Drobiž iz narodnega go- spodarsfva. i. KMETUSKA DBLA ZA jMESjEC APRIL. Na polju in travniku. SadSnno kroin/pir in sejemto koruzo, peso, lan, koaopljo, deteljo itd. Plejemo zimske setve. Med najbolj naddežne plevelne rastline, ki rastejo med žitom, spadajo: Koikalj, Ijuljka, navadina grašica, stoklasa, modrica, divji oves, njivslri mak, njivslu osat, njivslta preslica, njrvska gorčica, konj&ki ščap in šopulja. Z brano ofbdelamo ziinske setve, ako -so se preveč obrastle, ali so pregoste. Zimsko pšenicd kaže spofmladi vseleji prevlač&ti z brano. Izkušnje namreč uče, da se prevla^ena pšenica lepše razvija od neprevlačene. V nekaterih krajib. imajo navado, da ozimino spomladi obžanjejo ali popasejo. To "obžanjevanje na mesto le tedaj, ako nam žito pmnočno iii pregosto raste ter se je bati, da pozneje poleže. Setve obžanjemo zategadelj povsod na. močno zagnojenih in rodovitnih njivah, ker bi sicer ži-to pred »oritvijo poleglo, kar se zlasti pri pšeaici prav rado dogaja. Žito je obžeti o pravem času, ko še ni pognal klas v bilki. S prepozniim in preglobdkim. obžanjivanjem v srce bilke bi utegnili žitu več škod-ovati nego tkoristiti. Če je žito redko, mu tudi moreano pomagati s tem, da ga ipovlečemo z brano. Z brano se rastlinice okopajo ter Tsled tetga bolj obrastejo. Neobhodno potrebno je brananje na d-e^eljiščih, osobito, če je zemlja trda in težka, deteljišče pa staro. V mesecu aprilu je že čas, da travnike pognojimo z umebiiroi gnojili, ako smo hlevsiki gnoj in gnojnico porabili za druige kulture. Za en oral vzamemo 150 kg apniodušika ali ravmo toliko čilskega solitra, 120 kg 40 odstotne kaMjeve soli in 180 kg superfosfata. Anjpoduii- •rojenje porzročiti, ako paiiju dodamo trotovske iialegsin sjkrčimo medeni prostar. Kljub rojenju moreiao dobitc obilo medu samo v krajih z vrlo dobro pašo skoaci eefeteto. April natn vegctacijo prinaša, Narava proizvaja novo moč; Po lesovih slavček se oglaša, Nabira dekle rožice gredoč. Vekoslar StatnfMkc II. ka se ne sme mešati s stDperfosfatom, pač pa se labko ineša s kaiijevo soljo pri takojšnji uporabL Ko začoe trava zeleneti je z namakanjein travnikov prenehati. Na vrtu. Sadimo, oz. sejemo sikoraj vso ostalo zelenjavo, ki je v naših razmerah ia podnebju v navadi in katere nismo posejali prejšnji mcsec. Opra-vilo -vTŠinio po možnosti ob suhem vremenn, da lažje zatirano nadležoi iplevel. Z ozirom r^a površino dobivamo iz vrta sorazmemo največ koristi. Zato je treba temu pos\'etiti tudi največjo skrb. Dohodki iz vrta paplačajo naš trud najabilnejše, čeprav imamo v njem posla od rane pamladi do pozne jeseni. V jgozdu. Mlade nasade je čuTati pred objedanjein od strani domačih živali. Ne plašimo -ab večerih in v rani zori iprelepo pevajo6ega kosa. Sejeino sonreikovo, borovo in miecesinovo seatne v senčnatem gozdnem prostoru blizu vod«1, Posejane prostore je pokriti z vejevjem, ki astane na gredicah tako dolgo, dokler seane ne vskali. VklefcL Zračimo vinske Meti ter odstranjujmo plesmivec raz sodov. Mešamo in čistimo vina, ipredlio