roìnan POD POSTELJO o Zasavju JE p0^jL0 Mercator Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d.o.o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1 BLAGOVNICA ETAŽA I vam predstavlja ugodno ponudbo sodov za vino iz nerjaveče pločevine 50 1 9.576 SIT 70 1 10.836 SIT 100 I 13.986 SIT 150 I 18.270 SIT 180 I 19.530 SIT 200 I 21.546 SIT SE PRIPOROČAMO l\/l STP HRASTNIK blagovnica ETAŽA I I» kmetijsko zadrugo ■"! izloke, z.©.©. poslovalnica (IGRIH tel.: 0601/73 524 KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE, POSLOVALNICA S KMETIJSKO MEHANIZACIJO, GRADBENIM MATERIALOM, TEHNIČNO ROBO, SEMENI, KRMILI, GNOJILI... VAM PONUJA PLAČILO NA ČEKE: nad 5.000 SIT na DVA ČEKA nad 10.000 SIT na TRI ČEKE nad 20.000 SIT na ŠTIRI ČEKE BREZ OBRESTI! KUPCEM NUDIMO POTROŠNIŠKA POSOJILA ZA BELO TEHNIKO, GRADBENI MATERIAL, ORODJE .... z ugodnostmi: - POLJUBEN POLOG - ŠTEVILO OBROKOV OD 3 DO 12 MESECEV - MINIMALNE OBRESTI Za večje nakupe nudimo tudi brezplačen prevoz (do 25 km). VABUENI! kmetijsko zadrugo Izlake, z.«.». Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese iz VELANE - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300 V_________________________________________________J Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje l I Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 61 611 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ... SOFTWARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! a UVODNIK Ta teden smo se v uredništvu spet srečevali z besedami: "veste, saj bi, pa ne morem dati izjave,- stvar moramo preanalizirati,- ne bi radi, da bi to prišlo v časopise,- ni dovolj časa za temeljito izjavo" itn. Tipično. Pri svojem novinarskem delu sem se s takšnimi izgovori večkrat srečeval. Največkrat sem jih "odpihnil" in naredil po svoje. Podatke sem pač poiskal tam, kjer sem jih dobil in zadevo predstavil po svoji vesti. Včasih pa človek seveda tudi nasede. Za dve stvari mi je še danes žal (šklendrovški vodovod in TETO 3). Vendar je to druga zgodba. Kompromisi so seveda tudi pri novinarskem delu nujni. Vendar sem prišel pri svojem delu do spoznanja: stvari bi radi skrili le tisti, ki radi ribarijo v kalnem. In: najslabše je molčati o stvareh, za katere veš, da bi o njih morali več vedeti ljudje. Še tako slaba resnica, ki je objavljena, je boljša kot zamolčana resnica. Tudi zato danes v časopisu objavljamo nekatere prispevke, za katere bi določeni ljudje radi, da se ne bi znašli na časopisnih straneh. je bilo, da bo na Izlakah referendum uspel, vendar so glasovali proti novi občini. Podobno je bilo v Litiji, Se v Radečah je bilo Hrastniška deklica TADEJA PERPAR NASLOVNICA: AD Uro* Klemen FOTO: Branko Klančar V ogledalu: Rezka Železnik Otroke privlači morje Praznik občine Trbovlje V Hrastniku odprli novo toplarno Vozi me avtobus v daljave Zaušnica malim občinam Čudežni svet fotografije Bio vrtnarjenje - avstrijske izkušnje Rozijev motto je smeh Znova remi v derbiju Osmošolci na izletu brez učiteljev Ljubi konje, fantov še ne (kakšna je hrastniška deklica) a '5/ KOLEDAR DOGAJANJ 23. maja - V Rudnikih rjavega premoga Slovenije upajo, da bo letošnje poslovno leto zanje bolj ugodno od dosedanjih. Izgube, ki je še lani znašala2,4 milijarde tolarjev, naj bi letos ob nekaterih izpolnjenih pogojih pridelali "le" še za slabih sto milijonov. 23. maja - Zagorski kulturni center Delavski dom je s svojo lokacijo v središču mesta znova na udaru. V njem, natančneje v njegovi avli, naj bi se namreč našlo nekaj prostora za zavarovalno agencijo Adriatic. Toda svoje bo morala nazadnje ^gpdarle reči ustanoviteljica - občina. 