tO. jtnlll i imm, t hmi. h- Mnvii UIX. leto. .Slovenski Narod« vetja v Lfvblfanf na dom dostavljen: celo leto naprej • • • • K 24*— COl leta m m m m ■ • 12*— četrt leta m • • • • » 6"— pa mesec . • • • • . 2*— v upravni i tvu prejeman: celo leto naprej . t • . K 22-— poHeta . .....H-_ četrt leU „ . . . . # 5*50 na mesec m • • # • « 1-90 Dopfe! na] se frinkiraja. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica it 5 (v pritličju levoj telefon it 34. Izhafa vsak daa avaear aedelfe la ar stalke. Inserati veljajo: pettrostopni petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat pa 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin, Poslano vrsta 30 vin Pri večjih insercijah po dogovoru. Uptavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t ;Perseveranze«, da je italijansko vojno vodstvo odredilo, da mo-rajo italijanske čete zapustiti Orač. Obenem poročajo, da korakajo avstro - ogrske čete skupno na Drač. Črnogorski dvor v Bordeaux. Bern, 18. februarja. (Kor. urad.) Matra poroča iz Bordeaaxa: Črnogorski kralj in njegova rodbina se v kratkem nastanijo v Lormonsu pri Bordenra. Izmišljotine o bolgarskih asplracijah na Florino. Ententno časopisje razširja izjave nekega diplomata, ki trdi, da so se vršila pred zasedenjem Bitolja med rusko in bolgarsko vlado for-melna mirovna pogajanja v prilog Srbiji. Tekom teli pogajanj da so zahtevali Bolgari čudi grško mesto Florino. V Sofiji se ozn ač a jejo te vesti uradno kot izmišljotine, ki naj bi zanetile nezaupanje sosedov proti Bolgariji. Angleško poročilo o bombardiranja Strumice. London, IS. februarja. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Soluna: V sredo je napadlo 13 francoskih letalcev kraj Strumico in tamkaj se nahajajoča taborišča. Letalci so vrgli 158 bomb, ki so povzročile več požarov. Aeroplani so bili obstreljevani, vrnili pa so se nepoškodovani. Pred Solunom. »Giornale del Pono!o-< poroča iz Soluna: Nemške čete so po večini zapustile grško mejo ter so odšle na druga bojišča. Pri bolgarski armadi pa je ostalo mnogo nemških častnikov. Smatrati je, da stoji na fronti proti Solunu približno 200.000 vojakov centralnih držav, ententa pa razpolaga v Solunu z 290.600 i ožaai. Pomagala ji bode tudi reorg;< izvana srbska armada s H6 gorskimi to- povi, ki so jih Srbi rešili pri svojem umikanju. Iz vsega tega sledi, da je neverjetno, da bi centralne države pričele z ofenzivo, pač pa bo to storila najbrž četverozveza. Italijanska kavalerija v Solunu? Pariški listi svetujejo italijanski vladi, da naj bi poslala svojo kavale-rijo, katere ne rabi na soški fronti, v Solun, ker Sarrail bi jo uporabljal tam boljše, kakor se jo more uporabljati ob Seči. ČETVEROZVEZA SE POLASTI BRZOJAVOV IN ŽELEZNIC V TESALIJI IN NA MOREJI. Frankfurt, 18. februarja. (Kor. urad.) »Frankfurter Zeitung« javlja iz Carigrada: Po uradnih sporočilih, so izvršili poslaniki Anglije, Francije, Rusije in Italije pri grškem ministrskem predsedniku Skuludisu skupno demaršo ter mu hladno naznanili, da je e n t e u t n i vojni svet v Parizu odredil, da zasedejo četverozvezne čete vse grške železnice in brzojavne postaje v Tesaliji in na More j i. Poslan iki so pripomnili, da se bo ta ukrep izvršil nasilno, ako bi se mu Grška prostovoljno ne pokorila. Na podlagi teh sporočil je bil sklican v Atenah vojni s v e t, da se posvetuje o novem položaju. (Tesalija se imenuje severovzhodni del stare Grške z glavnim mestom Lariso, Moreja Je veliki grški polotok, ki je zvezan z ostalo Grško po Korintski ožini. Glavno mesto j'e Patras. V Tesaliji in na Moreji se nahajajo najvažnejše grške železnice.) Popolna mobilizacija cele grške armade. Iz Aten poročajo: Grški generalni štab je sklenil, zvišati stanje grške armade na 600.000 mož. Vsi v inozemstvu se nahajajoči grški obvezana so klicani do 10. marca domov. General Sarrail, vrhovni poveljnik ententnih čet v Makedoniji, bo (prejet prihodnje dni od kralja Konstantina, da mu poroča o vojaškem položaju. Skuludžs opravičuje četverozvezo. Atene, 17. februarja. V grški zbornici je odgovoril ministrski predsednik Skuludis na interpelacijo posl. Sokklija, ki protestira proti navzočnosti četverozveznih čet na Krfu: Ni res, da bi bila grška vlada privolila, da se Italijani izkrcajo na Krfu. Mi smo marveč protestirali. Posedujemo tudi uradno izjavo, da se bo respektiralo integriteto naše države; kajti kakor hitro odpadejo povodi, ki so povzročili, da so se četverozvezne čete izkrcale na Krfu, nam bodo otok zopet izročili. Lahko potolažim bojazen zbornice in vsega naroda. (Odobravanje.) Četa, ki jo pošlje Italija na Krf, ne bo štela več kakor 50 karabinijerov, ki naj predstavljajo sodelovanje Italije z ostalimi ententnimi silami. Včeraj je bilo grški vladi sporočeno, da se je dan poprej izkrcalo na Krfu 20 italijanskih karabinijerov pod poveljstvom atenskega italijanskega vojaškega atašeja. Ne vem, ali jih je morda 50, število, v katero je grška vlada privolila. Ni verjetno, da se bo število izkreanih karabinijerov omejilo le na 20. Ponavljam, da so zagotovila četverozveznih sil iako jasna in jako kategorična. Zatrjujejo nam, da bodo vse njihove čete istočasno zapustile Krf, čim odpade potreba njihove navzočnosti. * * Položaj v Romuniji. »Kolnische Ztg.« poroča, da stavijo romunski politiki četverozvezi naslednje pogoje za intervencijo Romunije: Ohranitev Soluna, restituci-ja Srbije in Črne gore, zasedenje Bukovine in Galicije, odločilna zmaga v Karpatih in osvojitev Carigrada. Še le potem bi se mogla Romunija pridružiti ententi. Iz Aten poročajo: Govori se, da se vršijo med Grško in Romunijo pogajanja v svrho skupnega postopanja obeh držav v vseh njihovih interesov se tikajočih balkanskih vprašanjih. Iz Bukarešte poročajo: List »Opinion« piše: Vsi čutimo, da živimo v dobi provizorija in neodločnosti. Jasno je, da simpatizira vlada s četverozvezo. Ta položaj pa se bo v kratkem spremenil. Napad na Solun in velika ofenziva na južni ruski fronti bodeta odločilno vplivala na stališče Romunije. Dogodki na bojiščih bodo napravili konec romunskemu provizoriju. Prepoved izvoza žita in olja iz Romunije. Iz Bukarešte poročaio: Prepoved izvoza žita, moke, testenin in olja iz Romunije se ne tiče onih množin, ki jih je prodala izvozna komisija, ali jih bo še prodala centralnim državam. Tojna z Italijo. BOJI OB PRIMORSKI FRONTI. Dunaj, 18. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Ariiijeriiska delavnost je bila \rčeraj v splošnem slabotnejša, kakor zadnje dni. Kraj Naborjet je stal zopet pod sovražnim ognjem. Očiščenje polja pred našimi pozicijami ob Rombonu je prineslo 37 vjetnikov in eno slrojno puško. Napad več italijanskih stotnij smo zavrnili. Pri Oslavim smo vpleniil od zadnjih bo-iev sem 7 strojnih pušk, 2 metali min in 1200 pušk. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fmL ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 17. februarja. V odseku pri Rombonu, Bovška kotlina, smo odbili močan oddelek 27. domobranskega pešpolka, ki je hotel napasti našo izpostavljeno pozicijo. Oficir, ki je poveljeval oddelku in nekaj vojakov je bilo vjetih. Živahno delovanje lastnih patrulj v sabotinskem odseku in na Kraški planoti je dalo plen številnih opuščenih pušk. Na fronti pri Oslavju je včeraj zvečer živahno sovražnikovo streljanje naša artiljerija ustavila. Sovražne baterije pri Gorici in Sovodnjah so morale umolkniti vsled živahnega boja. Eden naših letalcev je metal bombe na Nabrežino. LISTEK. Francoski spisal E. Gaborian. (Dalje.) Ker ni imel denarja, je poizvedel za bližnjo zastavljalnico in zahteval posojila na svojo uro in na svojo verižico. Tam so pač vzeli uro in verižico ter obljubili, posoditi nanjo 1200 frankov, a denarja mu niso izplačali, češ, da se mora izkazati, kdo da je, ure mu pa tudi niso vrnili. Zdaj ni vedel, kako naj si hitro pomaga. Ali naj gre v svoje stanovanje po izkaznico? Zamišljen je brez cilja taval po mestu in si ni znal svetovati. Naenkrat je zaslišal za seboj klic: »Hektor! Hektor! Počakaj vendar!« Grof sc je ustavil in se radovedno ozrl, kdo ga kliče. Zagledal je dobrorejenega gospoda prijaznega obraza, ki se mu je bližal z razprostrtimi rokami. Hektor je spoznal, da je ta mož nekdanji njegov sošolec, s katerim je bil dolgo Časa v tesni prijateljski zvezi, ki ga pa zadnji dve leti ni več videl in o katerem tudi ni vedel, kje da živL _ »Sauvresv!« je vzkliknil ves presenečen. »Da, prijatelj! Ze dve minuti tečem za teboj, pa te ne morem dohiteti, danes zjutraj sem te iskal na tvojem stanovanju . . .« »Kaj so ti povedali?« »Da ne vedo, kaj da je s teboj. In rekli so mi, da si se poslovil od svoje ljubice z izjavo, da se ustreliš. Neki časopis je to že izvedel.« »Potem moraš pač sam uvideti, da si moram končati življenje.« »Zakaj? Samo da bi dotičnega časopisa ne postavil na laž?« »Ne zato, ampak ker sem porabil in potratil vse svoje premoženje.« »Oj, norec! To vendar ni vzrok za samomor! Če si zapravil denar, je to sicer obžalovanja vredno, toda v naši starosti si človek že še lahko pomaga na konja. Sicer imam pa jaz iz svojih posestev letnega dohodka nad stotisoč frankov.« Tremorel je vedel, da je njegov prijatelj Sauvresv premožen, a da je takti bogat, tega ni slutil. Nekako zavidno je rekel: »Blagor tebi! Jaz pa niti toliko več nimam, da bi si mogel danes kupiti zajterk.« »Nesrečnik! Zakaj mi nisi tega takoj povedal? Pojdi z menoj!« Šla sta v bližnjo restavracijo in po izdatnem zajterku je Hektor grof Tremorel razložil svojemu prijatelju vse svoje razmere. »Premisliva, kaj bi se dalo storiti,« je končno rekel Sauvresv. »Uvidevam, da hočeš in moraš za nekaj časa izginiti iz krogov, v katerih si doslej živel in v katerih si igral tako odlično vlogo. Če ti je prav, se lotim jaz uredbe tvojih denarnih razmer. Poravnal se bom s tvojimi upniki in upam, da ti izvoju-jem od njih še nekaj denarja, saj so te nečloveško izkoriščali.« »A kaj naj počnem, tudi čc se ti posreči, izposlovati ugodno poravnavo z upniki?« je prestrašen vprašal grof. »Kaj boš počel? Najprej pojdeš k meni na moje posestvo Valfenillu. Ali mar ne veš, da sem oženjen? Povem ti, prijatelj, da se štejem med najsrečnejše ljudi na svetu. Oženil sem se iz ljubezni in. imam najboljšo in najlepšo ženo na svetu. Še predstavljati si ne moreš, kako sem srečen. Pridi k nama; tako ti.bo, kakor bi bil najin brat. Nič ne pomišljaj, kar pojdi z menoj.