatu 20.2 ali 20.1 na 200 m, pripomniti pa je treba, da je bil dosežen na teka-lišču z ovinkom. Zatorej bi bil ta tek na ravni, progi »vreden« 19.8 ali 19.9. Preteklo nedeljo je bilo zaključeno moštveno prvenstvo Italije v atletiki. Letos je naslov prvaka osvojilo moštvo Fiamme Gialle iz Rima, pred ekipo Assi Giglio Rosso iz Firenz. 2e začetek prvenstva ZDA v atletiki, ki se je pričelo v petek v Bakersfieldu je prinesel dva svetovna rekorda. Oba sta bila dosežena že v predtekmovanju. Jack Davis je pretekel 119 m z ovirami v času 13.4, kar je za desetinko sekunde boljše od dosedanjega rekorda Atleseya (ZDA), ki ga je Davis letos tudi že izenačil. V istem predteku je bil drugi olimpijski zmagovalec iz Helsinkov Dillard. ki je zaostal več kot 3 metre. V prcdtek’1 na 100 m pa je Bob Morrow z rc-zi.ltatom 10.2 ponovno izenačil svetovni re- Novi svetovni rekorder na 5000 m Gordon Pirie je v Trondhcimu na Norveškem izenačil svetovni rekord Madžara lliarosa v teku na 3000 m z rezultatom 7:55.6. Na istem tekmovanju je Norvežan Danielsen vrgel kopje 79.06 in, kar je nov norveški rekord in peti najboljši rezultat vseh Časov na svetu. Wacker : Partizan 1:1 Dunaj, 24. junij. Včeraj sta bili na Dunnju dve srečanji v okviru tekmovanja za srednjeevropski nogometni pokal. V prvi tekmi se je beograjski Partizan pomeril z domačim Wackerjem. Igra je bila precej izenačena in končni rezultat 1:1 (0:0) odgovarja dogodkom na terenu. V drugi tekmi pa je avstrijski prvak Rapid odpravil Slovana iz Bratislave kar s 3:0 (0:0). Italijani vendar v finalu 'Kljub vodstvu Francije z 2:0 in 2:1 je teniška reprecentanca Italije v polfinalnem srečanju evropske cone Davisovega pokala, ki je bilo v Parizu, le zmagala s 3:2. Zadnji dan srečanja je Merlo premagal Dermona s 6:3, 4:6, 9:7 in 6:4, Pietrangeli pa Remyja 6:3, 8:6 in 6:2. Drugo polfinalno srečanje med Švedsko in Anglijo v Stockholmu se je končalo z zmago domačinov s 4:1. Na letošnjem mednarodnem turnirju v Wimbledonu, ki je že 70. po vrsti, bo sodelovalo 118 igralcev in igralk. Za nosilce skupin so pri moških določeni: Hoad (Avstr), Rosevvall (Avstr), David-son (Šved), Patty (ZDA), Drobny (Egipt), Richardson (ZDA), TNjielsen (Dan) in Sel-xas (ZDA). Amaterska boksarska reprezentanca je v Moskvi premagala odgovarjajočo ekipo Anglije s 17:3. Hude borbe na dirki v Švici KOPER NAJBOLJŠI? V Novi Gorici se je odvijal turnir precej presenetljivo. Koper je najprej porazil Jesenice s 4:2, nato pa Ljubljano, ki je bila favorit te skupine z 1:0 (toda ta tekma-se je zaključila nekoliko problematično, ker je sodnik menda prisodil gol, ki je bil dosežen iz offsidea). Zanimivo pa je še bolj, da so v zadnji tekmi zmagale Jesenice na dLjubljano s 3:0 in tako je postal zmagovalec turnirja ter drugi finalist za naslov slovenskega prvaka Koper. Po rezultatu sodeč je Koper najboljši. O taborjenju mladincev bomo verjetno napisali še nekaj besed, zlasti še zato, ker so imeli mladinci hkrati tudi skupen trening pod vodstvom trenerjev. Anglež Gordon Pirie (spredaj), novi svetovni rekorder v teku na 5 km Graf končni zmagovalec O kolesarski dirki »Po Švici«, ki se je pričela preteklo soboto, lahko rečemo, da je zelo zanimava. Večina dosedanjih etap je prinesla hude borbe in stalne spremebe v skupni oceni. Skoraj vsak dan je oblekel »zlato majico« vodilnega v skupni oceni kak drug kolesar. Najprej je bil to Švicar Strehler, za njim Italijan Boni, zopet Strehler, ponovno Boni, pa Nizozemec Wagtmans, nazadnje po etapi na kronometer zopet Švicar Graf. Rezultati — I. etapa Ziirich—Schaffhau-sen (234 km) 1. Strehler (Sv) 6:41:15, 2. Boni (It), 3. Sorgeloos (Belg), s4. SchSr (Sv), 5. Vlaeyen (Sv) isti čas, II. etapa Schaffhausen—Biel (261 km): 1. Boni (It) 7:08.46, 2. Schar (Sv), 3. Wagtmans (Niz) 4. Pianezzi (Sv), 5. Schellenberg (Sv) isti čas, III. etapa Biel—Lausanne (234 km); 1. Strehler (Sv) 6:31:48, 2. Wagtmans (Niz), 3. Sorgeloos (Belg), 4. Vsaeyen (Belg), 5. Bertoglio (It) isti čas, IV. etapa Lausanne —Grindelvvald (218 km): 1. Plankaert (Belg) 6:02:50, 2. Wagtmans (Niz) zaostanek 4 sekunde, 3. Boni (It) 4, 4. Chiar-lone (It) 4, 5. Strehler (Sv) 25, V. etapa Grindelwald-—Pallanza (242 km): 1. Graf (Sv) 7:00:20, 2. Wagtmans (Niz) isti čas, 3. Nascimbene (It) zaostanek 3:20, 4. Plankaert (Belg), 5. Rossello (It) isti čas, VI. etapa Pallanza—Bellinzona (64 km na kronometer): 1. Graf (Sv) 1:44:53, 2. Schar (Sv) zaostanek 2:06, 3. Massocco (It) 3:39, 4. Plankaert (Belg) 4:21, 5. Strehler (Sv) 4:29. Skupna ocena po VI. etapi: 1. Graf (Sv) 35:09:43, 2. Schar (Sv) zaostanek 6:00, 3. Plankaert (Belg) 7:46, 4. Rossello (It) 9:11, 5. Hollenstein 10:17, 6. Wagtmans (Niz) 10:55. Predzadnja etapa kolesarske dirke »Po Prvi poraz SIMA Novomeščani morali gladko poraženi zapustiti igrišče. Igra je trajala manj kot eno uro, Fužinar pa je z rezultatom 3:0 opozoril vse ljubitelje odbojke, da tudi njemu pripada mesto pri vrhu, če ne celo na vrhu. Sredi lestvice sta ljubljanska rivala Ljubljana in Olimpija. S tem, da je Ljubljana premagala Olimpijo si je zagotovila tretje mesto, Olimpija pa takoj za njo. T\ja dnu sta Kamnik in Jesenice. Kamničani nimajo sreče. Koliko tekem so odigrali v velikem slogu in imeli zmago že v žepu, pa jim je v zadnjem trenutku spodletelo. Danes so na dnu, morda pa si bodo priborili predzadnje mesto prihodnjo nedeljo, ko bodo odigrali zaostalo tekmo z Jesenicami. Napak bi bilo podcenjevati Jeseničane. Tudi oni zaslužijo polno priznanje, saj bi ob boljšem strokovnem vodstvu lahko dosegli še veliko več. Sredi lestvice domuje Ilirija s štirimi točkami. Ce govorimo o kakovosti v tej ligi, potem bomo pač zapisali besede predsednika OZS tov. Kajfeža: Odbojka je naš ljudski šport. Ce hočemo dvigniti kvaliteto, ki pa nikakor ni padla, bodo pač morali klubi sami nekoliko več storiti in se predvsem v pripravah še bolj potruditi kot doslej. Lestvica ob zaključku spomladanskega dela tekmovanja: Koncem preteklega tedna so se najboljši ameriški atleti-študenti zbrali v Berkeleyu na univerzitetnem prvenstvu ZDA. Tekmovanje je dalo mnogo odličnih rezultatov, pa tudi presenečenj ni manjkalo. Svetovni rekorder Dave Sime je doživel po 41 zaporednih zmagah poraz. V teku na 100 m je bil šele drugi za Morrowom, pri tempa si je tudi nekoliko poškodoval nogo in vprašanje je, če bo mogel nastopiti na Izbirnih tekmah za sestavo olimpijskega moštva. Rezultati — 100 m: Morrow 10.4, Sime 10.6, Agostini 10.6, 200 m: Morrow 20.6, 400 m: Mashburn 46.4, Ilaines 46.4, Jen-kins 46.6, 80Q m: Sovvell 1:46.7, Stanley 1:49.2, 1500 m: Delaney 3:47.3, Bailey 3:47.4, 5000 m: Dellinger 14:48.5, 19.000 m: Jones 31:15.3, 110 m ovire: Calhoun 13.7, Johnson 13.8, Loewen 14.0, 400 m ovire: Lewis 51.0, Davis 51.4, Thompson 51.8, višina: Rea-vis 198, Dyer 198, Lang 198, daljina: Bell 7.85, Johnson 7.72, troskok: Sharpe 15.36, palica: Graham 4.47, Gutovvski 4.47, krogla: Bantum 18.30, Nieder 17.45, disk: Drummond 52.74, kopje: Conley 70.12, kladivo: Williams 59.51, Hall 59.04. V Los Angelesu so se istočasno srečali najboljši atleti, ki se trenutno nahajajo v vojaški službi. Tudi na tem tekmovanju odličnih rezultatov ni manjkalo. Nekateri 'najpomembnejši rezultati — 100 m: Murchison 10.4, 400 m: Jones 45.7, 800 m: Courtney 1:47.1, 1500 m: Santee 3:47.3, 110 m ovire: Davis 13.7, 400 m ovire: Culbreath 51.6, palica: Mattos 4.45, krogla: O Brien 18.69 (svetovni rekord, ki smo o njem že poročali), disk: 0’Brien 52.97, kladivo: Engel 57.74, deseteroboj: Ma-thias 7193. Češki tekmovalec v hitri hoji Ladislav Moc je dosegel v Pragi nov svetovni rekord na 50 km z rezultatom 4:21.07.0. Angleški tekači maratona so Imeli te dni Že prvo izbirno tekmovanje za olimpijske