24. maja - Zagorski IS zaseda in med drugim spregovori tudi o najemniku letnega kopališča na Selu - glede na prijave na že drugi javni natečaj, ki so ga v zvezi z njim morali razpisati. Novi najemnik bo odslej nogometni klub Zagorje, ki obljublja, da bo do kopalne sezone bazen nared, kot se spodobi. 25. maja - Nekdaj dan mladosti, štafetne palice, rajanja v Beogradu... Zdaj pa le še redek spomin in dan kol vsak drug - razen v Hrastniku in na Izlakah. 25. maja - Ta dan pomeni za izlaški Eti Eleklroelement že pet let zapored dan inovatorjev. Tokrat je dobitnikov pet, za inovatorja leta pa imenujejo Vinka Razpotnika. In njegova inovacija: konstrukcija naprave za mehanski odrez indikativne žice v varovalki. 25. maja - To sredo so ponosni tudi v Hrastniku. Uradno ob navzočnosti ministra za okolje in prostor dr. Pavla Gantarja otvorijo tehnološko in ekološko prenovljeno toplarno. Poslej S02 iz nje ne bo več izhajal, tudi pepela praktično ne bo več, izkoristek kotlov pa bo za tretjino večji. 26. maja - Samo en dan manj kot mesec dnije še na voljo vsem, ki v treh letih še niso zamenjali vozniškega in prometnega dovoljenja ter registrske tablice na svojem jeklenem konjičku. V trboveljski občini to opravilo čaka še 1200 voznikov oz. 200 vozil. 27. maja - Pri podjetju za gostinsko - turistično dejavnost in trgovinoM&Pobupavajo nadsvojim počitniškim domom vCrikvenici. Že tretje leto jim Hrvati v njem prepovedujejo letovati. Bo v domu na Rabu kaj bolje? 28. maja - Hrastničani že osmič zbirajo posebne odpadke po gospodinjstvih. Nazadnje, februarja, so jih do premičnih zbiralnikov prinesli za 235 kilogramov. 29. maja - Referendum za oziroma proti novim občinam. Najbolj napeto je seveda na Izlakah in v Litiji. Pa nove občine padejo v vodo. Polona Malovrh UJAG3J00 V REZKA ŽELEZMIK Rezka Železnik, devetindvajsetletna Litijanka, je po poklicu medicinska sestra ter mati treh otrok. Rodila seje v Ljubljani, v znamenju raka. Že kot otrok je občutila in spoznala trdo življ enj e na kmetij i, na kateri j e živela in odraščala. Z izbiro poklica je dokazala, da ji ni vseeno o človekovi usodi. Po končani srednji šoli je o takšnih in drugačnih usodah ljudi pričela tudi pisati in tako so nastala njena prva prozna dela. "Opisujem predvsem krivice in usode, ki so zadele ljudi v mojem domačem okolju in se dogajajo morda še danes", pripoveduje Rezka. "Všeč mi je skromnost ljudi in njihova večna vztrajnost, v katerikoli stvari. Moj.najboljši prijatelj je prav papir, saj se med besedami, kijih človek zapiše, skriva dosti spoznanj". Po dolgem pisanju je Rezka začutila tudi željo po objavi svojih del. Poznala je še nekaj ljubiteljev peres z enakimi željami. Porodila se ji je zamisel o literarni reviji in tako so na pobudo Rezke in ob pomoči ZIK, matične knjižnice Litija ter lože Konjar nastale prve sence Besednih senc, ki so zajele že kar lepo število ustvarjalcev. Kljub družini in trem otrokom se Rezkina aktivnost na področju kulture ne konča. Poleg pisanja in nastopanja na literarnih večerih, Rezka že štiri leta pleše v folklornem društvu iz Javorja. V veliko veseljeji je tudi igranje pri šmarski gledališki skupini Vajkard. "Pri tako zapolnjenem kulturnem življenju mi dostikrat primanjkuje časa in takrat mi na pomoč pri gospodinjskih opravilih priskočijo mož in otroci, ki z veseljem in s potrpežljivostjo spremljajo moje nastope in pisanje," pravi Rezka. Kadar le najde nekaj časa, je pravi knjižni molj, saj prebere vsako zvrst pisanja, ki ji je takrat dosegljiva. Rezkina dolgoletna želja je napisati roman in zato že nekaj časa