« XIV. Sauvresy in grof Tremorel sta zapustila Pariz in se odpeljala na lepo grajščino Valfenillu. »Ljuba Berta, pripeljal sem prijatelja, ki je vstal od smrti,« je vzkliknil Sauvresv, stopivši z gro- | fom v salon svoje žene. Gospa, ki je ravno čitala časopis, je nekoliko slabovoljna okrenila glavo, kajti odkar je bila poročena, se je ta dan prvič zgodilo, da je morala sama obedovati, daši ji je bil mož obljubil, da se vrne pravočasno. »Pripeljal sem prijatelja,« je nadaljeval Sauvresv, »o katerem sem ti že dostikrat pripovedoval. Moj najstarejši in moj najljubši prijatelj je to in kadar ga boš spoznala, ga boš imela tako rada, kakor ga imam jaz. Predstavljam ti torej grofa Tre-morela.« Berta je zardela in je naglo vstala. Prvič v svojem življenju je bila v vidni zadregi. »Gospod grof,« je zajecljala, »moj mož mi je mnogo o vas povedal . . dobro dosli!« Poznala je grofa Tremorela po pripovedovanjih svojega moža, po govoricah, ki so križale med njenimi aristokratičnimi znanci o njem, pa tudi iz časopisov. Sodila je, da mora biti to izredno mogočna osebnost, mož titanskega značaja, »Daj mu vendar roko,« je smehljaje rekel Sauvresv, ki mu je ugajalo, da je grof njegovi ženi tako imponira!. Berta je grofu segla v roko; lahki pritisk njegove roke jo je kai? pogrel. »Veš, ljuba žena,« je dejal Sauvresv in sedel na naslonjač, »moj prijatelj grof Tremorel je življenje spoznal v taki meri, da so mu zdravniki nujno svetovali, naj se za nekaj časa umakne na deželo. Miru išče in zato sem ga povabil sem.« »Če gospodu grofu pri nas le ne bo dolgočasno, je menila Berta in je pozorno pogledala grofa, hoteč videti, kak vtis je nanj napravila. Zdelo se ji je, da ni napravila nikakega vtisa, v resnici pa se grof Tremorel kar ni mogel nagledati njene lepote. Ko je bil grof odšel v zanj določeno sobo, je Sauvresv pojasnil Ber-ti položaj svojega prijatelja, a ni izrekel nobene besede, ki bi bila grofa osmešila ali ga postavila v slabo luč. »Velik otrok je,« je dejal Sauvresy, »toda pri nas si bo popravil telo in um.« Berta ni še nikdar posvetila pripovedovanjem svojega moža take pozornosti, kakor ta dan, ni pa izdala, kako mnenje ima o grofu Tremo-relu. Neskončno ji je imponiralo, da je lahkega srca zapravil veliko premoženje in se potem odločil, da se ustreli. Iz vojnoporočevalskega stana se poroča glede italijanskega uradnega poročila z dne 13. februarja, da vest o artiljerijskem delovanju z uspehom zlasti na trenske kolone in manjše oddelke je navadna izmišljotina; nfkakega dogodka ni bik), ki bi mogel podpreti ono vest. Bombe na italijanska mesta. Italijanski listi poročalo, da Je bilo v Schio ubitih osem oseb, v Milanu 16. Ko so v Milanu pokopavali žrtve, so pluli nad množicami italijanski zrakoplovi, kakor da jih hočejo ščititi pred kakim nenadnim napadom. — Avstrijski letalski polet na Milan se smatra povsodi za izredno težko podjetje, ki pa se je izvršilo in je torei velike avijatične vrednosti. Letalci so morali preleteti dolgo visoko gorovje. Treba pomisliti, da se je pred par leti ves svet čudil prvemu poletu čez Simplonski prelaz. Švicarski listi poročajo, da znaša škoda avstrijskega letalskega napada na Milan 3 milijone lir. Tri tovarne, ki so delale za armado, v Milanu so uničene. Povsodi razočaranie. Turinski oddelek italijanske mornariške lige pripominja v svojem letnem poročilu: Italijanska vojna je bila pričeta z veliko gotovostjo, da je Avstro - Ogrska vezana na vse strani, vsled česar so se gojile neprevidne nade, in vsak je mislil, da se bo mogla naša pomorska moč vse drugače razviti. Sedaj vidimo, da smo izgubili dve vojni ladji in da ni nikjer omembe vrednih uspehov. Vse naše gospodarske sile se obrabijo v tem neplodnem boju. Italija in Nemčija. Prihodnji teden bo baje v Parizu zopet posvetovanje četverozveze. Ob tej priliki bo poročal Briand o svojem potovanju v Rim in izjavil, da v Italiji niso več nasprotni napovedi vojne Nemčiji. Baje izjavi nekaj slič-nega tudi Salandra ob otvoritvi parlamenta. Za hegemonijo na Jadranskem morju. Poluradni organ romunske vlade poroča, da je Italija ukrenila vse, da ojači svoje čete v Albaniji, ker gre za hegemonijo na Jadranskem morju. Boji bodo toliko hujši, ker bo Kotor služil avstrijskemu brodovju za izborno operacijsko bazo. Avstrijske vojne ladje morejo vsak čas bombardirati vso albansko obal in tam postavljena skladišča živil in municije. Za Italijo je sedaj albanska fronta mnogo važnejša nego soška. To dokazuje tudi potovanje francoskega ministrskega predsednika v Rim.U s p e h tega potovanja je tudi ta. da se je posrečilo streti odpor Cadorne proti balkanski akcij L Hladna zaveznica. Clemenceau Je izjavil, da le nezaslišano, da ima Francija v svojem boju proti Nemčiji v Italiji Jako hladno zaveznico. Briand je hotel to iz-premeniti. ali v Rimu je naletel na leden molk. Njegovo potovanje v Rim je bilo odveč. Italijanski ministrski svet. Jutri bo imel italijanski ministrski svet sejo, v kateri se bo bavil s prevoznino na parnikih In s pospeševanjem industrij, ki se doslej niso gojile v Italiji. Da se reši vprašanje dovoza premoga, se dovolijo italijanskim paroplovnim družbam za transport premoga Jako visoke premije. Tovarnam nemškega blaga, ki se imajo ustanoviti, se dovolijo izredne davčne olajšave in carine prost uvoz za potrebne stroje. Razpravljalo se bo tudi o sestanku v Parizu. Salandra na potovanju. Salandra poseti v kratkem nekaj apuljskih mest, da bi dvignil sedanje slabo razpoloženje med ljudstvom. V Pariz odpotuje meseca marca. Spremljali ga bodo ministri: Sonnino, Zuppelli in neizogibni Bar-zilai. Italijanski republikanci Dne 27. februarja bodo imeli italijanski republikanci sestanek, na katerem bo govora o vseh važnih notranjih in zunanjih političnih vprašanjih. Na sestank pošljejo svoje zastopnike tudi republikanci, ki bivajo v Argentiniji hi v SvicI. Lombardija, preskrbovalnlca živil za italijansko armado. General Verroux izjavlja v »L* Oeuvre«: Cadorna in italijanska armada naj le ostaneta na soški fronti, kajti ako sovražnik to fronto prebije, potem je italijansko armadno vodstvo ob Lombardijo, ki preskrbuje voiaštvo z živili DROBNE VESTI U ITALIJE. Izdajatelj lista »Popolo Romano« je tožil list »Idea nazsionale« radi obrekovanja. Pred sodiščem v Rimu je bUa »Idea nazionale« oproščena. Za oprostitev je bila merodajna svo-ječasna Salandrova izjava, da je izdajatelj »Popola« plačan agent Avstrije in njegov list nevarnost za Italijo. Vse male železnice v provinci Bergamo so ustavile svoj obrat vsled pomanjkanja premoga. Bsj za grtbei ob arhi f uslavja. Odmor v borenju ni več prijal našim četam. Zato so bile vzrado- ščene, ko je sklenilo vodstvo napad na greben ob cerkvi v Oslavju, ki obsega prostor med Pevmico in vozno potjo iz Števerjana dol proti mostu čez Sočo, ki vodi v Gorico. Ta greben, ki se dviga iz nižine nad 180 metrov, ki je močno utrjen in sovražnikovo delovanje od tu je učinkovalo jako neprijetno, kajti greben obvladuje ves okoliš. Prav natihoma so bile izvršene vse priprave, da sovražnik ni ničesar slutil, in izvedeno je bilo vse najnatančneje. Veliko presenečenje je provzročil napad v noči dne 15. januarja Italijanom, ki so mislili, da čez ta greben dospo v goriško mesto. Megla v nižini, oster mrzel veter, ki veje sem izza severnih gora, jo goni sem in tja, posamezne meglene cunje obvise na obronkih. Mesec sveti prav medlo. Iz naših zavetij se priplazijo previdno temne postave, saperji se kakor kače vijo proti žičnim oviram, ki so komaj 80 korakov od nas oddaljene. Nikdo jih ne sliši, tako tiho režejo ovire, le odletajoče razrezane žice lahno trepetaje zazvene. Na onih mestih, kjer je ovira odstraniena. postavijo svetlo namazane količe. Naša infanterija je že prodrla skozi odprti prostor neposredno do predpolja ob italijanski poziciji, ko počijo prvi streli sovražnih straž. Italijani se prehude v svojih jarkih, zmedenost med njimi se čuti in začno divje streljati na vse strani. Streli lete Čez glave jurišajoče infanteriie. Dva potem neki gafiški oddelki, se vržejo na Italijane, ne da bi oddali en strel. Ljubši jim je spopad moža z možem. Odstranjene so še zadnje ovire z nečuveno hrabrosti«. Sovražna artiljerija 1 začne atreljati in zadava svoje bi sovražne. Strelja tudi v Pevmo, misleč, da so tam rezerve, ali samo zapravljajo svoto municijo, žarometi s sovražnikovih pozicij hite s svojo hičjo po ozemlju, ne najdejo pa ničesar. Naše rezerve prispo po globokih zarezah na visino. Napad z ročnimi granatami je bil tak, da se Italijani niso mogli dolgo več braniti. Naša infanterija vdere v jarke, tam je še nekaj časa boj, potem zbe-že Italijani. Naša artiljerija strelja za njimi strahovito. Padajo, vržejo se na zemljo in se tišče kakega kamna, prevračajo se po pobočju, vdajajo se. Okoli 1000 mož se je vdalo, 31 oficirjev, nekatere stotnije so bile popolnoma uničene, bežeči so se skrivali po gozdičih. Sovražnikova močna pozicija je bila v posesti naših čet. Zjutraj se je videlo nešteto italijanskih mrličev, naše izgube so bile neznatne. Izguba te pozicije je bila za Italijane velik udarec . . . Italijani pa so naperili vso svojo artiljerijo v okolišu na to pozicijo, vsled česar je naše vodstvo odredilo, da naj se pozicija opusti, da se preprečijo nepotrebne izgube. Ali s tem ni bilo rečeno, da ostane pozicija italijanska. Maso svoje artiljerije smo zbrali in udarec, ki je sledil, je bil grozovit. Naši 30*5 cm možnarji, katerih se Italijani tako boje, so začeli dne 24. iamiarja svoje delo. Prostor okoli Oslavja je bil v plamenu, strašno je pokalo in grmelo, pravi peklenski koncert, kakor ga slika Dante. Več italijanskih topov je bilo razbitih, večina zavetij povsem porušen h. Nato so naskočile naše Čete, saperji so najprvo storili svoje delo, razrezali ovire, naši branitelji so hrabro prestali obojestranski artiljerijski ogenj, pričel se je boj z ročmmi crrariatami. Sledil je strašen spopad. Italijani se drže dobro, umikajo se le počasi, šele v oenju metalcev plamena jih poprime groza in niihov odnor je zlomljen. Dva štabna oficirja. 43 višjih of'ciriev. okoli 1200 mož ostane v naš:h rokah, drugi zbeže. Polno trunci. Pozicija je osvojena. Vso noč in še nastopno jutro obdeluje naša art;lieriia sovražne baterije, ki se hrabro branijo, ali ne dosežejo nika-keea učinka. Greben ob cerkvi v Oslavju ie v rokah naših boriteliev. sovražnik se ne upa več, poskusiti kako zopetno osvojenje te prevažne pozicije. _ Z US1JO. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 18. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Razen navadnih artiljerijskih bojev nobenih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Kofer, fini. POROČILO. (Kor. ur.) NEMŠKO URADNO Beriin, 18. februarja. VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodsivo. RUSKO URADNO POROĆILO. 15. februarja. Nemški letalci so pripluli nad odsek pri Rigi. Boj je na celem odseku bolj živahen. V odseku pri Dvinsku je trajal silni boj za vdrtino neke mine pri Ilukstu. Zasedli smo vdrtino. Med Meduanskim in Demenskim jezerom so zasedle naše čete kos gozda jugozapadno od Rugeniškov. V okolici Pripjata pri Jezjercu (23 km severozapadno od Rafalovke) so naši donski kozaki napadli avstro-ogrsko postojanko in jo uničili Na zgornjem toku Stripe so vznemirjale naše številne patrulje celo noč sovražnika. Streljanje, ki so je pričele patrulje na eni točki pozicije, je trajalo ves dan. Ob srednji Stripi je streljala naša artiljerija na sovražna letala. Eno letalo je bilo zadeto ter je padlo v sovražne črte. Letalci ob ruski fronti. Vojni poročevalci na ruski fronti poročajo, da so bili ruski letalci na raznih točkah fronte zopet bolj agilni. V Voliniji so posamezni eksponirani oddelki tipali ob potoku Kormin, bili pa so z lahkoto zavrnjeni. Na fronti ob Stripi so prvič izvršili Rusi ponoči letalski napad. 2e delj časa je bilo čez dan opažati živahnejše gibanje letalcev. Skoraj dan na dan je priplul kak letalec nad naše pozicije in metal bombe. Škoda je bila seveda le prav majhna. Pri oonoč- nem napadu so padale ruske bombe v bližino naših sanitetnih zavodov. Od 7 bomb na Bučač sta padli 2 samo nekaj korakov od divizijske bolnice, ena v bližino bolnice za kolero. Pri I ipkanih je opažati, kakor poročajo iz Bukarešte močno gibanje čet. Panin. Car je do dovolil ministrskemu predsedniku Stirmerju, da izpremeni svoje ime v Panin. Ruska naročila v Ameriki. Ruski general Gorminius, ki je kupoval za Rusijo vojni materijal v Zed njenih državah, je naročil baje 32.000 strojnih pušk v vrednosti 130 milijonov mark. Tudi skuša Rusija s posredovanjem raznih ameriških bank dobiti velike množine granat in šrapnelov. Rusija in Švedska. Iz Stockholma poročajo, da kliče »Det nva Sverige« na vojno proti Rusiji. »Aktivisti« pravijo, da je vojaška pripravljenost Švedske zadovoljiva in da je upravičena »politika dejanj«. Oni zahtevajo edino to, da izjavi Nemčija, da bo podpirala stra-tegične korake švedske armade in da ne bo skušala doseči cenega in skorajšnjega miru z Rusijo. »Svensk Losen« pravi, da še bo kmalu zopet dvignila nekdanja velika Švedska, katere skorajšnja vojna z Rusijo je neizogibna potreba. »Russkije Vjedomosti« poročajo, da namerava finski senat za čas vojne uvesti davek za prebivanje gostov v hotelih, sanatorijih in penzi-jah na Finskem v izmeri do 5% najemnine za sobe. Zacadno bojišče. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 18. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. Zapadao bojišče. Angleži so še enkrat poskusili zopet osvojiti svojo pozicijo iužno Yperna: bili so krvavo odbiti. Severozapadno Lensa in severno A trasa so naše čete uspešno razstreijevale Neki mali nemški oddelek le pripeljal % ponoćnoga podjetja proti angleški poziciji pri Bouquevillers (neverno Alberta) nekaj vjetnikov in 1 strojno puško. Tik Južno Somme se Je razbil v našem ognju napad sveže v boj postavljenih francoskih čet Na ostali fronti od časa do časa živahen boi artiljerije. Nobenih posebnih dogodkov. Na sovražne ponočne letalske napade so odgovorili naši letalci s tem, da so metali bombe na Pope-ringhe. Vrhovno armadno vodstvo. • • • FRANCOSKO URADNO POROČILO. 15. februarja popoldne. V Champagni smo zopet zavzeli del eksponiranih kosov jarkov, ki jih je bil sovražnik vzhodno od ceste Ta-hure - Sommepy dne 13. februarja zasedel. V Lotaringiji boji patrulj v odseku ReilJon. Na ostalem delu fronte je bila noč mirna. 15. februarja zvečer. Dan je bil razmeroma miren. V Ar-toisu so namerili naši topovi iz strelskih jarkov svoj ogenj na sovražne pozicije ob cesti v Lille. Zapadno od Oise so obstreljevale naše baterije neki vlak in provijantno kolono na kolodvoru v Epagnvju. Na severu od Vic sur Aisne in severo - vzhodno od Soissonsa, smo uničujoče obstreljevali nemške naprave. V Argonih smo razstrelili mino, katere vdrtino smo zasedli. V zgornji Alzaciji je naša artiljerija obstreljevala nemške pozicije na vzhodu Seppoisa. Belgijsko poročilo. 15. februarja. Delovanje le danes na fronti armade popustilo. Vršila se je običajna kanonada. Za zadnje bombardiranje z letal smo se maščevali s tem, da je flotilja naših letalcev preteklo noč uspešno metala velike bombe na letališče Hand-zaeme. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 15. februarja. Po silnem obstreljevanju vse fronte pri Ypresu in eksponiranih delov južno od Hooga, je izvršil sovražnik več infanterij-skih napadov. Med Yprskim kanalom pri Cominesu in železnico je vdrl sovražnik v naš najsprednji jarek na fronti kakih 600 vardov; vsi drugi napadi so se ponesrečili. Silno bombardiranje traja na obeh straneh. Kitchener o vojnem položaju. V zbornici lordov je sporočil lord Kitchener. da so se vzele s Francoske in Flandrske indijske divizije ter je nato izjavil, da je sedaj dana možnost, da dobi turška armada nemško pomoč in da se obrne proti Egiptu ali Mezopotamiji. Sklenili smo zapustiti Galipoli in pomnožiti čete v Solunu in Egiptu. Turki resno groze z napadom na Egipt. Pripravljeni smo braniti Sueški prekop. V Mezopota-niji so angleške čete 27. januarja napadle turšk3 noziciie, jih pa niso mogle vzeti. General Avlmer pričakuje nadaljnja ojačenja, predno bo naprej prodiral in se zvezal s Town-shendom. Ta ima dosti zalog, da se lahko dolgo drži. Glede municije je izjavil lord Creve, da je je sedaj dosti. 2700 to-varen za municijo stoji pod državno kontrolo, treba pa bo tudi več municije, ko bo dan daljši. Konferenca v Parizu. »Stampa« poroča, da se bo pariška konferenca ententnih držav sestala dre 27. februarja. Italijo bodo zastopali Sonnino, Tittoni, Cadorna in Porro. Medparlamentarna ententna konferenca. Francoski poslanec Marcel Ca-chin se trudi, ustanoviti medparla-mentarno ententno konferenco. — Francoska in Anglija sta baje že določili po 25 parlamentarcev ter upa, da bo poslala poslance tudi Italija. Sestala se bo konferenca dne 20. februarja v Parizu. Obstojala pa bo baje ta konferenca tudi še po vojni. Briand je baje proti takemu mednarodnemu parl^nentu, če bi štel nad 100 članov. Vojna v kolonijah. Angleški vojni urad je dobil iz Vzhodne Afrike brzojavko, ki pravi, da so poizvedovalni oddelki dne 12. februarja našli holm Šalita močno zaseden in da so v bližini stale močne nemške rezerve, Angleži so imeli 172 mrtvih. Boji na morju. FRANCOSKI PARNIK TORPEDIRAN PRED DRACEM. Dunaj, 18. februarja. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Dogodki na morju. Dne 16. februarja zjutraj Je torpedira! neki naš podmorski čoln pred Dračem neki francoski pamik, kl jo nasedel na plitvino. Brodovno poveljstvo. • » ■ NEMŠKO URADNO POROCDLQ Potopljeni parniki. Na vzhodni obali Anglije je bil potopljen parnik »Tergestea«; moštvo rešeno. Iz Suline poročajo, da je neki nemški podmorski čoln v bližini Odese potopil veliko rusko transportno ladjo z dragocenim tovorom. Tudi je torpediral neki nemški podmorski čoln ruski parnik »Theosipasti«, ki je vozil pod grško zastavo. Nove nemške ladje. Mornariški strokovnjak lista »Times« je mnenja, da je pripisovati pomnoženo delovanje Nemcev v Severnem morju novim nemškim vojnim ladjam, ki se baje sedaj vežbajo. Tip teh ladij ni znan, domneva se pa, da so nemške ladjedelnice zgradile mnogo več hitrih in velikih torped-nih lovcev, kakor težko oboroženih linijskih ladij. Za to govori tudi dejstvo, da so pripluli nemški torpedni lovci zadnji čas v Severno morje, kar dokazujeta napada na »Arabis« in »Artemis«. Nov tip nemških podmorskih čolnov. Zatrjuje se, da so zgradili Nemci nov tip podmorskih čolnov, ki se da imenovati potapljalni monitor. Nastopa pa lahko kakor navadni podmorski čoln in tudi kakor manjša vojna ladja. Nemci trde, da tega tipa oborožene trgovske ladje sploh ne morejo poškodovati in celo vojnim ladjam bi bilo težko napraviti jim škodo. Podrobnosti se seveda zamolčujejo. Poostritev vojne podmorskih čolnov. Paroplovne družbe v Genovi so zaprosile vlado, da naj prekliče ukaz, da morajo biti vse trgovske ladje oborožene. Turška vojna. ERZERUM. Petrograda: RUSI ZAVZELI Reuter poroča iz Erzerum je zavzet. »Berliner Tageblatt« piše k padcu trdnjave Erzerum: Strategični pomen trdnjave ni bil prevelik. V spomin na slavno zgodovino mesta smo lahko prepričani, da bodo naši turški zavezniki storili vse, da trdnjavo zopet zavzamejo. TURŠKO URADNO POROČILO. 18. februarja. Fronta v Iraku. Pri Kut el Amari artiljerijski in infanterijski ogenj. V odseku Selajiije smo prisilili sovražne čete, ki so se skušale približati desnemu bregu Tigrisa, po 3urnem boju, da so se umaknile ter smo jih zasledovali do druge Črte okopov. V boju z nekim sovražnim konjeniškim oddelkom je ta zbežal ter pustil na bojišču nad 30 mrtvih. — Perzija. Jugozapadno od Hamadana so naši oddelki, sestavljeni iz perzijskih prostovoljcev prepodili v protinapadu Ruse, ki so hoteli napasti kraj Kel Ka-ver. Rusi so imeli velike izgube. — Kavkaska fronta. Ničesar pomembnega. — Dardanelska fronta. Neka križarka in več tor-pedovk so izstrelile 15. in 1/6. t. m. v morski ožini z odprtega morja nekaj granat, vsled protiognja naših baterij pa so se umaknile. S svojim ognjem smo prepodili 3 sovražna letala, preko morske ožine. Rusko poročilo iz Kavkazije, 15. februarja. Pri naši ofenzivi v okolici Erzeruma smo vzeli po artiljerijski pripravi še en fort trdnjave z naskokom. Vplenili smo 20 topov, municijo in vjeli več sovražnikov. 16. februarja. Razen obeh, pred kratkim zaseden, fortov pri Er-zerumu, so zavzele naše hrabre čete dne 15. februarja zvečer še 7 fortov. V naših rokah se nahajajo forti: Ka-raginbek, Tafta, Čobandele, Tasan-gez, Uzunakmen, Karakol, Kaburga, Ortajuk, Ortajuk - Ilavesi. Senusl. Iz Egipta poročajo, da Je Veliki ^enus odgovoril na tozadevni angleški poziv, da na Senuse, ki vznemirjajo zapadno mejo Egipta, ne more prav nič vplivati. Amerika in Nemčija. AFERA »LUSITANUE« ŠE NI REŠENA. New York. 17. februarja. (Kor. urad.) Vsi jutranji listi imajo poročila, da je spor glede »Lusitanijec z Nemčijo v resnici že rešen. Državni tajnik Lansing Je zaradi tega zelo zadovoljen ter čaka samo še na privoljenje Wilsona, da izjavi, da je afera rešena. Zato pa je Lansingovo sporočilo* da se je vsa zadeva vojn« 40. šiev. „SLOVENiKl NAROD\ dne 10. februarja i»i6 Stran 3. podmorskih čolnov zopet vzela v pretres, v diplomatičnih krogih zelo presenetilo. London, 17. februarja. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz New Yorka: Rešitev afere »Lusitanije« se bo morda odložila za tako dolgo, da bo Nemčija opustila svoj namen torpedirati oborožene trgovske 1 a d j e. To je danes sporočil Lansing poročevalcu nekega lista. Zgodilo se je to potem, ko je bil Lansing dobil od veleposlanika grofa Bernstorffa odgovor Nemčije na vprašanje Zedinienih držav v zadevi »Lusitanije«. Lansing ni povedal, kako daleč namerava iti vlada. Oči-vidno pa hoče Wilson raziskavati, ali obstoja med obljubo Nemčije v noti glede »Lusitanije« in novo nemško politiko z ozirom na podmorske čolne protislovje. Oboroževanje trgovskih ladij pripoznano? VVashington, 16. februarja. (Kor. urad.) Zakasnelo. Poročilo Reaterje-vega urada. Neka visoka avtoriteta državnega departementa je izjavila, da bodo Zedinjene države pripozna-le, da je ententa po mednarodnem pravu upravičena, oborožiti trgovske ladje za obrambo. Če se torej en-tentne države branijo, sprejeti predlog, da naj se trgovske ladje razoro-že, ne more ameriška vlada odobriti namena centralnih držav, da se oborožene trgovske ladje torpedirajo. Državni departement je dal razumeti, da ne namerava sam izpremeniti zakona o oboroženju trgovskih ladij, ker se to ne da izvršiti brez privoljenja vseh udeleženih sil. Morda pa bo izpremenil instrukcije pristaniškim oblastim ter dovolil ladjam, ki imajo topove s kalibrom, ki je primeren samo za obrambo, da odplo-vejo. Odložitev poostrene vojne podmorskih čolnov. »Frankfurter Ztg.« poroča iz New Yorka: Glasom poluradnega poročila je odložila Nemčija priČetek kampanje proti oboroženim trgovskim ladjam do aprila, da ima ameriška vlada čas svariti svoje državljane pred vporabo oboroženih trgovskih parnikov. »Times« pišejo: Kakor je bilo pričakovati, se vlada Zedinienih držav brani pripoznati upravičenost nemškega namena potapljati oborožene trgovske ladje brez svarila. Po včerajšnjem posvetovanju Kabineta v VVashingtonu je bil ne-oficiialno priobčen ta-le sklep: »Dasi ravno vztraja vlada pri naziranju, da trgovskih ladij ne gre oboroževa-ti, kakor se to izraža v neoficijalnem sporočilu aliiranccm, vendar uvide-va. da je nemogoče izpremeniti mednarodni zakon brez privolienja vseh bojmočih se strank.« Pričakovati je, da VVashington ne bo že v naprej protestiral proti načrtom centralnih držav, marveč bo počakal šele dogodke. Lveliavfjenie mednarodnega prava. Ne\vyorški republikanski državni konvent se je zedinil na program, katerega edina točka se glasi: Dolžnost Amerike je, da stori korake, da se mednarodno pravo zopet uveljavi in splošno ravna po njem. Kazne politične vesti. = Dalmacija proti zedinjenju s Hrvatsko? V hrvatskem saboru je povedal poslanec Zagorac, da je dalmatinska poklonstvena deputacija na Dunaju baje tudi prosila, da naj se Dalmacija ne priklopi Hrvatski. Vsi dalmatinski listi beležijo to Za-gorčevo opazko s pripombo, da se si-jt dalmatinska deputacija na Dunaju ni izjavila za zedinjenje, ker so bile podobne politične izjave i z k 1 j u č e n e, da pa tudi ni v nobenem oziru agitirala proti zedinjenju. »Narodni List« pa pristavlja, da bi morale nastati v Hrvatski pač druge prilike, da bi se vprašanje združenja moglo vzeti v resen pretres. = Poljaki in ententa. Ruski Poljaki v inozemstvu zahtevajo, da naj ententne države garantirajo avtonomijo Poljske, ker obljubam Rusije ničesar ne verjamejo več. V nasprotnem slučaju bi se Poljaki približali centralnim državam. = Švica in portugalska. »N. Z. Z. t priobčuje izjavo švic. poslan., da so vse vesti, kakor da bi Švica ne hotela ostati nevtralna, absurdne. Če bi se pridružila zmagovalcu, bi bila pozneje od njega odvisna, če bi se pa pridružila premaganemu, bi bila uničena. Tudi teritorijalno povečanje Švice bi bilo usodno, ker bi izpremenilo razmerje narodnosti. Portugalski poslanik pa je izjavil, da bi bila Portugalska srečna, če bi vršeča se pogajanja dovedla do intervencije ob strani Anglije. Sicer DQjrtugalsJ& voisJ& ni na viiumou pač pa želi Portugalska, dokazati svojo zavezniško zvestobo, Ogrski državni zbor. V včerajšnji seji je ogrski državni zbor zopet razpravljal o malem grbu Ogrske, Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Pri razpravi je grof Appo-nvi grajal, da se vprašanje o grbu ni rešilo zakonodajnim, nego naredbe-nim potom. Ministrski predsednik je pojasnil, da predloženi zakonski načrt ne določuje grba, nego daje le kroni možnost, da določi grb. Zdaj je rešeno vprašanje, ki jc že 50 let delalo težavo in sicer rešeno v smislu dualizma in p. ritete. JMm hrvaškega sabora. L Februarsko zasedanje hrvatskega sabora, ki se je pričelo dne 9. februarja, je v več kakor v enem oziru pomembno in zanimivo. Prostor in cenzurne težkoče nam ne dopuščajo, objavljati podrobna poročila o posameznih sejah hrvatskega parlamenta, ki je poleg ogrskega državnega zbora edini forum javnega mnenja v monarhiji. Opozoriti pa hočemo naše čitatelje vendar na nekatere najvažnejše, v saboru dose-daj obravnavane zadeve. Takoj v prvi seji dne 9. februarja se je razpredla debata o državnopravnih in narodnopo-1 i t i č n i h vprašanjih. Ta debata, katere podlaga so bile sprva razne interpelacije, je obvladala vse dosedanje saborske seje in je kulminirala v nad vse zanimivi in važni razpravi o poročilu regniknlarnc deputacije glede takozvanega malega skupnega grba. Hrvatski sabor je prožet samozavesti in s trdno vero v bodočnost naroda združene odločnosti. Ze na začetku saborskega vojnega zasedanja v juniju 1915, je izrekel podpredsednik dr. Magdič v svojem otvoritvenem govoru nado, da bo izšel hrvatski narod iz svetovne vojne ujedinjen in sabor je sporočil to iskreno narodovo željo v svojem poklon-stvenem brzojavu tudi svojemu kralju Francu Jožefu. Junaška hrabrost hrvatskih čet. njih ogromne zasluge za obrambo domovine, so. tako med ljudstvom samim, kakor med njega poklicanimi zastopniki utrdili ponosno samozavest in prepričanje, da mora uživati narod, ki je toliko žrtvoval, po vojni posebno priznanje vseh svojih starih pravic. Temu prepričanju dajejo saborski poslanci pri vsaki priliki prav krepkega izraza. Ojačena samozavest hrvatskega naroda se izraža zlasti v vprašanjih, ki se tičejo znanih spornih hrvatsko-ogrskih odnošajev. Omalovaževanje svojeeasne izjave saborskega predsednika po znani interpelaciji pod. Rakovszkega in odgovoru grofa Tisze v ogrskem državnem zboru, je dalo hrvatskemu saboru povod, da je zlasti na usta posl. dr. pl. Kiša, Tome Jelžabetiča in prof. Pazmana, prav krepko poudaril neodvisnost Hrvatske od politike ogrskih ministrov in ogrskih strank. V deb o je posegel tudi sam ban baron ! ;\er-lecz z odločno izjavo (v seji dne 11. februarja), da hrvatski ban v nobenem oziru ni p o d r j e n ogrskemu ministrskmu predsedniku in da solidar osti, ki obstoja med njim in ministrskim predsednikom grofom Tiszo, nikakor ni smatrati za podrejenost, narobe, ta solidarnost pojem podrejenosti naravnost izključuje. Opozicija je banu ugovarjala, da je to teorija sine praxi, in da smatra ogrska vlada hrvatskega bana za svojega eksponenta. Ban je replicira], da zamenjuje opozicija prakso z n a z i r a -n j e m. Večina sabora je banovo izjavo pozdravila z živahnim odobravanjem. Po velike razprave o hrvatsko-ogrskih odnošajih pa je prišlo pri debati o vprašanju malega skupnega grba. Kakor znano, obstoja takozv. skupni mali grb iz malega grba avstrijskih dežel in malega grba ogrskih dežel, na katerem pa se nahaja le znani heraldični znak Ogrske. Hrvatsko - srbska koalicija kot večina hrvatskega sabora je takoj nastopila proti tej obliki, ki ne vpošteva samostojnosti hrvatske kraljevine ter prezira jasne, zakonite predpise, po katerih se morajo za s k u p n e zadeve rabiti vedno tudi le združeni grbi Ogrske i n Hrvatske. Z energičnim nastopom je dosegla koalicija, da je grof Tisza storjeno pogreško priznal in da so bile sklicane regnikolarne deputacije, ki naj bi določile novo obliko ogrsko - hrvatskega dela v skupnem malem grbu. Koalicija je izvojevala pomemben uspeh: v novi mali skupni grb pride tudi heraldični simbol »jedinstvene kraljevine« Hrvatske. Slavonije in Dalmacije in sicer znaji Jtocjta^ hrvatski grb kot znamenje paritete obeh držav Ogrske in Hrvatske. Poslanec prof. K r i š k o v i č, ki je podal v saboru poročUo hrvatske regnikolarne deputacije, je smel s ponosom poudariti, »da predložena osnova za-jamčuje otadžbini znatne narodne probitke i koristi«, besede, ki jih je večina burno odobravala. Starčevićanska opozicija je podala proti-predlog, ki stremi v bistvu za tem, da ne gre samo rešiti princip, temveč da bi moral sabor tudi odobriti samo sliko novega grba, ter tako preprečiti, da se simbol Hrvatske v sliki ne zapostavi. Sabor se temu predlogu ni mogel priključiti, ker je referent dokazal, da bi s tem posegel v prerogativo krone. Nad vse zanimivi pa so bili pri tej priliki izrečeni govori. Poslanec Dragotin pl. H r v o j (Starčevičanec) je v globoko zamišljenih besedah razpravljal o razmerju med Aladžari in Hrvati. Opozoril je vladajoče ogrske kroge na nazore velikih madžarskih politikov Deaka, barona Eotvosa, grofa Szechenvja, ki so odkrito zagovarjali politiko vzajemnosti in poštenega sporazuma med Madžari in Hrvati, izjavil je, da sta hrvatski in madžarski narod v marsičem eden na drugega navezana, teda bratsko roko podajo Madžarom le ravnopravni, v svojih pravicah spoštovani Hrvati. Zgodovina naj uči Madžare, da je politika nasilja in krivice proti Hrvatom le na največjo škodo Madžarov samih. Leto 1848. jim naj bode memento. Posl. Hrvoj se je izjavil tudi proti krivemu razumevanju izraza o »skupni domovini', ki ga Madžari v sedanjem vojnem času tako radi rabijo, kadar govore o deželah svctoštcianske krone. Hrvati in Ogri državnopravno nimajo skup. domovine, ker je vsaka država samostojna zase in ker velja za eno in za drugo načelo »regnum regno nen praeseribit leges<. Tudi ostali govorniki opozicije so bili v svojih izvajanjih energični in samozavestni. Opetovano so se lotili tudi vprašanja ujedinjenja hrvatski h dežel in poslanec Z a-g o r a c je opozoril na stari, že od grofa Janka Drn^koviča leta 1S.