igre. Cela vrsta tekačev je na klasični progi od Winsdorja do stadiona* Chisvvick dosegla odlične rezultate. Med Angleži je tekel Avstrijec Gruber, ki je poskušal doseči normo za Melbourne. V odlični konkurenci mu je to tudi uspelo, saj je bil celo za 6 minut hitrejši od določenega časa. Zmagal je Clark z 2:20:15.8, pred znanim tekačem na dolge proge Norrisom 2:21:48.0, d očim je bil Avstrijec Gruber s časom 2:24:00.0 šesti. Švedski atleti so komaj dobro pričeli s sezono in zaenkrat še ni slišati o kakšnih prav presenetljivih rezultatih. Zaenkrat je najboljši evropski rekorder v skoku v višino Nilsson, ki je že dvakrat preskočil 205 cm. Nizozemska atletska reprezentanca v Haagu je slavila presenetljivo zmago z 99:91 naadreprezentanco Francije, ki pa ni nastopila v najmočnejši postavi. O novem nemškem rekordu v metu diska za ženske poročajo iz Jene. Irena Stechenmesser je dosegla znamko 48.95 m. Nogometna prvenstva evropskih držav ŠVICA — 26. kolo: Chaux de Fonds : Basel 6:2, Lausanne : Bellinzona 1:2, Ura-nia : Lugano 0:1, Ziirich : Grenchen 2:3, Fribourg : Young Boys 0:3, Chiasso : Servette 2:1, Schaffhausen : Grasshoppers 1:3. Do končne razvrstitve manjka samo tekma Chaux de Fond : Servette. Vrstni red: Grasshoppers 42, Chaux de Fonds 34, Young Boys 32, Servette 28, Bellinzona 28, Chiasso 27, Basel 26, Lausanne 25, Lugano 23, Schaffhausen 22, Urania 22, Ziirich 21, Grenchen 18, Fribourg 14. NEMČIJA — I. skupina: 1. FC Kaisers-lautern : Hannover 5:3, Karlsruhe : Schalke 3:2, Končni vrstni red: Karlsruhe 7, Schalke 7, 1. FC Kaiserslautern 7, Hannover 2, II. skupina: Viktoria : Hamburger SV 1:3, Dortmund : VfB Stuttgart 4:1. Končni vrstni red: Dortmund 9, Hamburger SV 9, VfB Stuttgart 4, Viktoria 2. CSR — 3. kolo: Spartak : Žilina 2:2, Trnava : Sstrava 0:1, Kladno : Košiče 2:0, Slovan : Ruda Hvezda G:0. Vrstni red: UDA 15, Slovan 15, Ostrava 14, Ruda Hvezda 14. MADŽARSKA — 12. kolo: Csepel : Szeged 4:1, Honved : Tatabanya 2:2, Szomd-bathely : Dorog 2:1, Salgotarjan : Pecs 6:0, Kinizsi : Vords Lobogo 6:2, Vasas : Dozsa 1:0. Vrstni red: Včrčs Lobogo 17, Honved 16, Kinizsi 14. Švici« je bila precej podobna zloglasni 18. etapi letošnje dirke »Po Italiji«. Vzpon na prelaz St. Bcrnhard je namreč prisilil veliko število tekmovalcev, da so »položili orožje«. Med žrtvami sta bila tudi Nizozemec VVagt-nians in Belgijec Sorgeloos. Rezultati VII. etapa Bellinzona—Coire (168 km): 1. Schar (Sv.) 5:41.40, 2. Schellenberg (Sv.) zaostanek 13 sekund, 3. Plankaert (Belg) 31, 4. Graf (Sv), 5. Hollenstein (Sv.) isti čas; Vlil. etapa: Coira—Ziirich (212 km): 1. Strehler (Švica) 6:13.08, 2. Nascimbene (It.), 3. Guerrini (It.), 4. Schar (Sv.), 5. Schellenberg (Sv.) isti čas; Končna ocena: 1. Graf (Švica) 47:03.02, 2. Schar (Sv.) zaostanek 4:59, 3. Plankaert iBclg) 7:46, 4. Hollenstein (Sv.) 10:17, 5. Jun-kermann (Nem) 12:17, 6. Rossello (It.) 17:02 V kolesarski dirki lista »Dauphine Li-bere«, ki je obsegala osem etap, je zmagal Belgijec Glose v skupnem času, ki znaša 51:46:41. Na naslednja mesta so se uvrstili Francozi Rolland, zaostanek 3:44, Picot 5:17 in Bertolo 6:43. V tradicionalnem tekmovanju za veliko nagrado Pariza, ki se v njej merijo najboljši profesionalni kolesarji sprinterji, je z malenkostno prednostjo zmagal Anglež Harris pred svetovnim prvakom Maspesom (It). lV.ateh.paio V NEAPLJU V četrtek se je v Neaplju pričel mednarodni turnir v vvaterpolu, ki na njem sodelujejo reprezentance Romuniju, Italije, Madžarske, Nemčije in Sovjetske zveze. Prvi dve srečanji sta prinesli neodločen rezultat med Italijo in Romunijo 3:3 ter zmago Madžarske nad Nemčijo 5:2. V nadaljevanju turnirja v waterpolu v Neaplju so bili doseženi naslednji rezultati: Nemčija : Romunija 3:2, Sovjetska zveza : Italija 4:3, Madžarska : Romunija 3:£. Madžarski plavalec Gyorgy Tumpek Je dosegel v Munchnu nova evropska rekorda na 110 in 200 m metuljček. 