preureja in obdeluje svoja daljša prozna dela. Rezkine ambicije so pohvale vredne, saj poleg ljubezni, kijo nudi svoji družini s prebiranjem zgodb, ki jih napiše, prispeva tudi k večjemu duhovnemu razvoju svojih otrok. S pogledom v ogledalo ji lahko zaželimo še več uspehov in ustvarjalnega navdiha pri njenem pisanju. Karmen Verdenik B FUTéI tedna Brez komentarja. Foto: Jože Ranzinger jr. Sindikalni seminar Trbovlje - Velike sistemske spremembe na področj u odnosov med delom in kapitalom, ki se odražajo predvsem v političnem sistemu, v lastninskem preobliko-vanju podjetij in družb, njihovo organiziranje po zakonu o gospodarskih javnih družbah in uvedbi sodelovanja delavcev pri upravljanju, so zahtevale, da tudi Zveza svobodnih sindikatov zaradi večje učinkovitosti svojega delovanja prilagodi svojo vlogo, funkcijo in organiziranost. Tako je Območna organizacija ZSSS Zasavje pretekli teden pripravila usposabljanje predsednikov in sindikalnih zaupnikov sindikalnih organizacij iz občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Udeležba je bila visoka, saj je na seminarju sodelovalo več kot 90 sindikalnih delavcev. V prvem delu je sekretar Območne organizacije ZSSS Ciril Urek predstavil aktualne naloge sindikalnih organizacij v Zasavju in pri tem posebej predstavil težke socialne razmere brezposelnih v regij i. Sploh tam, kjer se velikemu številu delavcev, ki so ostali po stečajih brez dela, izteka rok nadomestil na zavodih za zaposlovanje. Brane Mišič, član predsedstva ZSSS je obširno govoril o pristopu in uresničevanju splošnekolektivne pogodbe za gospodarstvo in pomožnih kolektivnih pogodbah, zakonu o izvajanju dogovora o politiki plač, ter sodeloval v kritični in nadvse polemični razpravi o izmenjavi izkušenj sindikata ob lastninskem preoblikovanju podjetij. Sekretar ZSSS Rajko Lesjakje razčlenil aktivnosti ob kongresih sindikatov dejavnosti in zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Po oceni udeležencev je bila izbira tem in sogovornikov dobra in poučna. Bili so mnenja, da mora Območna organizacija ZSSS s tako obliko izobraževanja nadaljevati. C.U. Proslavili so Janče - Ob 52. letnici boja H. grupe obredov so na Jančah 29. maja pripravili proslavo. Slavnostni govornik je bil Polde Bibič, v kulturnem programu pa so sodelovali Partizanski pevski zbor, Vevška godba in recitatorji iz Litije. Predstavniki borcev II. grupe odredov so podelili posebna priznanja dolgoletnim sodelavcem - Partizanskemu pevskemu zboru in Vevški godbi. Po proslavi je bilo tradicionalno Otroke privlači morje Trbovlje - Iz Zveze prijateljev mladine sporočajo, da bodo otroci letos letovali na Debelem rtiču, v glavnem zato, ker otroke morje še vedno najbolj privlači. Občina Trbovlje je sofinancer enega od paviljonov, zato ima prednost pri izbiri termina in možnost letovanja v novejšem paviljonu. Akcija je stekla dovolj kmalu, da so imeli starši možnost plačila v štirih zaporednih obrokih. Tisti, ki so predložili ustrezno dokumentacijo, bodo plačali znižan prispevek, saj je del sredstev v višini 571.000 SIT zagotovljen iz občinskega proračuna za registriranje socialno šibkim družinam. Tako bo najnižji prispevek znašal 2.000 SIT, najvišji pa 14.300 SIT. Komisija za letovanje pri ZPM Trbovlje je pri določanju prispevka upoštevala dohodek družine in zdravstveno stanje otroka. Iz ostalih razpoložlj ivih sredstev pa so vsem prijavljenim otrokom znižali prispevek za 1.000 SIT. In kakšen je bil odziv? V juniju bo letovalo 106 predšolskih otrok. Šolarji bodo letovali od 25. do 30. julija in jih bo 76. Za nekaj otrok bo sredstva prispevala