^2. formulirani program: »da se iz jednu političku cjelinu skupe sve hrvatske zemlie . . . , Poslanec Zagorac je opozoril sabor tudi na bližajoča se pogajanja za obnovitev avstrijsko - ogrske nagodbe. Hrvatska ima zakonito pravico, sodelovati pri sklepanju te nasrodbe. ki brez njenega soglaša ne more biti veliavna. Zato je vprašal poslanec Zagorac bana. ali je informiran o poteku pogajanj in ali je poskrbljeno, da se bodo pogajanj od vsega začetka udeleževali tudi hrvatski funkcionarji. Mi !Z mM ttit. Odlikovanje poštnih uradnikov in uradnic. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje jc dobil poštni adjunkt Anton Cargnel; srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje poštne oficijanti-iije: Marija Zonta. Alojzija Komparc-Bakarčlč in Amalija Medeotti in ofi-cijantje: Saturnin Cassanego, Alojzij Trampuž in Mihael Devčar, istotako brzojavni delovodja Andrej Vižintin, dalje poštni sluge Henrik Culot in Kvirin Bregant, vsi poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu. Gorica. Kakor se poroča iz vojnoporočevalskega stana, je bilo doslej v Gorici ubitih 130 žensk, otrok in starčkov, 500 težko ranjenih. Gorica ima 2700 hiš, od teh je 1200 močno poškodovanih. V P e v m i ni nobene hiše več, hiše »pri mostu« čez Sočo iz Gorice v Pevmo, so zgorele. — V Solkan in Vrtojbo so treščile težke granate. Materijalna škoda v Gorici znaša nad 20 milijonov kron. Okrajni glavar baron Baum je izjavil, da je v Gorici še vedno 11.000 prebivalcev; Trst oskrbuje Gorico z živili, oskrbovanje je izborno. Skrbi se za čistost v mestu, ruševine se spravljajo proč, vodovodne cevi in električne napeljave so popravljene. — VŠtandre-ž u so vdrtine tam, kjer so rasli sloveči šparglji. Baron Baum je končno izjavil, da Gorica ne bo nikoli italijanska in je trdno prepričanje vseh, da Italijani ne bodo mogli več toliko časa obstreljevati Gorico, kolikor so jo obstreljevali doslej. Umrla je, kakor nam poročajo, včeraj v Gotni vasi pri Novem mestu na Kranjskem gospa Amalija Č argo, soproga c. kr. sodnega oficijala iz Gorice. Pogreb bo jutri popoldne. O pokojnem svetotacijskem župniku Josipu Fabianu nam pišejo: Bil je blaga duša, Slovenec prave krvi, zaveden, dobrega srca človek Začasno je pokopan v Podmelcu. — krsto v grob, rosilo je oko marsikateremu tisočere množice. — Zborno poveljstvo je izdalo dne 13. februarja smrtno obvestilo, katero omenja vrline pokojnega, ki po Izbruhu vojne z Italijo ni zapustil svojega mesta, marveč je vztrajal kljub ponovnemu obstreljevanju Svete Lucije, kjer je župnikoval nad 20 let. Poln vroče ljubezni do domače grude in poln zaupanja v bodočnost, je bodril farane, naj vztrajajo, vedno pripravljen, pomagati vsakomur in ni se strašil ne truda ne žrtev v to svrho. Spremili so ga na zadnji poti tudi vsi najvišji navzoči vojaški poveljniki, v znak, da se je svetolucijski župnik Fabjan kot junak poslovil od njih. — Pokojni Fabjan je bil rojen leta 1860. v Ri-hembergu. Med neustrašljive ljudi, ki vztrajajo v Gorici, se mora prištevati tudi znanega tobakarnarja Bajta. Giblje se prosto po mestu in pridno vozi v Ljubljano po tobak. Pred časom že je treščila granata precej blizu njega, pa hudega mu ni nič storila. Pred nekaj dnevi je bilo nekoliko hujše. Treščila je granata zopet blizu njega in Bajt je padel na tla na pol nezavesten. Prihiteli so mu na pomoč vojaki, Bajt se je pobral in potipal, če ima vse ude cele in ko se je prepričal, da bo mogel še čil in zdrav prodajati tobak in se voziti v Ljubljano, se je nasmehnil in povabil vojake na liter vina. Po kleteh v Gorici je bilo baje skritih več ljudi, ki so se hoteli odtegniti vojaški službi. Cele mesece so baje prebili pod zemljo. Pred par meseci so bili enega potegnili izpod zemlje, pred kratkim zopet enega, nekega človeka, o katerem se sodi z vso gotovostjo, da je nekje skrit, pa iščejo in iščejo, ali doslej ga še niso mogli dobiti. Ognjegasc! v Gorici so pogumni ljudje. Za svoj oogum so bili že odlikovani, zaslužili so odlikovanja. Nahajajo se med njimi še tuji ognjegas-ci in časih napravijo vajo sredi mesta, vaja je težka, izvrše jo izborno, prinravljeni, da morajo nato res gasiti besneči ogenj. Na Krasu se je izpremenilo marsikaj glede cest. Napravljene so lepe dobre, široke ceste, vodovod, železniške zveze. s;la jih je ustvarila in sila je sila. ki dela čudesa. Pa tudi po nekaterih drugih delil dežele se je marsikaj izpremenilo glede komunikacijskih zvez. tako tudi v goriškem delu dežele, celo na krajih, kjer so bile orej nevarne steze. Pisma, ki prihajajo iz zapadnih Brd, poročajo, da je ostalo prebivalstvo do Dobrovega, dalje je evakuirano. Poročajo o kupčijah, katerih umevno za fronto ne manjka. Baje otvore v nekaterih krajih tudi Šole. Pomoč Goriško - Gradiščanski. Pri namestništvn v Trstu se je ustanovila deželna komisija z nalogo, da premotriva in re;;i vsa vprašanja, ti-čoča se pomoči za nov gospodarski vsevit Goriško-Gradiščanske. Predsednik je tržaški namestnik baron Fries-Skene. podpredsednik deželni glavar dr. Faidntti. V komisijo se pritegnejo zastopniki državnih oblasti, velikega, srednjega in malega posestva. Komisija se bo pečala najprvo s potrebo pomoči v stiskah se nahajajočim posestnikom zemljišč in hiš, ki niso deležni državne begunske oskrbe, poskrbi se jim posojila na nizke obresti. Komisija ima pri namestništvu poseben urad, katerega vodi okrajni glavar dr. Karmin-ski. V uradu deželnopomožnega odbora za Goriško na namestništvu se dajejo vsa potrebna pojasnila in stranke dobijo tam tudi tiskovine za prošnje za posojila. Dobrodelni koncert v korist primorskih beguncev je priredil v Lip-nici tamkajšnji pomožni odbor. Koncert je bil jako dobro obiskan in je uspel izborno v vsakem pogledu. Koncert je otvbril orkester iz begunskega taborišča v Wagni. Orkester je vodil kapelnik Seghizzi iz Gorice, ki je naučil italijanske otroke tudi nekaj nemških pesmi. Peli so v italijanskem jeziku tudi cesarsko himno. Seghizziju je bil izročen v priznanje njegovega truda lovorjev venec. Nadvojvodinja Marija Jožefa je poslala odboru iz fonda milih darov 500 kron, deželni glavar dr. Faidutti je poslal 50 kron. V ruskem vjetništvu se nahajajo po zadnjih uradnih izkazih: Ivan Starec iz Dekanov, rojen 1. 1893., v evakuacijski bolnišnici v Rjesnu; o Josipu Rihtarju, tudi iz Dekanov, je bilo sporočeno, da je ranjen, pa se nahaja v ruskem vjetništvu, kraj ni naveden. Ivan Skrinjar iz Sežane, rojen leta 1892., je v Cistopolu, v guberniji Kazan. Anton Krošelj iz Sežane, rojen leta 1885., je tudi v ruskem vjetništvu, kraj ni naveden. Med mrtvimi v zadnjih seznamih izgub je naveden praporščak Fran Špacapan iz Gorice, rojen leta 1887., umrl dne 7. oktobra 1915; Fran Co-tič iz Gorice, rojen leta 1893., umrl (Jpe 20. ojrtobra 1915; Ano natovorjene po vseh kolodvorih v Siciliji v velikih množinah. In ako sedaj ti reveži izgubijo tudi ta zadnji Košček kruha, to mora spraviti te ljudi v skrajni obup. Nikdo niti ne sluti, kaj se utegne zgoditi. Sicilija s svojim žveplenim peklom je prokleta dežela in narod, ki živi na njej, je proklet narod. Pisateljica Marija pl. Bunsen opisuje bedo in grozovitost na tej žvepleni zemlji. Crna brda, prevali, ravnine, med njimi tuintam ogromne žoltozelenkaste mase. Iz razpočene zemlje se dviga dušeči dim, strupen vzduh žveplenega pekla. Na mestih, kjer se izdeluje žveplo, se vidi blede ljudi, upadlih lic, udrtih oči, polugole, težka bremena v znoju svojega obraza vlačijo iz podzemskih rup. Vsa brda so polna remnih labirintov, kogar brigantje odpeljejo v te luknje, ta nikdar več ne vidi belega dne. Podzemski hodniki so polni vročega, dušečega, vlažnega, strupenega vzduha. Smradljiva voda kaplja z vseh sten. V teh strupenih rudnikih dela 17.000 Sicilijancev, delajo tudi dečki, katere prodajajo gladni starši za 50 lir in ki delajo v tem vzduhu, plazeč se po trebuhu in kolenih in kopajoč se v znoju. Gospodarjem so prepuščeni na • >st in nemilost. Vsi državniki modeme Italije vedo za te razmere, vedo, da nad deset odstotkov delavcev umrje vsako leto v teh rudnikih, vlada hoče baje postaviti nadzorstvo nad rudniki fn ustvariti delo za dečke, ali vsi načrti ostajajo samo načrti, kajti vlada ne stori nič proti ratim podietnikom, katerih last so rudniki. Ako siromaki v teh rudnikih prideio ob kruh, se je bati v Sicilin naihujšeea in vstaja v Siciliji bi utegnila imeti strašne posledice v celi Italiji. Pofasnilc, ) Oziraje se na v Vašem cenjen, /istu večkrat objavljeno pojasnilo gospoda F. S. Škrabarja v Višnji gori, v katerem izjavlja, da je prostovoljno odložil nakup prediva za centralno zvezo avstrijskih predilnic v Travtenavu, sem primoran na isto odgovoriti sledeče: Ni res, da bi g. F. S. Škrabar prostovoljno odložil nakup vsled neugodno mu stavljenih pogojev, res pa je. da mu je zveza zastopstvo sama odvzela, ter na to meni poverila, in mi istočasno določila tudi maksimalne cene, kvalitativne vrednosti koje so razdeljene v pet razredov. Vzorci z navedbo cen so na ogled pridelovalcem, oziroma posestnikom prediva v mojem skladišču. Za stroške in trud me zveza primerno honorira. Brezpomembno bi bilo toraj določati cene vsakemu, osobito pa moji konkurenci! Objednem pripomnim tudi, da mi centrala glasom c. kr. ministrske naredbe od 15. septembra 1915 ponovno javlja, da je zadrževanje otr-tega prediva, ockiaja nepooblaščenim • Za vsebino tega spisa )e nredntttvo »dgoTomo le toliko, kolikor določa zakon. osebam kaznivo, kakor tudi za Izdelavo vrvarskega blaga prepovedano. V najkrajšem času izide nova naredba, koja je že v teku, da se vsem posestnikom prediva ako istega prostovoljno ne oddajo nakupo-valnicam, blago rekvirira po novo določenih cenah. Toliko v blagohotno pojasnilo, ter se priporočam, in beležim z odličnim spoštovanjem MIHAEL OMAHEN mlajši Višnja gora, dne 18. februarja 1916. 619 Darila. Upravništvu naših listov so poslali : Z .Rdeči križ": ravnatelj banke „Slavije* g. Ivan Hribar iz Abtenaua 84 kron; za »Ciril - Metodovo družbo": Ana Andoljšek iz Litije 5 kron (izgubljena stava z g. dr. K); Lucijan Kovačič, c. kr. nadpoštar v Radovljici, 10 K, v spomin njegovega blagega prijatelja, pokojnega župnika Josipa Fabijana; žrtev italijanske granate, iz Sv. Lucije ob Soči, mesto venca, in mesto venca prijatelju Joškotu Fabčiču so darovale rodbine: F. Saunig 10 K, Iv. Kravos 10 K in A. Hlavič, 5 K. Skupaj 40 kron. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 15. februarja: Ignacij Knez, čevljar. 