nastopi toplo vreme. Sode držimo vedno db vrha polne, da se ne tvori birsa, M vtao kvari in poslabšuje. Sodove vehe, kakor tndi pilke naj bodo lepo otkrogle, da ne pripuščajo zraka do vina. Najbolje storimo, ak-o sodove vehe izvrtamo na vseh sodih enako, da moreano potean upombljati v celi kleti pilke ene in iste veHkosti. Koacem meseca aprila pretočimo vino dlrugiikrat. V Cebelnjaku. Umen čebelar prevdari, ali hoče od svojih čebel mnogo medu ali mnogo mladih rojev. Ravnotako mora čebelar seveda tudi vedeti, v katemn lelnem iasa je v njegovi okolici čel>elna paša najizdatnejša. Če je pomladna paša dobra, teda*} moramo glodati na to, da prezimimo panje mladlih čebel, ki morejo izjkoristiti zgodnjo rpomiladansko pak». V takem sliičaju je treba panje iprehranjevati na umeten način tekonn jeseni ali tekom ztone. Če hočemo, da čebele nanosijo veliko medu, moramo roj«saje preprečevati z odstranjevanjem trotovske zakge. Pri rojenju gre namreč abilo medti v zgubo, ker ga roječe čebele seboj vzamejo. Nasprotno pa moremo NAŠ PANJ. Opis in prjaictičen navod, kako naj čebelarimo v njem, jPo lastnih izkušnjah za sloventske čebelarje priredU Anton Žnideršič, čebelar v Ilirslci BistricL Samozaložba. Razveseljiv napredek našega čebelarstva v zadnjoD desetletju je pripisati zlasti dejstvu, da so pričeli čebeiarfi opuščati vedno bolj in _»olj razne manjvredive in neprakti_h ne panjeve sisteme in se oprijemati Žnideršičevega panjm. Kakor nas je osrečil g. Žnideršič pred leti, ko nam je podsl svo| panj, ni naše veselje nič manjše danes, ko sprejemaimo izpod njegovega veščega peresa knjigo, s katero bodo zamašena velika vrzel v našem čebelarskem slovstvt). V kratici in jedrnati obliki, ogibajoč se dolgovezneg« teoretičaega razmotrivanja, nas seznanja g. pisatelj z vsemi tajjnami iz svoje bogate in. dolgoletne pralcse- Samo čistov ikleno zmo je to, fM-ekkušeno v ognju nadtridesetletnega vstrajnega, trudapolnega, toda plodonosnega dela. Snov je rarBdeljena prav pregledno v 12 poglavij. Za Gerstnigovo teorijo, ki tvori osnovo novodobnega čefoelarstva, sledi nar tančen opis A.—Z. (Žnideršičevega) panja in vseh njegtv vih najnovejših izboljšav. Poglavje o orodju <;<bse*ga le najpotrebnejše, v loolikor zanima četjbelarja-^pralctflca. S pos^no skrbjo in temeljitostjo so obdelana poglavja o opra~»> "Ijaivju raznih del v A.—1. panju, vzgoji matic, trčanju, SjV ščenju, sluanvevanju in prodaji medu. Prezarviimvo je nadalje poglavje o prevažanju čebel v pašo, Tukaj je podatto vse, kar je potrebno znati sodobnemu čebelarju, ki hoč© doseči v svojem obratu čim največ|i čisti <kmos. Pa tiidi osta-la poglavja o čebelnjaku, preseljevanju čebel iz kranfU čev na premaldjivo satje, pridobivanju medu irz kranjičev, pridtetbivanju medu v satju itd, pričajo o veliki ljubeznri, U jo je naklonil g. pisec svojemu zanes mojsters&emu deluu Jeeik je lep in čist, oprema knjige razkošna in bogata. 