tudi trboveljska Karitas. Za pomoč pri nakupu igral so v ZPM zaprosili podjetja. Upajo, da bodo naleteli na razumevajoč odziv, saj bodo tako omogočili otrokom še bolj prijetno bivanje na morju. Marinka Benetek V> ---- --------------------------------- družabno srečanje. Poleg borcev se je prireditve udeležilo veliko planincev, mladine in domačinov. J.K. Čisti zobje Trbovlje - S kulturno -zabavno prireditvijo v domu Španskih borcev v Ljubljani seje 26. maja zaključila tudi letošnja akcija tekmovanja za čiste zobe. Pri trboveljskih šolarjih se je "prijela", saj so z veliko vnemo zbirali točke čez celo šolsko leto. Zavedajoč se, da ni pomembno kdo zmaga, ampak kdo bo imel resnično zdrave zobe in kot radi rečemo - lep nasmeh. Prireditve so se udeležili predstavniki zmagovalnih razredov s posameznih -pedagoških enot, ki so poleg prijetnega doživetja prinesli svojim učencem tudi nagrade. Tokrat so najbolj poskrbeli za higieno svojih zob na PE Alojza Hohkrauta učenci l.i, 2.a in 3.e razreda. Vsa pohvala in iskrena zahvala, da je akcija uspešno stekla, gre dr. Mičoviču in asistentkam, ki pregledujejo zobe in svetujejo učencem. Upajmo, da zdaj, po končani akciji, ne bodo vrgli puške v koruzo. M.B. Vse najboljše Branki Jurca Šmartno - Učenci OŠ Šmartno so v petek, 27. maja zaključili s projektno nalogo o pisateljici Branki Jurca. Nalogo so izdelovali vse šolsko leto. O pisateljici so zbrali mnogo gradiva, predstavili vsa njena dela v knjigah,' na filmu in kasetah. Dvakrat so svojim delom sodelovali tudi na Radio Slovenija. Za zaključek pa so pripravili še obširno razstavo, za katero je ilustrator Božo Kos prispeval originalne ilustracije Uhača. Prireditev pa ne bi bila prava, če na njej ne bi sodelovala avtorica Branka Jurca. Mladim je dokazala, da "kopriva ne pozebe" injih eno uro zabavala, kramljala z njimi, jih vzpodbujala in občudovala. Učenci so ji pripravili tudi priložnostni kulturni program z dramatizacijo Porednega zajčka in njenimi najljubšimi pesmimi, ki jih je pel šolski zborček. J.K. eistejšc olsLoljc Predstavniki REC iz Budimpešte (Regionalnega ekološkega centra za Srednjo in Vzhodno Evropo) so v soboto obiskali Zasavsko ekološko skupino EKOS Zasavje. Namen srečanja je bil navezava stikov z ekološko skupino EKOS Zasavje, ter predstavitev REC, saj ta podpira vse nevladne organizacije ter posameznike, ki razvijajo ali izvajajo rešitve regijskih problemov okolja. REC s svojimi programskimi zasnovami vzpodbuja predvsem: okoljsko ozaveščenost javnosti, reševanje okoljskih problemov na lokalni ravni, integrirane rešitve okoljskih problemov v okviru regije, sodeluje z nevladnimi organizacijami, z vladnimi organi posameznih držav in drugimi različnimi interesnimi skupinami ter javnost vključuje v proces odločanja o okolju. Srečanja v Trbovljah so se udeležili tudi mladi aktivisti - člani nevladnih organizacij iz Hrvaške, Moldavije, Litve, Ukrajine, Rusije, Holandije in Slovenije. Mladi aktivisti pridobivajo izkušnje na štiritedenskem programu v mednarodni organizaciji in spoznavajo medsebojne odnose med posameznimi državami. Cilj programa je povečati usposobljenost članov N VO in jih povezati v okviru držav regije ter z zahodom, vzpostaviti močnejši dialog ter jih seznaniti s programom REC. Predstavniki EKOS Zasavje so predstavnikom REC ter mladim aktivistom predstavili načrte ekološke skupine in aktivnosti, kijih izvajajo. REC bo v prihodnje strokovno in finančno pomagal ekološki skupini, saj menijo, da imajo zasavski ekologi izdelan zelo dober program aktivnosti za mlade. Po končanem sestanku so si ogledali