63 let, Hradeckega vas 36. Dne 16. februarja: Ivan Marin-čič, pešec, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli. — Rudolf Cankar, absolvent trgovske šole, 24 let, Sv. Florijana ulica 24. Dne 17. februarja: Fran Juh, mizarski risar, hiralec, 42 let, Radec-kega cesta 9. — Ivana Nachtigall, delavka v tobačni tovarni v pokoju, 56 let. Stara pot 3. — Alojzij Domi-celj, trgovec in posestnik. 71 let. Poljanska cesta 16. — Anten Kastelic, hiralec, 44 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnišnici. Dne 13. februarja: Ivan Prosen, rej ene c, 5 dni. Dne 14. februarja: Valentin Lus-kovec, železniški uslužbenec. 45 let. — Ana Simonič, kuharica, 40 let. — Ivana Bedžuh, delavčeva žena, 38 lt. Banani list obsega 10 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina !n tisk »Narodne tiskarne« fj3j ibolJ5e %^ ob v deželnem gledališču. Pri vseh predstavah nastop prvovrstnega salonskega orkestra s. K. Haftka iz Prage. Sobota 19., nedelja ZO., ponedeljek Zl. februarja: 33 Globoko presunljiva drama. S ost pi Odlični eloigi V nedeljo ob pol 11, url dopoldne In ob 2. popoldne, w ponedeljek in torek ob pol 5. popoldne 8ey velike predstava *m otroka. Revmatični pojavi v sencih, rokah in nogah, združeni s hudimi bolečinami, ki pacijentom pogosto jemljejo nočni mir, imajo često svoj vzrok v defektnih zobeh. Z racijo-nelnim negovanjem ust, čiščenjem zob pred počitkom, s skrbno pripravljenim sredstvom za čiščenje zob, kot je n. pr. Sargov kalodont, se lahko obranimo gnjilobe zob in se tako obvarujemo tudi nadaljnjih posledic. i I I i priporoča Narodna tiskarna. W Zahvala. Za obile, ljubeznipolne dokaze sočutja povodom smrti naše ljubljene, dobre matere, ozir. tašče in stare matere, gospe Vllfenalne Merk dvornega svetnika vdove ki so nam došli od vseh strani, izrekamo našo najsrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, c kr. višjemu okr. zdravniku dr. Savniku za požrtvovalno priskrb, dalje visokorodnemu gospodu dvornemu svetniku grofu Chorinskemu, preblagorodnemu gospodu deželnemu glavarju I. R. pl. Detela, dvornemu svetniku vitezu pl. Kalteneggerju, dvor. svetniku vitezu pl. Laschanu, vladnemu svetniku in prezidijalnemu tajniku Kresseju, višjemu računskemu s. etniku Verderberju, okrajnemu glavarju Schitniku, cesarskemu svetniku Šavniku in sploh vsem in vsakemu za čaščeče spremstvo drage nam pokojnice na njeni zadnji poti, tako v Kranju kakor v Ljubljani. r. ■ Globoko žalujoče rodbine Emil Merk, Oton Merk, Dr, Viktor Gresorič. trgovec in posestnik na svoj 48. poročni dan v četrtek dne 17. t m. ob polu 5. uri popoludne v sanatoriju Elizabetinumu v Ljubljani, v 74. letu svoje starosti, cerkveno previden, izdihnil svojo preblago dušo. Pogrebni sprevod bo v nedeljo dne 20. svečana ob 4. uri pop., iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na južni kolodvor, in v pondcljek dne 21. svečana ob polu 5. uri popoldne iz Zagorja pri St. Petru, na pokopališče pri Sv. Pavlu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi v Zagorju. Naj bo nepozabni vsem znancem v najlepšem spominu I ■ '■ ■ •- . SSS »5r -V , ■ m V Zagorju na Pivki, dne 19. svečana 1916. Neizmerne žalosti potrta naznanjam vsem sorodnikom in znancem, da je preminul moj vroče ljubljeni, nad vse dobri soprog, skrbni oče, sin, brat, zet, svak in netjak, gospod Franc Golli Cm kr. aadporočolk, c kr. Ha. komisar ln davčni referent w Logatcu včeraj, 18. svečana, nenadne smrti, previden s tolažili sv. vere, po groznih mukah, v starosti 37. let. Pogreb nepozabnega rajnkega se vrši v nedeljo, 20. t m., ob 4. uri popoldne, iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Maše-zadušnice se bodo daroVale v trnovski cerkvi Bodi mu blag spomin! V LJUBLJANI, 19. svečana 1916. Fant Oelli, roj. Trtalk, soproga. — Branke in Staiek, sinova. — PanI Golli, roj. Hafner, mati, — Hekert Oelli, brat, prokurist tvrdke A. & E. Škaberne. — Ana Oolll, sestra, učiteljica. — Rodbine: Trtalk, Demftar, Drakaler in PatroYČi6. Brez posebnega obvestili. 625 R1 mmm Stran 6. »SLOVENSKI NAKOU*. 19. februarja 191* 40. šiev. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega iskrenoljubljenega, dobrega očeta, oziroma tasta, gospoda Miško Kokalja c. kr. okrajnega glavarja v p. izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ter vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti, našo najsrčnejšo zahvalo. Žalujoči ostali. Zahvala. 4- -v Globoko ginjeni ob tolikih dokazih tolažilncga sožalja povodom britke izgube nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda Karola Goloba izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najiskrenejšo zahvalo. 630 Zlasti pa se zahvaljujemo najtopleje gospodu tovarnarju Zalokarju v Ljubljani, kot bivšemu šefu pokojnika, za njegovo požrtvovalno naklonjenost, in preč. gospodu župniku Josipu Pristovu v Horjulu za blago-dušno sočustvovanje ob času bolezni in smrti; istotako vsem darovalcem prekrasnega cvetja, kakor tudi darovalcem v dobre namene in sploh vsem onim, ki so našega ljubljenega pokojnika spremili k večnemu počitku. V LJUBLJANI, 19. svečana 1916. Žalujoča rodbina Golob. ________ ..Jdi^S^" jt\i so pljučne bolezni ozdravljive? Vsakem naznanim zastonj, kako sem se rešil pljučne bolezni, naduhe, kašlja, želodčnih bolezni, Cen6 sreJstvo, ki je lahko dobi v^ak. Pošljite svoi natančni nas'ov Tvornica Astrala, liker brez alkohola, Ivm Zamraz:l, Zagreb. Marov.ka ulica 3. Mnogo zahvalnih pisem 510 Stalna stranka Ude prodajalka išče mesta v modni ali manufakturni trgovini. to? Naslov nove upravn. »Slov Naroda«. mrekooo luble za maj s 3 ali 4 sobami in prifikli-nami. Ponudbe pod „4 sobe" 626 na upravništvo „Slov. Naroda. 622 Sodssr išče za sode. Marljivi delavci zamorejo dnevno zaslužiti do 12 kron. Ivan J. Dener & Komp. Reka. 628 V večji trg se išče priletna zanesljiva I za leto 1918 bnpnje tovsrna usna Feigl, Drosan pri Plznju, Češko. Prosi se nemško korespondenco. 604 I B 11 ki bi imela veselje do gospodinjstva. Istotam se sprejme tudi učenec ali učenka z dobrimi spričevali. — Ponudbe na upravništvo tega lista pod „kuharica/ 627." 627 (S osvežujoče, slaitne in tejo gaseče si lahko vsakdo sam napravi z majhnimi stroški V zalogi so ana nas, jabolC- ik, gTenaninec, mali-novec, mu^katni hruSevec, poprovi metovec, pomarančevec prvenče- vec, vlsnjevec Netispeh izključen. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, potimi tudi vroča namesto ruma in žganja. Sestavine s natančnim navodilom stanejo K fi-o0 tranlco po povzetju. Na pet takih porcij dam eno zastonj. Za ekonomije, tvornice, večja gospodarstva, delavnice i. t. d. neprecenljive vrednosti, ker to delavca tvtii in ne opijani in njegova de!a2xx>oznost ne trpi Jan Greiidi, Engel-Drogerie Brno, it 639, Moravsko. Proti 11981 izborno deluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesno in odsiranvule neprijetno sapo iz ust. 1 steklenica z navodilom K 1-2". Po pošti se pošilja najmanj 2 steklenici Deželna lekarna Milana Leosteka v Ljubljani. Resi jeva cesta stev. 1 pole? Franc Jožefovega jubilejnega mostu V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jnž.železnice, c.kr.tol ćne tovarne in okr. bol. blagajne v LfobliaoL Meluslne-ustna in zobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blao. eospod lekarnar' Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnsine-ustne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobonol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem Mato Kaurinovič, kr pošte meštar Stanko Palčič poštni uradni^ in c. in %r. poročni^ v rej. Nelca Palčič »/ Franke +%}h poročena "a(t»- u Ljubljani, dne 19- februarja t9t6t 620 NinfekeM meso Ignac Hrovat. Jesenice it. la 583 mesar, tiijsko. $e sprejme pri turdltf A. Kane. LJubljana rvice iz papina izdeluje in najcenejše dobavlja „Silvia" mehanična tovarna za izdelovanje silvalina in vrvarskega blaga, družba z. o. z.9 Nove" Benatky na Češkem. Zemtna ponudba. Jfer me je domovina pomicala k SWi J[dri;t. mi manija priložnosti, da se seznanim j dobrim In jnačai-nim dekletom v svrho cenitve. Vdove bre7 ctro/c niso i^^iiuce^.e žant od fare. J.jubtimnSsm v nailepsih letih. Đzkle. f^i /c cbrta vaiena in ima ve-Se:;q do istega, se pros? pzd nuvedbo premoženja fcre-pordirati vod šifro „Prišla bo pomlad''609i% na uoravn. ,,£lov, J\farodatl ^trega tamost obo-feztrans^o. S^7^a $e vrne. 609 G. Flux Gosposka UllC£ 4, 1 nad^trop'e, Irvo 615 Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najstarei&a Uubljanska nultim stsnevanl in i udobnost cenj. občinstva zopet središču mesta* Priporoča in namešča le bolfse ishaioce Icakor privatno r^ovsko in gostilniško osob e Izbira različnih služeb, zlasti za žens ie Pri vnanjih vprašanjih se prosi za odgovor znamka. Prodam 100 hektolitrov finega jabolčnika In 50 hI dobrega kisa po zmerni ceni. Krnim vsako množino zdrave zveze za naribanjf, po najvišji cent. Karel Gregorič, Ljubi: ana. Wolfova ul. št. 12 /II. Istotam je na prodaj tudi gramofon s ploščami. Lasne kite v veliki zalogi, najfinejše kakovosti p« 7, 9, 12 In 16 kron — vae vrate lasne podloge in mrežice — barva za laso in brado „lleril" po 2 in 4 B — toaletne potrebščine — lasulje, brado in drage potrebščine sn maskiranfe, vso po zmernih cenab priporoča Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št 1. (KrisUće Mestnega ta Starana treja> i Postrežba tečna In popolnoma vešča tudi v brzojavu išče slnšbo. Ponudbe pod VlpOŠta/364" aa uprav. »Slov Naroda«. 564 Gostilniška koncesija se takoj odda po prav nizki ceni Poizve se Stndentovska nI. št 11.1. 541 Slnibe išče dobro izurjena prodajalka z večletno prakso in z dobrimi izpričevali, v trgovini z mešanim blaeom, nairaie kie na de2eli ah v mestu. S užbo nastopi lahko takoj ali Dozneje. — Naslov pove upravn. »Slov Naroda«. 632 v stroiilne svrhe kujraie tovarna nsn]a Feigel Drosan pri Plzn?u9 Češko. aV~ Ponujam ogrsko "953 prve vrste po E 1.-, 1.05, 1.10 Iranko postava Ogrsko. 600 Nicolo Buranello Zalaszentgrot. eno za mešano trgovino, kateri je vešč nem-kega in slov. jezika, z dobrimi izpričevali, če le mogoče z dežele, SO sprejme tako!. po - Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Pozorl Pozor! Gospodična ali vdova 30 do 40 let stara brez ali pa*z enim otrokom, dobrega in poštenega značaja, v gospodinjstvu izurjena, katera želi pod jako dobrimi pogoji ostati samostojna pri samskem 40 letnem drž. uslužbencu, nai naznani svoi naslov pod besedo „DoleniskO 631 1 na up-avn. »Slov Nar«. Stvilja ali žena z majhno penzijo ima prednost 631 Pet minut od Celja je na prodaj r>riptavna za pekarijo in branjarijo. Cena 11.C00 K. 462 Več pove Franc Nerat* stavbeni podjetnic, Gaberje 3 pri Celin. 