2c itak poljudno vsebino ponazoruje nad 100 krasnilv ve&rtoma kvirnSh podob. O ceni se mora reči, da p®č ni t ncbenem razmerju z opremo in oibsežnostjo knjige. V inozemstvu bi veljal enak proLzvod najmanj še enlcrat toliko. Bretz dvoma bo pričujoča knjiga za nepregledivD dobo prav« in zvesta vodnica našim čejbelarjem in bo pripo«wgia *» eoMto) nseeri k tem nagteg-eiini rarcoju in napredku neiSeg« oebalarBtm, Prof, Josip Pr i oi HL VINARSTVO. Vln-TiStvo. Pto prvem delu knjige »Vinarstvo in kleiMstvo« Frana Zweifkrja priredil dtrektor Andrej 2noavc, ravnatelj drž. vinarske in sadjarske šole v Maifbaru. 8* VIII in 208 strani. 128 pcdob. Natisnila in zaiožila Tiskarna sv. OLrila v Mariboru 1925. Cena v platno Tezani knjigi brez pošlnine 66 D, s po&tnino 68 D. Y naši precej oskodni kmetijski književnosti malone sHjbena stroka ni tako slalx> zastopana ko vinarstvo. Ta aedostatek zelo čirtijo naši vinarjr, še bolj se pa uveljavIja kot buda ovira pri pouku v na&ih kmetijskih šolah. ©a se odpravi neugodna zapreka, je direktor Žmavc 5>reTcdel z dovoljenjem založništva I. del Zweiflerjeve Sknjige (>Weinbau und Weinbehand]ung«, založil Paul Parcy, Berlin), ki je za pouk prav primerna, ker vsettuje t glavneia vse, kar je napred-nemu vinarju treba vedfiti. Prvotno besedilo je Žmavc mestoma pojasnil, lu in tam stvarno izpopolnil in popravil. Uporabijal je last ca. iakustva najboljših vinarskih strakovnjakov, črpajož iz najnovejše strokovne literature, da bi delo bolje ustrezalo svojemu namenu. V drobnem tisku je Žmavc dodal to, česar je v knjigi še pogrešal ali kar se mu je adelo vredno posebnega poudarka glede na naše potrebe; podob pa j« v knjigi za dobro poknvko več kot v izviraiku. Pisatelj je posvečal posebno pozornost tudi teraoinologiji', ki je pri nas ne Le v vmarstvu, marveč tudi y nekaterih drugih gospodarskih. stroltah nestalna in nepopolna. Ker je ta knjiga prva slovenska knjiga ce~ kikupiiega vdnarstva, se je pisec smatral upraviienega, avesti nekaj izrazov za pojme, ki jim ni mogel izlelmiti ¦alovenskega imena aLi katerih staro ime se mn ni zdelo primerno. V knjigi so tcmeljilo obraviiavana tale: glavoe poglavja: O kulturi vinske trte. Opis podzemnih in •aadzemnib delov trsa (organografija). Opis najobičajnejših ameriških podlag in evropskih vrst vinske trte ((ampelografija). Način razmožitve vinske trte. Kako si -aredimo in zasadimo vinograd. 0 vzgojnih načinih. Vsakoletna kulturna opravila v vinogradu. Škode in bo-tezni, ki jih povzočata nepovoljno vreme in neprikladna aemlja. Trsju škodljive živali in rastline. Kako gojimo grozdje ob hišnib. stenah in zidovib. Pred trgatvijo. Davčne olajšave. Rentabilnost vinogradov.' Iz vinarske geografije in statistike. Strokovno vrednost knjige poj«čuje končno »Stvamo kazalo«, ki je posebno vestno sestaTljeno. Izrednih zaslug za delce si je steklo tudi -založništvo, ki se ni ustrašilo velikih stroškov in je knjigo bogato opremilo. Tako zadošča knjiga vsestransJcim potrebain in zahtevam, ki jo moremo vsem zanimancem le najtopteje priporočati. Stvarno sti-okovno «čceno lega prvovrslnega siix>kovnega dela priob<!imo o priliM. :;;j