Trbovlje, elektrofilterski pepel, del ekološke poti ter deponijo dnevnega kopa. Kljub temu, daje Trbovlje onesnaženo mesto, so bili presenečeni udeleženci mnenja, da mesto deluje urejeno. Čez štirinajst dni bodo ekologi EKOS Zasavje obiskali predstavništvo REC v Budimpešti, obe nevladni organizaciji pa bodo navezali konkretne stike za sodelovanje v prihodnje. Aleš Matko r ---------------------------------------- ^ T4SL ■1l211110i*l*ilk* Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup aparata mamograf od 20. do 26. maja sredstva prispevali: Elcktromchanika Trbovlje (sklad skupne porabe) -10.000,00, Nevenka Lavrič Trbovlje - 5.000,00, Kovit Trbovlje (sklad skupne porabe) - 10.000,00. Marina Poboljšaj Zagorje - 5.000,00. LB Banka Zasavje Trbovlje (prispevki zaposlenih delavcev) - 32.000.00, Štefka Kranjc Trbovlje - 2.000,00, Sindikat podjetja RRPS Trbovlje (nakazilo sredstev po sklepu kolegija) - 40.000,00, Mizarstvo Guna d.0.0. Trbovlje - 5.000,00, OP Brivnice p.o. Trbovlje (prispevki zaposlenih delavcev) - 12.000,00, Joža Lukančič Trbovlje - 3.000,00, Nada Hauptman Trbovlje - 1.000,00, Osnovna šola Trbovlje (prispevki zaposlenih delavcev) - 44.840,00, Zveza kulturnih organizacij Trbovlje - 5.000,00. Franc Med vešek Trbovlje - 5.000,00, Družina Lesjak Trbovlje - 2.000,00, Market Špik Trbovlje - 5.000.00. Erna Maček. Izlake - 10.000.00. Zbranih sredstev od 20. do 26. maja je 186.840 tolarjev, skupno pa 7.827.592 tolarjev. Popravek Zbrana sredstva Konfekcije Lisca Sevnica (prispevki zaposlenih delavcev ob izplačilu osebnega dohodka v aprilu 94 so): prispevki delavcev Poslovne enote Lisca Sevnica v znesku 131.500,00, Prispevki delavcev Poslovne enote Lisca Zagorje v znesku 75.500,00. L ..........-j policijo, vendar je trem mladeničem pred prihodom mož postave še uspelo iz bližnje žage prinesti srednje velik hlod in ga z mostu zalučati v potok, kamor seje že nagibala tudi ograja. Ko sojih modri varuhi pri početju zalotili in popisali, sta se dva napotila domov, tretji pa si je utrujen pri prvi baraki na zagorskem plazu "odpočil" vsedosrededopoldnevanaslednjega dne. Janez Škrinjar se spominja, da so mu lani iz kozolca neznanci zvlekli nekaj šopov sena in ga zažgali na cesti (pred ratkimje tako že pogorel kozolec v Zagorju). Ob cesti iz evškega v Zagorje ni več nobenih obcestnih stebričkov, saj jih vsak vikend mimoidoči polomijo. Celo cestarji so že obupali in jih nehali postavljati. Policija, kot ponavadi, pride le, ko je kaznivo dejanje že storjeno. Morda bi bila čez vikend vendarle potrebna kakšna patrulja več, ki bi tudi preprečevala, da do kaznivih dejanj sploh ne bi prihajalo... Na pranger obešamo nevzgojene mladeniče, ki jim v huliganstvu ni nič svetega. J.R.jr. WmL a Pillili ìf];V, Qì) WMlt* ’JfWÌMS Občina Trbovlje že vrsto let praznuje 1. junija svoj občinski praznik. Praznuje ga v spomin na spopad revirskih delavcev z Orjuno 1. junija 1924. Letos je poteklo 70 let od tega dogodka. Letošnje praznik so obeležili z osrednjo proslavo in drugimi kulturnimi in podobnimi prireditvami. Osrednja prireditev, ki jo je organizirala občina Trbovlje, je bila 1. junija v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje. Scenarij je pripravil Bogdan Barovič. Proslava se je razlikovala od običajnih, kakršnih smo v takih primerih vajeni. Slavnostni govornik je bil župan Franc Majnardi, v programu pa so sodelovali Delavska godba Trbovlje pod vodstvom profesorja Alojza Zupana - Vuja ter moški pevski zbor Zarja Svobode Center pod vodstvom Alberta Ivančiča. V govornem delu sta sodelovala Polde Bibič, ki je povezoval literarno