462 trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami ali pa trgovino z mešanim blagom Ponudbe na naslov: 599 M. Gerbic, Slov. Gradec, Štajersko. Čevljarske mojstre : in pomočnike : sprejme takot na delo zadruga: Združeni čevljarji v Trstu in okolici sedaj v Celfn, Sekillerfeva uLca št. 3. Zglasiti se je pismeno ali osebno na navedeni naslov. Kdor stopi v delo, se mu troški vožnje povrnejo. Zglasiti se je takoj. 622 vina K I' Rizling..... Rizling stari . . . pristna 50% slivovka 426 ali tropinovec star konjak . . . finski kis ... . K 126-— 136 — •t »t 400 — 500 — 44 — po 100 litrov brez sodov prod« J. Kravagna v Ptuju. s parletno odvetniško in sodno prakso, zrno. žen deloma tudi solicitatorskih del, lice atesta s 1. marcem. Ponudbe pod K lOo 565 na upravništvo »Slovenskega Naroda«, 565 Išče se izobražena 587 vzgojiteljica zmožna obeh deželnih jezikov, klavir ima prednost. — Plača po dogovoru. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. Mlad, trgovsko izobražen snladen vojaščine prost, išče službe. Nastop takoj. Kje pove upravništvo »Slov. Naroda.* 611 Ura z znanjem slovenščine in hrvaščine ali laščine išče banka v Pragi. Ponudbe na „Poštni predal 4711, Ljubljana. 624 II Hiša !! z gospodarskimi poslopji v Mali gori Molger 22, eno uro oddaljena od Kočevja, se vsled osamelosti moža ceno proda. Je veliko lesa in gozdov ter se lahko redi 10 glav živine; strehe so nanovo krite. Polovica vsote lahko ostane na hiši s 4° o obrestmi. Vpraša se pri: Matiji Koseiu, Moravska Ostrava (iManrisch Ostrau) Gutraanng. 2. Išče se 557 izdelovalca kateri mora biti trezen, zvest, vojaščine prost in zmožen tudi razpeljavati. — Nastop službe takoj. L BRJTDl. Pet3!i!iip, Sv. Pete? na Krasu. Kupim stan za vilo v tivolski okolici ali pa hišo z vrtom (6 sob), ki bi bila po ceni in pripravna za prezidavo. — FrB IVIuleCv Gartenstadt St. Peter 29 bei Graz. 56? za kuho brinjerca v poljubnih množinah, — po nizki ceni, — tvrdka Ivan lelačin v Ljubljani. Okoli osemdeset polovnjakov dobrega belega vina letnika 1915, se proda ali cela množina skupaj, ali pa tudi v manjših partijah. 614 Vpraša se naj pod „vinska obrt St. 614" na upravn »Slov. Naroda«. Na zelo lepem prostoru se odda v Višnji gori hlšazvriom v najem ali se tudi proda. V hiši je prodajalniška oprava in vodovod ter je posebno za trgovce zelo pripravna. flatipiiu umi Z000 K. ostanek po dogovoru. Pojasnila daje lastnik; L Al. Liiiaia. Kartonska 115. REMOG 618 i najboljšo kakovosti ■ na vagone ali vozove Ljubljana, Šelenburgova ulica Jtev. 4. WX W- 2 19 40. Itetv »3LOVBNSK1 MAROD*v £ 5 H. <-» « o I ■§ TO o ex o a. :: o "■3 o Q -i B O O er IZ n> Najcenejše Untere Slovensko doDisovanie. dežnike in solnčnike domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in sofnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4. Ivan Bizovičar umetni in trgovski vrtnar L?i*&3"ana Kolezijska ulica št. 16 priporoča svoio bogato opremljeno vrtnarstvo ter okusno izdelane vence, Šopke in trakove. Irnoso'^nn^e ob inrftašMh odrih drevesne cvetlice. J*akor tudi na|fi-neiše dekorserske cvetlice za dvorane ss In balkone. :: Vsakovrstne sadike do najžlahtneišth cvetlic in zelenjad . Sprejemam naročila na deželo. Vsa naroČila se izvršujejo točno in solidno Srzojavke: I. Bizovičar vrttiar L:nVs*»na. ,,StngerM in ^Eavser" s podolerastim, okroelim čolničkom, Cen-tral-Bobbin za dom in rokodeijstvo se knplfo nsbol-e in aaj- cenele eri 'irzni A. WEISSBERG, tvorniška zaloca Dunaj II.f Untere Donaustrasse 2Z HI. Hitro razpošiljanje na vse železniške postaje. — Cenov ki v slovenskem jeziku zastonj. 2411 7z\xmfon IKTIOrl a>l pa denar Zdravniški Izkaz o fzvrst- fr0jaU1Wt.il UdjJt»U nem učinku, zraven pa še na tisoče zahv. pisem na ogled. 437 15 v* j e>, lepe dobite ob rabi med. Wr JI T?IY* hrome y* firci oblastveno preiskano, ?ar. neškodljivo za JI. Jim lUAd illtllll Lm {IIdl vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8'-- Razpošiljanje strogo diskretno. Boa. dr. A. Rix, lab oratori f, BunaJ IX., Lakierergasse 6 E. Zalog« v LJubljani i Lekarna pri „ Zlatarn Jelenu", dro--;;' Kane ln ..Atlrlja". mvcfla obu aa« k mm otroških vozičkov ta navadne de na|Hne|le žime. Pakle v l|abl|anL ItnsBia urtCirikra si I Franc Furlan j i i nas'Eđnik Fascbingovs lim ključavničarstvo t I i zaloga štedilnikov § I se nahaja: 125 | f Ambrožev trg štev. 9.1 He iiijmu! Ljubljana, DunilsHn testo it. 13. Izborna zaloga namiznih in na-stropnih svetiljk cajnevejše vrste pe nizkih cenah. 1'stan ovi'eno 1815. parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. F;prelura sukna. no g Poljanski nasiti - OzKa ulica !t. i Sprejemališče Sdenburgova ulica št. 3. i s m Fcstrežba točna. Solidne cene. Hf-'-l»T * '~40R0niBMSBSE? sFS fl sHi I JC Najnovejša izbera ■ umetniških in drugih ^= razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA ijubljana prcieraova nlica Stcv. 7. fr 1 N n i« Mt rite. Mi raipoiUfa vsako srede in četrtek t>e poštnem ponetln za kg 3 K. Mani kot S kf no no razpoiilla. Ivan Krašovec ribič, Pudob 2., — Stari trg, 491 f Rakek. Hiša štev. 30. z 2 njivama in lepim sadnim vrtom v MoŽah pri Smledniku na Gorenjskem se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Posestvo je pripravno za rokodelca ali trgovca. — Ogleda se lahko na licu mesta. — F^nudbe na lastnika : I fin. Brovat, k. u. k. Lagerspital, Knittelfeld. 471 Gonokiein. 4 Najnovejše, izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju), belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katariu I t. H. GONOKTEIM je upeljan na r škt kliniki dvor svetnika vseuč. prof. dr Janovskega. Na nemški kliniki vse uč. prof dr K. Krei-hicha. Toplo ga priporočajo vseuč prt f dr. J. Bukovskv, vseuč proi. F Samberger, vseuč. docent dr. J, Odstrčil i. t. d. V^eu^ili^čni docent dr. ER KLAUSNER, L asistent nemške dermatolc gnske klinke v Pragi je v svojem predavaniu pred zdrav-nki na univerzi povdar:al izvrstno učinkovanje Gonokteina ter ga posebno priporočal kot izborni baKam kum, ker ne draži želodca niti ledvic. M U. dr J. grof ROS5IGOLI, občinski zdravnik v Kaštelu starem piše : V mnogih slučajih akutnega kapavca zapisal sem Gono-ktein in uvidel sem, da je izvrstni antigonorrhoicum, ker ne kvari želodca in ne ledvic. Dobi se po vseh večjih lekarnah. Škatljica K 5"—. Zahtevajte literaturo in prospekt. Liubljana Lekarna Trnk6zcy. Zagreb: Lekarna„Salvator'SS. BEit-teibach, ielečičev trg. Pioizvaia: Farnakološko-kemični laboratorij „HERA* Praga-Vršovice 552. Sobavlteli vojnega ministrstva in Vo no - 7 dr vsfvenega zdrnžen{a. Opremljeno stanovonie ▼ Kamnlkn* z 2 sobama in pripadki MT ae odda n L maroem. Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«. r^arcl Linhart ===== urar \ Ijubljana, JJarijc lmz\\t cesta št. 7. Zaloga vseh vrat tepnlk ur, ur na nihalo a polnim bitjem, atenskih in kuhinjskih ur, budilk. Ffikljaste volne ure, vre v zapestnicah s radlievim kazalnikom aU brez nJega, zaloga srebrnih in nikljastih ur „Ornoga" po nainliflh cenah. 131 Popravila se Izvršujejo najbolje. Knpim po visoki ceni kostanjev orehov fesenov Ponudbe s ceno in množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki : J. Pogačnik, Ljubljana, Marije Terezije c 13 (Kolizej). 2 Na ponudbe brez cene se ne ozira. :: 1 kg praške gnjati . . , prekajen karć Ia . praške salami . . . poljske salami . , krakovskih gnjatnih salami mortadela salami , pariških salami . . debrečinskih salami klobas (ietrnice) . tirolskih salami . . brunšviških salami gothaških salami . mesenfce........, 8-20 prekajenega govejega jezika „ 8*50 1 par draždansk. tečnih klobasic K —-55 razpošilja po povzetju v pošt zavojih & 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane. ti ti »» M n • • »» • • ti • M • 1» • 1» »I K 7-60 7-60 6*00 6- 60 7- 40 7-20 7-20 720 7-20 6-80 5-00 820 Izvoz praških gnfafi, M. Kohn, 552 Praga - Žižkov, Ha v ličko va nlica št. 16./I. Samo za trgovce in preprodajalce. m m i i Razglednice za Veliko noč • I t o mat (chromo) ...... K 4«— s svetlotiskom ...... m 5»— Z zlatOfftl a ..... . a mm 8a — brom mat .... 7a— col 9a— gravure mat ■ ■ ■ 6B— col 8- — umetniške ...■■•■•yf 9S— evetlotleek mat . . 4"— col 6- — mat (chromo) K 4' fino barvano ■■■■■■■ „ 6"—• gravure ........... 7-— brom ....... aa a M O-— Cene po sto komadov s povzetjem franco, Zagreb. Vse vrate razglednic: bofne, čestitke, u-retnfske ftd. v bogati šrbZii, samo solidno blago po najnižjih cenah. Pisemski papir IG 10 po S 14*—, 16*-, 18—, 20*— po 100 m*p. Pisemski papir 100 100 po S 1-50, 3*—, po 1 kaseto. Priporoča RUDOLF POLAČEK, Zagreb, jur6ičeva ulica št. 21. Ustanovljeno L134Z. Tilefon Številka 154. BRATA Crkoslikana, lakirana, stavbna Proda jalnčca i Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". EBERL 121 Delavnica i Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Spomladanske novosti so za dame svilene obleke in plašči, posamezne jopice in krila najboljše kakovosti in najmodernejšega kroja. Največja izbera splošne konfekcije za dame, deklice, gospode in dečke v najmodernejših barvah in najnovejši obliki, po znano nizkih cenah, §n Ljubljansko skladišče oblek O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg štev. 5 — 6. 88 8050^8 8713 40 stev Stanje denarnih vlog na kij. in tek. rada 31.dec 1914: K 202,841.494-—. :i O. kr. ^ff Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, Centrala na Danajn. - Ustanovljena 1864. - 29 juornžnic ||uj brljtfi tl|-Sf. ftlfil (Btl (l Mil Jbatvazilli fari") stovaniem - Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. - Kupovanje in prodajanje »r.Z^tnih S^EV^V, t; e P« -shranjevanje^ upravija^Toti^d'^ 128 StMje den. vlog na hran. knjižice 31. jan. 1916: » K 102,031.218-—. preje J. C. Mayer Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron. Najkulantnejše izvrševanje borsalh naročil na vseh tuzemsicih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, vaiut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za osmjevarno shranjevanje vrednostnih paoirjev Hstin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. - Opravilisće c kr. razr. loterija Brezplačna revizija izžre-banih vrednostnih papirjev — Promese za vsa žrebanja. Izplačila in nakazila v Ameriko In ix Amerike Ustmena In pismena pojasnila In nasveti o vseh v baneno stroko »padajočih transakcijah vsekitar brezplačno. BVPrzoiavke: Prometna banka Ljubljana. - Telefon Stev. 41 t £inbljana9 Sodna ulica. Moinite donači intastrijo ? Stare nogavice se ceno podpletujejo I Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za po-vr§ne in spodnje jopice, mođerčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. 