100 m je preplaval v 1:01.8, 200 m pa proti 2:27.7. Prejšnji rekord na 100 m je pripadal prav tako Tumpeku, na 200 m pa je bil rekorder Nemec Masel. Francoski sprinter Al do Emlnente jt v odlični formi. V Parizu je preplava 100 m v času 56.6. Zelo dober je tud? olimpijski zmagovalec na 400 m Boiteux. ki se pripravlja na ponovno pridobitev evropskega rekorda na 400 m. Njegov državni rekord je znašal 4:30.7, odvzel pa mu ga je s 4:30.0 Italijan Romani. Boi-teux je na treningu preplaval 400 m v 4:35.5. Nekaj rezultatov s plavalnega tekmovanja v Budimpešti — 100 m: Kadas 58.6, 400 m: Zaborsky 4:35.9, Ats 4:37.0, Til) 4:41.0, 200 m prsno: Petrusevvicz (Polj) 2:43.7, 200 m metuljček: Fe j er 2:39.6, ženske — 100 m: Sebč 1:8.8, 200 m prsno: Karpati 2:58.5. V Geldropu so se srečale skoraj vse najboljše madžarske in nizozemske plavalke. Nekaj rezultatov «— 100 m: Gaste-laars (Niz) 1:06.1, Szoke (Madž) 1:06.1, 400 m: Kok (Niz) 5:17.2, Szekely (Madž) 5:19.7, 100 metuljček: Voorbij (Niz) 1:17.6, Littomericzy (Madž) 1:17.7, 100 m hrbtno: Pa j or (Madž) 1:15.9, Van Alphen (Niz) 1:15.9, 200 m prsno: Haan (Niz) 2:57.6. V Milanu sta se včeraj srečala evropska boksarska prvaka lahke kategorije Italijan Loi in peresne kategorije Spanec Guliana. Težji Italijan je bil ves čas boljši in je zmagal s k. o. v šesti rundi. LETO XII Štev. 25 Stran 2 Mednarodni plavalni miting v Zagrebu Njegoš in Jeričeviceva v ©siliini termi Republiški teniški derby Zagreb, 24. junija. — Včeraj seje pričel v Zagrebu mednarodni plavalni miting, kjer so se med seboj pomerili Jugoslovani, Madžari, zastopniki Vzhodne in Zahodne Nemčije in Avstrijci. Vreme je bilo Vse prej kot ugodno, saj je imela voda komaj 17 stopinj, zrak pa je bil še mnogo hladnejši. Vse dni je deževalo, zato se je tudi na stadionu na Saleti zbralo le nekaj sto gledalcev. Kljub izredno težkim vremenskim pogojem so bili doseženi nekateri-odlični rezultati. Omeniti moramo rezultat Mateja Njegoša, ki je na 100 m prosto postavil odličen čas 58.2 in pustil za seboj Madžara Dobaja, ki je v 50 m bazenu postavil že rezultat 57.7! Med ostalimi našimi tekmovalci je dosegla pomembno zmago Vinka Jeriševič, ki je pustila za seboj obe renomirani nemški plavalki Schubertovo in Wolfo-vo, ki sta že obe dosegli čas okrog 2:55. Od ostalih tekmovalcev se je odlikoval Madžar Acs, ki je preplaval progo 100 m delfin v času 1:06.2. Danes je bilo vreme nekoliko bolj ugodno, zato so bili tudi rezultati boljši. Acs je na 200 m metuljček brez konkurence v zadnjih 50 metrih pokazal izreden finiš in so ga gledalci nagradili z burnim aplavzom. Izredno sposobnost je pokazal tudi v mešani štafeti, kjer je preplaval 100 m v delfinu 1:03.8, Jeričeviceva je na 100 m slavila drugo zmago in oustila za seboj komaj 17-letno talentirano Nemko VVolfovo. Nekoliko nas je razočaral Cambv, ki je na 200 m metuljček dosegel čas 2:52, še slabši pa je bil v mešani štafeti, kjer je na 100 m dosegel čas 1:15.6. Od slovenskih plavalcev se je najbolj uveljavil Pelc z rezultatom na 100 in 200 m prsno. Na splošno lahko ugotovimo, da je bil za naše plavače ta miting nekoliko prezgoden, saj še niso v polni formi. Tehnični rezultati — ženske — 100 m hrbtno: Trittner 1:20.1, No-wotny (Avstrija obe) 1:20.5, Stapič (Jug) 1:23.6; 200 m prsno: Jeričevič (J) 3:00.7, Schubert (V. N.) 3:02.1, Wolf (Z. N.) 3:05.2, Altmann (Avstr) 3:08.4; 100 m prosto: Nowotny (Av) 1:10.6, Mežnar 1:12.6, Varga (obe J) 1:15.0; 100 m prsno: Jenčevič (J) 100 m hrbtno: Strasser (Z. N.) 1:09.8, Skanata 1:10.6, Kos tič 1:16.0, Goršič (vsi J) 1:16.8; 100 m metuljček; 1. Acs (Mad) 1:06.2, 2.-3. Camby in Volčanšek 1:11.0, 4. Poljanšek 1:18.2, 5. Zrimšek (vsi J) 1:19.9; 200 m metuljček; Acs (Mad) 2:40.2, Camby 2:52.0, Zrimšek (oba J) 3:05.4; 400 m prosto: Zierold (V. N.) 4:46.4, Fug-ger (Z. N.) 4:53.6, Schuster (Mad) 1:23.4, VVolf (Z. N.) 1:24.0, Schubert !