dejavnost zasavskih revirjev v preteklosti, s sporočilnostjo o življenju, boju in delu preteklih generacij. Barbara Kužnik kot predstavnica mlade generacije pa je simbolično predstavila mladost, optimizem, sožitje in prihodnost. Predsednik žirije za podeljevanje občinskih priznanj je obrazložil, župan pa podelil priznanja, nagrade in Batičev kipec Prvi junij dobitnikom letošnjih Prvojunijskih priznanj. Prejeli so jih Ginekološko porodniški oddelek Splošne bolnice Trbovlje, Vzgojno varstveni zavod - VVZ Trbovlje ter arhitekt Ratko Blažič. Proslave se je udeležilo poleg občinskih odbornikov vseh treh zborov (proslava je potekala tudi kot slavnostna seja občinske skupščine Trbolje) tudi vrsta gostov iz sosednih in drugih občin, predstavnikov raznih organizacij pa tudi občanov. Občinski praznik so spremljale tudi druge prireditve: Občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov v Delavskem domu, srečanje upokojencev na Dobrni, pevska revij a Pesem ne pozna meja in druge. T.L. Prvojunijski nagrajenci Na osrednji proslavi ob občinskem prazniku občine Trbovlje so podelili tudi letošnja Prvojunijska priznanja in nagrade občine Trbovlje. Žirija za podelitev teh priznanj je prejela osem predlogov, obravnavala je tudi lanskoletni predlog. Odlok občine Trbovlje določa, daje vsako leto mogoče podeliti največ tri takšna priznanja. Ginekološko porodniški oddelek Splošne bolnišnice Trbovlje Oddelek je bil ustanovljen pred 30 leti. S tem je bila uvedena povezava primarnega in sekundarnega zdravstvenga varstva žensk. Oddelekje vzgojil lasten kader ginekologe v - specialistov, ki deluje na območju Zasavja, kar velja tudi za ostali medicinski kader. Iz utemeljitve lahko povzamemo še to, da dejavnost oddelka temelji na strokovnih spoznanjih in evropskih doktrinarnih stališčih, ki so vključena v koncept zdravstvenega varstva v Sloveniji. Pri svojem delu uspešno uvajajo sodobne diagnostične in terapevtske postopke. Oddelek je bil vključen v nekatere raziskovalne projekte s področja ginekologije, porodništva in pediatrije, hkrati pa je vir podatkov za mnoga znanstvena raziskovanja strokovnjakov in institucij. V zadnjem času vodi akcijo za ustanovitev centra za bolezni dojk v Zasavju in s tem povezano akcijo za nakup mamografa. Doslej se je oddelek uspešno postavljal po robu občasno izraženim željam po centralizacij i tovrstnega zdravljenja. Zato ostaja čvrst steber zdravstvenega varstva žensk v Zasavju. Vzgojno varstveni zavod Trbovlje Raznovrstne dejavnosti, izvirnost, potrpjenje in pripravljenost tega kolektiva pogosto presega pričakovanja. Iz spoznanja po spremembah pri vzgojnem delu so uvedli igralne kotičke, glasbene kotičke, kjer je nastala Opereta o goskici in prav ta je bila predstavljena kot projekt na republiškem seminarjuza vzgojiteljicenaBledu. V okviru oblikovalnega kotička so razvili inovacijo -pripravo za oblikovanje gline, ki je bila predstavljena tudi na sejmu učil in didaktičnih sredstev. V lutkovnem kotičku so nastale številne lutkovne improvizacije. Vrtec je za izvirno animacijo lutkovne skupine Lučka z avtorskim delom Jezik in žvečilni gumi na 20. srečanju slovenskih lutkarjev v Celju prejel visoko republiško priznanje za ustvarjalnost na kulturnem področju. Vrtec vzgaja in usmerja otroke tudi s sodelovanjemrazličnih strokovnjakov s področja športa, zdravstva ipd. S programom Igrajda uvajajo izposojo igrač na dom, pripravljaj o dejavnosti ob praznikih in prireditvah tudi v sodelovanju s starši. Tudi na ekologijo ne pozabljajo in jo vključujejo v vzgojni proces. Arhitekt Ratko Blažič Arhitekt je samostojni