123 Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delani brez agentov, so cene veliko nižje. m Eli lil Prosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete prišli rezko do prepnčunja, da oblika 'evlja ne sme biti poliubna, emveč obliki noge popolnoma prilagođena. Človeške noge niso vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolžnost vsakega izkušen. vešČaka. 61 Poskusite pri ortopedičn?. in anatomična I Si m Frflfi Mfll Pri 11 sPec'*'*Stti za ortopedičn?. in anatomična j lian iJ^aiUlltl |U obuvala, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4. j m: St. 133. iirsbrni prstan ..Svetovna "O-na" Velika fzbera br*l!an- jfcjvečja tovarniška zaloga mm ur, zlatnine, sre-brnine In brilfan-tov ter lepa darila za vsako priliko po najnižjih sedanjih cenah. Vljudno vabi za obilni obisk F. ČUDEH Prešernova ulica št 1. NaroČite novi patriotičn: list s koledarjem 1916 tudi lepo emajliran K 2-30. ^ po po po5t, P'ripcrcčarcLO sšpsciialno *• m ofroflio konfekcij ■9' zelo solidne tvrdke risf of ič-Buča Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. Najnovejše W KOSTUME -?J*a Najnovejša gjn i Plašče, jope i "* Žalne — domače obleke Perilo, čepice, modrce in modne predmete« oiII[81 obleke za............ Higienično perilo In drage potreb&čiae za novorojenčke. Pošilja na izbiro tudi na deželo. firmfaz zapestne ore. Nikelj ali jeklo K 10-—, 12*—, 14--. Kazalnik z radijem razsvetljeno K 14 1618-. S la. kolesjem K 22*-, 24* , 30' . Ka/alnik z radijem razsvetlj. K 28'-, 30*—, 32* . Srebrna zapestnica z uro K 18-—, 20-—, 22*—. Zlata zapestnica z uro K 70* 80*—, 100--. — 3 leta garancije Noben ri/iko! Premena dovoljena ali denar na^aj Pošilja po povzetju ali s prodrlaf »»om nrva tvornica ur Jan ^Konrad, c. kr. dvorni založnik Most St. 8H4 (Brux» češko. Glavni katalog zastonj in poštn. prosto 3 o ©rs I. JM i Silil preje Bi! na & Kasen, Ljubljana, Židovska nI. 5. priporoča veliko zalogu tkanin In glace - rokavic, modno blago ai cnspode in dame. raznovrstne line parfume, ročna dela in materijal, kirurgsčne predmete. 413 Moderna predtiskarija. Izdelovanje preoblečenih ^umvov. Viktor Bajt Šelenburgova sil. S, zraven glavne pošte Šopki, venci s trakovi in naoisi se izdeluje o po nalnfiiih cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev. Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Bajt Naslov za brzojavi: Viktor Bajt. cvetlični salon. Ljubljana. A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 10 specijalno trgovino pletenin, trlhotsž in perilo priporoča svojo veliko zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo >o sicer: nogavice, gamaše, doko-lemce, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz vrine, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz I fona, ceftria, barhentain flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke« Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d. Na debelo in drobno. preselitev razpošiljalnice „Sartljeve moke" Slavnemu občinstva in vsem svojim cenjenim naročnikom vljudno naznanjam, da sem radi boljšega poštnega in železniškega prometa bil primoran preseliti SVOJO Razpošiljaltiico „Sartljeve moke" znamka „Ibasin" v Ljubljano, Sireliška ulica 22. Vsak moj cenjeni naročnik, ki je do danes naroČil pri meni »Šart-Hevo moko znamka Ibasin", je bi gotovo popolnoma zadovoljen. V ta dokaz je vsakemu na razpolago več 100 priporočilnih pisem. Dovoljujem se tem potom prositi slavno občinstvo in vse moje stare cenj. naročnike za mnoge ševilna naročila. P«-truditi se hočem, da bodem vsem naročilom točno in v popolno zadovoljnost mojih odjemalcev ustregel. 562 Se priporočam s spoštovanjem IVAN UBEK, razpošiljalnica šartljeve moke, - Ljubljana, Sireliška ulica 22. ===== LJUBLJA 206 rešeriiova ulica štev. 3. Največja slovenska hranilnica! Koncem leta 1915 je imela vlog .... K 48,500.000-— Rezervnega zaklada........„ 1,330.000*— Sprejema vloge vsak delavnik od 8. do 12, ure dopoldne. Hranilnica je pnpllarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače nranilnf Posoja na zemljišča In poslopja na Kranjskem proti 5 V« %f Izven Kranjsko pa proti 5 7*% obrostlm ln proti najmanj odplačevanju na dolg.--- 3/ 0/ I* /o Kmetsku posojilnico ljubljanske okolice u Ljubljani « obrestuje hranilne vloge po čistih W Rezervni zaklad nad JC 800.000. brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena leta 1881. 49 V laškem Vidma. Preko Švice začetkom februarja se poroča: Kdor hoče kakor Odisej doživeti neprilike in nevarnosti, temu ni treba pehati se po kopnem in po morju, da se izpostavi neprilikam in nevarnostim, glasu siren in Scili in Ka-ribdi, marveč zadostuje, da se odloči za. kratko vožnjo od Benetk do Vidma. Nekoliko kilometrov — tisoč doživljajev. Po vojnem področju povsodi zastrta okna. Ali to me ni oviralo, da bi ne bil videl ob vsej progi vojaških straž. Vsakih deset minut pregleduje vozove orožnik ali preoblečen policist in priporoča potnikom, naj nikar ne odpirajo oken. Sopotniki te gledajo nezaupno. Ako se jim zdi kaj sumljivega, ako pogledaš večkrat proti oknu, ako imaš s seboj večji zavoj, ako si oblečen malo bolj po tuje, se vrte okoli tebe oboroženi možje, Izpražujejo te in navadno od-peljejo v zapor. Večina DOtrikov gre obiskat ranjene vojake. Kolodvor v Vidmu je v vojaških rokah. Stari bradati rezervisti pazijo na izhode, oboroženi z velikimi, težkimi starinskimi puškami. Vsak mora pokazati potni list. Pri tem se postopa z največjo strogostjo. Preteče po več ur, prednq smejo vsi oditi s kolodvora, ker Častniki pregledujejo listine z ene in z druge strani z Ar-g sovim očesom. Ako se jim vzbudi kak sum, hitro odpeljejo dotičnika v poseben zapor, da ga pošljejo nazaj, odkoder je prišel. Videm je trideset kilometrov za fronto in tako daleč sega italijansko voino področje. Vse vrvi vojakov povsodi, vsi imajo nove uniforme. Vojna videm-ska uprava se mora brigati dan na dan za hrano mnogih vojaških zborov. Vse se opravlja tam. kar treba četam za hrano in obleko, kar služi za sigurnost zvez, za obrambo proti ubežništvu, za negovanje bolnikov. Tam se združujejo vse telefonske in telegrafične zveze in osredotočuje odprava vojne pošte s pismi in ovoji. Kamor pogledaš, povsodi živahno, avtomobili, težki tovor, vozovi, motorji, množica delavcev, krik in vik, trgovci prodajajo, vojaki se gnetejo. Sena cele kupe. gomile slame po stranih predmestnih dvoriščih. Crnovojnikf vozijo na dvokolnicah poštne ovoje ali provijant v razne vojašnice in težko se spenjajo vozovi po strmi ooti na videmski grad. čirajo Iz listov ali si pripovedujejo glasno najnovejše vesti z bojnega polja, nehava hoja je vse drugo, samo vojaška ne. Ako jih vidiš na straži pred raznimi poslopji, se moraš nehote nasmejati, kako so razkora-čeni pod svojimi širokimi klobuki, z?/i srečko S 40*—, »/i sreeae S !•*—» >A .ikl K It"—, Cene za nova vstopivie Igralce: s a--. 1/1 srećke K iao fsvrea'ele se tesno in najkulantnele. nosna rleliia n. ar. rdeča »os*, egrd, iipascsjl, ges* Is I ohlapna koža, vse kožne hibe Izginejo xa-* famčeno s desetletja prelskesteo dr. A. Rixa pasta Pompadoup ) Popolnoma neškodljivo. Poizkusnt lonček K 1—, večji lonček K 3*— m. A. Risa biserno smisao, tekoč puder rožnat, bet in naravno ramen. Steklenica K 3 — Razpošiljanje diskretne. Kesaetflrsa ar. A. tiza taseraterij aa Daaaja IX., Lakierer-rasse 6/E. — Zaloge v Ljubljani lekarna ori »Zlatem jelenu«, partumertja A. Kane, dro- gvfija »Adrija« (CvanČara) 438 dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko »Kitne«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem Cena kartonu K 2*20 po povzetju. Posiijatve poste restante same če se posije denar naprej. Od 4 kartonov naprej poŠt prosto. — RazpoSilja ga Kifbe leozel. HIL itmm 41.2. Stat L Zaloge mm Dunaju ■ 60 Drogerle Wall«ce, I. Karntnerstr. 30; Apoft*o*e »Zmam aoldeaen Ereoi-, VI! Mariahilferstr. 72; Apotheke „Znr Kalserkrone1', Vil. Mariahilferstr. 110; Apotheke „Znm heftlfea Aegy4in*", VI. Gum-endorfeistr 105 09 dobrih šivalnih strojev najboljši S) ,Gritzner' in ,Afrana' 267 ca o e o ■ o Edina tovar, zaloga šivalnih sirote*. J JOS. PETELINC, Ljubljana, za vodo, blizu frančišk. mosta, levo, 3 hiša. Sv. Petra nasip štev. 7. Poljska orodja seireai stroji, plugi, valjarji, brane, kaltlvatorjl Žetveni stroji za kosn)o trave in žita. vezalci snopov, grabi je, obraćeval ci a en a stroji za mlatev z navadnim in dvojnim čiSCenjem, motorji na bencin, lokomobili na bencin, kakor tudi Tse ostale poljedelske strofe ln orodja izdeluje in dobavlja v priznano najboljši izdelavi: PH. MATFARTH & Co., Dunaj II. Taborstrasse Hr. 71. Katalog Št. 826 gratis in fran vrste posestva, vile in zem< — Tajnost zajamčena. — Nad SO let obstoječa parna barvanja in kemično snaženje oblek seas* 124 apretura sukna LJubljana, Selrabnrgova al. 6, Anton Boc Postrežba vestna la točna. Gllnce, Sorska ulica 46. Najnižje cone. 4r Brez konkurence! *V \ F. L. Popper čevlji \ fj za gospode in gospe so nogam mm nj najbolj priležni, lični in najboljše _ aj kakovosti. Naprodaj samo pri " JULIJI STOR, Ljubljana v% Prešernova nlica št 5. Oojsserskl čevlji a turiste, nigijenični «A čevlji za otroke in Lavo-tennis-čevlji. . sMi sr€ e^C IJCI j XXXXXXll 'xxl XX 5CJC Najnižje cono. X5£XXX3C lxx >xx XX Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 12S leKleHlarCs^arfeHil '^na^sfvF^OO za spalno bi lodilne sobo, salone In gosposko sobo« Preproge, zastor)!, modrocl aa vznoi iUanatl modrocl; otroški vozički Itd. OB B O e> B a Nalsolidnejše blago. XX XX ixx XX xxxxxx xxxxxx Priporočamo najnovejše zemljevide naslednjih Niši!: ze eeee ee eelti Frevtsgovoi Sev. Frsnoesko in Belgijsko Zapadno Ruska ..... Avstro-ogrskega Primorja Romansko Avstrijsko« In Nemško Ruskih obmejnih pokrajin . . Srbsko......... Perzijsko in Afganistansko —-60 —-70 Dardanelsko ...... —*80 —-90 pj Egipta, Palestine in Arabije — -80 — -90 HMztovoi Splošno rusko bojišče - • • 1*20 1-30 SO so it •t it Ft ff it sv 1-20 1-30 1-20 1-30 1-20 1-30 1-20 1*30 1-20 1-30 1-50 1-60 aTvhjviai v aaproj aH pa po povzetim. NARODNA KNJIGARNA o UM Prešernove ulice št. 7.