-7a K ’ iV N i i .07 n t\ i , „n . 4.37.6, jeger (j) 4:59.8; 100 m prsno: (V. N;) 1.27.0, Altmann (Av) 1:29 1; Kunsagy (Mad) 1:16.6, Pandur (J) BRANIK : OLIMPIA 7:5 Ljubljana, 24. jun. Danes je bilo na igriščih pod Cekinovim gradom srečanje teniških moštev mariborskega Branika in ljubljanske Olimpije. To je bil republiški derby, na katerem vsako moštvo nastopilo z 8 posamezniki in 4 pari. Pri Olimpiji je manjkal Škulj Aleksander, ki igra v državni reprezentanci proti Nemčiji, pri Braniku pa smo pogrešili Slano, Vlasaka in Satlerja. Čeprav kvaliteta iger ni bila najboljša, vendar so v napetem dvoboju vsi tekmovalci pokazali lepo borbenost. Branik je zmagal s tesnim rezultatom 7:5, potem ko so Ljubljančani že vodili po prvih 4 srečanjih posameznikov s 4:0. Najboljšo igro sta prikazala Ljubljančan Pucihar in Mariborčan Lovrec. Rezultati: posamezniki: Čebular : Pucihar 4:6, 2:6, Lovrec : Suhar 7:5, 6:0, Ratej : 2e-rovec B. 2:6, 0:6, Bergant : Zerovec Fr. 4:6, 4:6, Toš : Škulj I. 6:2, 6:4, Horvat M. • Škulj B. 6:3, 5:6, 2:6, Bobek : Pečar 2:6, 6:2, 12:10, Horvat B. : Boškovič 6:2, 7:9, 6:4; pari: Lovrec-Ratej : Pucihar-Žerovec B. 2:6, 4:6, Bergant-Čebular : Sukar-Zerovec Fr. 6:8, 6:4, 6:3, Horvat Milan in Borut : Boškovič' Škulj B. 6:4, 6:4, Bobek-Toš : Škulj I.-Pečar 6:3, 2:6, 6:4. Ku. moški — 100 m prosto: Njegoš (J) 58.2, Dobaj (Mad) 58.9, Jeger (J) 1:01.1, Fugger (Z. N.) 1:02.2; 200 m prsno: Kunsagj (Mad) 2:47.4, Pandur 2:51.8, Pelc (oba (J) 2:57.5; 1:19.0, Pelc (J) 1:21.8. štafete: 4 X 100 m mešano — moški: Jugoslavija (Skanata 1:11.0, Pandur 1:19.0, Camby 1:15.6, Njcguš 58.2) 4:43.8; 3 X 50 — mešano ženske: Jugoslavija 1:49.2, Avstrija 1:51.0. Mladinsko prvenstvo Slovenije v košarki Dvojna zmaga Mariborčanov •M 600"Partizanov« v yfte.ti6.0Ato Brailik II Proletarec Proletarec : Maribor 44:42 ; ^Celje 30:27 : " (23:21), (14:17), NEMŠKI ROKOMETAŠI V LJUBLJANI Rokometni klub Odred bo sprejel v goste ta teden prvaka nemške rokometne lige, moštvo »Kaiserslau-tern«, proti kateremu bo nastopil v velikem rokometu v sredo ob 18. uri na stadionu ob Titovi cesti. V četrtek ob 20.30 pa bo na igri- Nastop nemških rokometašev v Ljubljani bo vsekakor precejšnja privlačnost, ker v moštvu »Kaisers-lauterna« nastopajo tudi 3 državni reprezentanti. ftOfCOMUT je med pionirji vedno boli priljubljen Ze lansko leto, ko je bilo prvič organizirano republiško prvenstvo pionirjev in pionirk v malem rokometu, smo videli, da si ta dinamična igra vse bolj utira pot med naše najmlajše. Letos pa lahko ugotovimo, da je rokomet povsem osvojil tako pionirje kot pionirke. Najboljši dokaz so letošnja pionirska in srednješolska tekmovanja, ki so bila organizirana — od internih šolskih, mestnih in okrajnih, pa vse do republiških prvenstev. Na teh številnih tekmovanjih smo bili presenečeni nad velikim kvalitetnim napredkom naših naj mlajših, kar dokazuje, da v društvih posvečajo pionirjem in pionirkam veliko pozornosti. Vse to daje slovenskemu kvalitetnemu rokometu lepše perspektive v bodočnosti. Vendar moramo takoj poudariti, da tudi tu opažamo pri društvih manj zanimanja za pionirke kot za pionirje, kar je zelo zgrešeno in bi morala RZS storiti usrezne ukrepe, da bi tudi ženski rokomet prišel enkrat na zeleno Vejo. Tekmovanje pionirjev je bilo letos zelo razgibano. Prvenstva podzvez in številni drugi turnirji in prijateljska srečanja so mnogo pripomogli k kvalitetnemu dvigu in smo bili pogosto priča mnogo lepšim igram, kot smo jih videli pri starejših. V organizaciji pionirskih tekmovanj se je zlasti odlikovala mariborska podzveza, ki je organizirala vrsto tekmovanj za naše najmlajše. Zato smo z zanimanjem pričakovali prvenstvo LR Slovenije, ki naj bi dalo odgovor na vprašanje — kdo je najboljši? Zal pa je bilo republiško prvenstvo ravno v času, ko so bile male mature, kar je zelo vplivalo na prvenstvo, ker mnogi niso mogli ali niso smeli tekmovati (isto velja tudi za tekmovanje pionirk). Tako so se na finalu v Ljubljani srečale samo tri ekipe — Svoboda in Odred iz Ljubljane ter Fužinar iz Raven. Ker je Svoboda nastopila zelo oslabljena, je bil favorit tekmovanja Odred. Toda na veliko presenečenje se je medsebojna tekma končala neodločeno 6:6 in tedaj se Je začela borba za čim boljši količnik. Odred je premagal Fužinarja z 8:2, Svoboda pa z 10:3. Tako je Svoboda s komaj 27 tisočinkami boljšim količnikom osvojila republiško prvenstvo in prehodni pokal RZS. Skoda, da je dober vtis tekmovanja nekoliko zasenčila pomota tekmovalne komisije, ki je napačno izračunala količnik in je po končanem prvenstvu predsednik RZS tovariš Žorž čestital k zmagi in predal pokal ekipi Odreda!! Sele na intervencijo Svobode je bila ugotovljena napaka, ki je rodila pri pionirjih, ki niso bili nič krivi, precej čudne občutke. Po propozicijah RZS je bilo predvideno, da bodo lahko na republiškem prvenstvu pionirk nastopile vse prijavljene vrste, ker zaradi manjšega števila ekip ni bilo podzveznih tekmovanj. Po predhodnih prijavah je bilo pričakovati 8 do Maribor, 24. junija. — Maribor je bil prizorišče 10. povojnega prvenstva v košarki za mladince in mladinke. Igre so se odvijale na igriščih ob Tržaški cesti in jim je prisostvovalo okoli 1500 gledalcev. Na prvenstvu se je pokazalo, da so imeli glavno besedo mariborski igralci. — Mladinke Branika niso imele sebi doraslega nasprotnika. Končni izid pri mladincih je bil nejasen vse do kraja, ker so se v finalnem srečanju srečala Maribor in Branik. Mnogo šibkejši igralci Maribora so nudili močan odpor izkušenejšim igralcem Branika, ki so zmagali le s pičlo zmago. Rezultati — mladinke: Branik : Ljubljana 103:16 (34:11), Branik : Maribor 41:22 (23:7), Maribor : Ljubljana 30:5 (13:5), Odred : Celje 26:21 (6:11), Maribor : Odred 53:22 (27:8), Branik : Celje 68:17 (34:9), Maribor : Celje 29:20 (13:14), Branik : Odred 90:36 (42:20), Odred : Ljubljana 47:22 (24:7), Celje : Ljubljana 14-:10 (4:7). Mladinci: Maribor : Branik I 62:22 (31:9), Branik II : Branik I 75:26 (28:9), Maribor : Proletarec 64:22 (26:15), Maribor : Celje 89:28 W.«,d..WSSiK«,lTr45= r« ne 1 m Krima 11. V včerajšnji prvi tekmi je Ljubljana porazila Krim z 1:0, Slovan pa Papirničarja prav tako z 1:0. Zato sta se srečala danes v borbi za 3. in 4. mesto najprej Krim in Papirničar, kjer je zmagal Krim s 4:0, v finalni tekmi pa je Ljubljana premagala Slovan z 1:0 (0:0) in tako postala letošnji prvak NPL. Kvaliteta tekem je bila dobra, fizično najmočnejši so bili Slovanovi igralci, tehnično najboljši po Ljubljančani. Najlepša tekma je bila med Papirničarjem in Slovanom, ki je navdušila sicer zelo redke gledalce. Žal je bil proti tekmi Krim : Papirničar vložen obojestranski protest, ker so nastopili igralci, ki niso imeli pravice. Maribor, 24. junija — Tudi v Mariboru je bilo lepo slavje partizanske organizacije. Toliko nastopajočih — okoli 600 posameznikov in 75 vrst — že zlepa ni bilo na naših igriščih. Rezultati — partizanski mnogoboj: člani II. razr.: Ravne 415.8 točk, člani III. razr.: Križevci (Ljut) 343.1, članice I. razr.: Mozirje 257.4, članice II. razr.: Pram 267.9, mladinci Branik I 59:41 (36:22). II- razr.: M. Sobota 426.9, mladinci 111. razr.: Lenart 321.8, mladinke 1. razr.: Ptuj 314.9, mladinke II. razr.: Črna 349.3, mladmke III. razr.: Rogaška Slatina 252.9. V vajah na orodju pa so bili doseženi naslednji rezultati: članice I. razr.: Železničar (Mrb) 263 točk, članice III. razr.: Železničar (Mrb) 323.7, mladinci II. razr.: Rogaška Slatina 473.8, mladinci III. razr.: Celje-Ga-berje 528.7, mladinke II. razr.: Črna šču Olimpije pod Cekinovim gra- 349.3,^ mladinke III. razr.: Železničar dom v malem rokometu med obema moštvoma. (Mrb) 390.6. Uljanik : Orient 5:1 (0:1) Pulj, 24. junija. V drugi finalni tekmi, ki naj bi dala med prvakom reške in puljske nogometne podzveze udeležencema za kvalifikacijske tekmo za vstop v I. consko ligo, Pionirji Ljubljane prvaki LUP Ljubljana, 24. junija. — Včeraj se je začel in danes zaključil pionirski nogometni turnir za naslov prvaka NPL. Nastopala so moštva (33:23), Celje : Branik I 55:44 (19 : 19), Branik II : Celje 66:19 (36:4), 10 moštev. Temu primerno so Črnomeljčani tudi izvedli vse priprave in reči moramo, da je bilo to dosedaj nedvomno najbolje pripravljeno republiško prvenstvo. Pokali, diplome, spominske plakete in vse ostalo je dalo temu prvenstvu zunanji videz, ki ga vse udeleženke gotovo ne bodo tako kmalu pozabile. Vse priznanje za tako organizacijo gre v prvi vrsti Dolenjski rokometni podzvezt in pa republiški zvezi prijateljev mladine in uredništvu »Pionirskega lista«, ki $ta bila pokrovitelja tega prvenstva. Skoda pa Je, da so iz raznih vzrokov nastopile samo 4 ekipe in še od teh sta bili dve domači. Ce to prvenstvo primerjamo z lanskoletnim, se moramo predvsem ustaviti pri kvaliteti. Medtem ko smo lansko leto videli popolne začetnice, smo bili letos presenečeni nad kvaliteto posameznih igralk. In ne samo to. Tudi moštva kot celota so pokazala na trenutke zelo lepo igro in dokazala, da jim sistem in taktika niso več neznanke. Ce dodamo, da smo letos v republiški ligi (članice) videli mnogo precej slabših Igralk, od katerih Igrajo nekatere že več let, potem lahko mirno ugotovimo, da bo ženski rokomet čez leto ali dve doživel velik kvaliteten vzpon. Borba za naslov republiškega prvaka je bila na prvenstvu zelo ostra ln sta morali ekipi Svobode ln »Partizana« II odigrati ponovno tekmo, ki se je končala s tesno zmago Svobode 1:0. Obe vrsti sta bili enakovredni ln je uspeh Svobode predvsem posledica večje požrtvovalnosti. Na koncu pa bi omenili še nekaj, kar smo opazili na vseh pionirskih tekmovanjih v letošnjem letu. Z neznatnimi izjemami igrajo vsa moštva »cono«, kar se nam zdi popolnoma nepravilno. Res je, da s tako igro ekipe včasih dosežejo uspehe, ki jih drugače ne bi, toda zlasti pri pionirjih in pionirkah to ni in ne sme biti edini cilj. Prostor nam ne dopušča, da bi o tem podrobneje razpravljali na tem mestu, toda opozorili bi samo na nekaj najbistvenejših stvari. Igranje »cone« zelo obremenjuje zlasti napadalce, ki morajo ob vsaki izgubi žoge čim hitreje in brez izjeme vračati pred lasten gol. Šport mora biti predvsem zdravo razvedrilo, zato nudi individualna obramba vsakemu igralcu veliko večji užitek kot »cona«, ki lahko postane prava »morija« za igralce in gledalce. Kvalitetnega igralca lahko vzgojimo samo preko individualne obrambe, ki zahteva maksimum tehnike, brzine in inteligence v igri, medtem ko se pri »coni« lahko uveljavijo tudi individualno zelo slabi igralci. Ker pri pionirjih tekmovalni uspehi vsekakor ne smejo biti glavni cilj, mislimo, da bi bilo iz navedenih vzrokov pravilno opustiti »cono«. Seveda pa bi morala to storiti vsa društva ln morda bi lahko RZS tudi glede tega sorila ustrezne ukrepe. Vsekakor pa je to problem, ki zasluži da se mu posveti več pozornosti in se prediskutira na širši osnovi. Mitja Vidic Prvi trije bodo tekmovali za naslov prvaka LRS, kjer bo nastopilo 8 moštev, in sicer: 2 iz Celja, 3 iz Ljubljane, 1 iz Maribora, 1 iz Igranja ter 1 iz Nove Gorice. Tekmovanje se bo začelo 8. julija. T. B. BRANIK : TRŽIČ 1:1 (0:0)" Solkan, 24. junija — Danes je bila v Solkanu kvalifikacijska tekma za vstop v ljubljansko-primorsko nogometno ligo. Domači so bili nekoliko boljši, toda Tržiča ni so se ostro branili. Beton najboljša ekipa v Celju Celje, 24. junija. Včeraj in danes se je na dvosteznem kegljišču Betona odvijal turnir v počastitev »Dneva borčeve, ki ga je organiziral kegljaški klub »13. maj« iz Celja. V mednarodnem slogu se je pomerilo deset ekip: 1. Beton 767, 2. Kladivar 736, 3. Prebold 712 itd. sta se srečali moštvi domačega Uljanika in Orienta iz Reke. Že prejšnjo nedeljo na Reki jo Uljanik pokazal, da je boljše moštvo, kar je tudi izrazil danes s krepko zmago 3:1. Sicer je pripadal prvi polčas gostom, toda v drugem delu igre je Uljanik povsem pregazil Rečane. Presenečenje v Borovu V Borovu sta se danes srečala v kvalifikacijski tekmi za vstop v zvezno ligo enajsterici Borova in Lokomotive iz Zagreba, pri čemer so bili domačini uspešnejši in so premagali Zagrebčane z 2:0 (2:0). To je pravzaprav presenečenje, ker je Lokomotiva obe prvi tekmi zanesljivo odločila v svojo korist in bila eden najresnejših kandidatov za vstop v zvezno ligo. Njen današnji poraz pa je stvar precej zamotal. V Skoplju pa sta nastopili enajsterici Vardarja in Lovčena. Vardar si je z današnjo zmago skoraj zagotovil vstop v zvezno ligo, tekma pa se je končala v njegovo korist s popolnoma enakim rezultatom kot je bil dosežen v Borovu, to je z 2:0 (2:0). C. zvezda : Voros Lobogo 1:1 (1:1) Beograd, 24. junija. Danes je bila pred 25.000 gledalci odigrana tekma med Crveno zvezdo in Voros Lobogo iz Budimpešte. Gol za Crveno zvezdo je v 40. minuti dosegel Kostič, za Madžare pa Sandor v 35. minuti. Ekipno prvenstvo Slovenije v« judo MARIBOR : LJUBLJANA 6:6 Maribor, 24. junija. Proti nedvomno najmočnejšemu predstavniku judo športa Slovenije so domači tekmovalci dosegli lep uspeh. Okoli 100 gledalcev, ki je napolnilo dvorano, je bilo zadovoljno z borbami v posameznih kategorijah. Rezultati; (prvoimenovani so Mariborčani) peresna: Lang:Kunčec 2:0, lahka; Frank : Perme 0:2, vvelter: Miklič : Škraba 2:0, srednja: Orešnik : Maček 0:2, poltežka: Koprvinik : Jakhel 0:2, težka: Smodej : Pogaččnik 2:0 Kočevski športniki v Ravnah Ravne, 24. junija. — Včeraj in danes so športniki Kočevja gostovali v Ravnali, kjer so se z domačimi pomerili v namiznem tenisu, odbojki in nogometu. D oči m so včeraj zvečer namiznoteniško srečanje odločili v svojo korist 6:3, so morali danes dvakrat kloniti, in sicer v nogometu z rezultatom 3:0 (2:0), v odbojki pa so utrpeli poraz proti drugemu moštvu Fužinarja 3:2. Šater Tekme za »Titov pokat« KLADIVAR-A : KLADIVAR-B 8:4 (3:1) ODRED-B : BORAC (Šentvid) 14:1 (5:0) Triglav : Garnizon Škofja Loka 1:2 (0:1) Porazi Davisa, O Briena, Helda, Gordiena in drugih Nadaljevanje atletskega prvenstva ZDA je prineslo vrsto velikih presenečenj. Med drugimi so doživljali poraze tudi svetovni rekorderji OBrien, Gordien, Davis in Held. Najpomembnejši rezultati — 100 m: Morrovv 10.3, King 10.3, Baker 10.4, 400 m: Courtney 45.8, 800 ni: Sowell 1:49.8, Terrill 1:50.0, 1500 m: Wal-ters 3:48.4, lio m ovire: Calhoun 13.6, Davis 13.7, Shankle 13.8, 400 m ovire: Davis 50.9, Southern 51.5, višina: Dumas 208, Shelton 204, Sewart 204. Wilson 204, Allard 204, daljina: Shelby 7.95, palica: Richards 4.69, krogla: Bantum 18.02, 0’Brien 17.97, Lampert 17.41, disk: Drum-mond 54.94, Gordien 54.40, kopje: Young 75.58, kladivo: Conlly 62.75, Hall 62.32, 200 m ovire: Pratty 22.8, 200 m: Baker 20.6. Svetovni rekorder na 5000 m Gordon Pirie je v Amsterdamu dosegel na 1500 metrov rezultat 3:43.7. Nikkinen kopje 83.56 m Finski metalec kopja Nikkinen -je dosegel na tekmovanju v Helsinkih nov fantastični svetovni rekord v metu kopja z rezultatom 83.56 m. Dosedanji rekord je imel Amerikanec Held' z 81.75 m. Po prvem dnevu teniškega srečanja mladih reprezentanc Nemčije in Jugoslavije v Garmisch-Partenkirchenu vedi Nemčija s 6:0. Nogometno moštvo Zagreba je včeraj premagalo v Troyesu finalista franc^ sitega pokala Troyes s 3:1 (2:0). Naslov letošnjega nogometnega prvaka Nemčije je osvojila Borussia iz Dortmunda, ki je danes v Berlinu premagala Karlsruhe s 4:2 (2:1).