kulturni delavec. Bil je vodilni projektant trboveljskega pokopališča. Ta projekt velja za najboljše delo na področju ambientalne arhitekture v Trbovljah. Blažič je pri zasnovi pokopališkega kompleksa dosegel sporočilnost, ki je z arhitekturo povezana zgolj posredno. Pri takšnih projektih smo v Trbovljah vajeni drugačnih prijemov. Pri zasnovi in oblikovanju razvojnih faz pokopališča pa je mogoče slediti avtorjevi aktivni drži in vizionarstvu ob občasno porajajočih nasprotujočih si mnenjih. Ratko Blažič Zasnova pokopaliških polj je tudi po petindvajsetih letih še vedno zelo atraktivna, vključuje resne detajle in ničesar ne pušča zgolj naključju. Projekt in njegov tvorec se sčasomale še potrjujeta. Danes je trboveljsko pokopališče eno najlepših v Sloveniji, k čemur je dosti pripomogla dobro izkoriščena lokacija. Prav po zaslugi današnjega nagrajenca ima Trbovlje svoj edinstveni park spomina, brezčasni mestni element. Ratko Blažič je znan tudi po projekcijah drugih objektov, ki so obogatili in oblikovali Trbovlje ter tudi druga mesta. Tine Lenarčič Veselošolske bučke Ì Veselošolci, ki so uspešno prebrodili šolsko in občinsko preizkušnjo, so se tudi letos, na zadnjo majsko nedeljo, zbrali v Cankarjevem domu. Letos je svoje znanje s pomočjo Pila poglabljalo kar 92000 otrok iz 480 osnovnih šol, šol s prilagojenim programom in Zavoda za slušno in govorno motene otroke. V Ljubljano jih je prišlo preko 400 in tisti, ki so v testih pokazali več kot 95% znanja, so postali državni prvaki. V veliki Gallusovi dvorani so jim pripravili ogled popu-larnega musicala Bučka na Brodwayu. Veseli obrok so povabljenci zaužili v restavraciji Mc Donald's. Glavni pokrovitelj prireditve jebilaLjubljanskabanka, organizacijo pa je prevzela Mladinska knjiga in uredništvo Pila. Iz Zasavja so se 26. državnega tekmovanja v znanju iz vesele šole udeležili: Tomaž Laznik (Dol pri Hrastniku), Jelena Lušič, Katja Zorc, Rok Zupančič, Andreja Dolanc, Alma Bečič, GregorSkorjanc, (vsi Hrastnik), Mateja Cerovšek (OŠ Dole pri Litiji), Karmen Perko, Sašo Grčar, TeaRcmnik (vsi Gabrovka), Maja Cerar, Darinka Juvan (Litija), Matjaž Brvar, Zivana Milovančev, Naja Marot, Matjaž L-...- Škrinjar (Trbovlje), Marta Novak, Tina Stavec, Mojca Železnik, Manca Drnovšek (Zagorje) ter Samo Novak (Kisovec). Med osemdesetimi džavnimi prvaki so iz Zasavja naslednji: Matjaž Brvar (Trbovlje PE Ivan Cankar), Samo Novak (OS Kisovec) in Zivana Milovančev (Trbovlje PE Revirski Borci). Fanči Moljk Prvi gospodinjci Zagorje - Nagospodinjski šoli v Zagorju zaključuje šolanje letos prva generacija dijakov. Novo uvedeni program gospodinjske stroke je bil pred 40, 50 leti že v veljavi, potem pa vmes pozabljen. Po besedah ravnateljice šole Anice Ule -Maček v letošnjem šolskem letu zaključuje šolanje po programu gospodinjske storitve 58 dijakinj ingeneracijadijakov in dijakinj, ki so vpisanih v dveletni program. Skupaj jih je okrog 100. Gospodinjska srednja šola seje vključila v program 3 + 2. Torej izobraževanje daje možnost pridobitve IV. oz. V. stopnje izobrazbe. Tako omogoča tudi prehod na višjo šolo, kjer za vpis ni potrebna opravljena matura temveč le zaključni izpit. Če se ne odločijo zanadaljni študij, se lahko zaposlijo ali lotijo družinskega podjetništva. V nadaljne izobraževanje letos ni mnogo vpisanih, ker se v triletnem programu niti ni šolalo toliko dijakov kot pretekla leta. Zakaj je temu tako, še raziskujejo. Na šoli je namreč prostih še 23 mest za dijake. Šolniki sc bojijo, daje program pogosto napačno predstavljen, saj je sicer zelo zanimiv na področju drobnega gospodarstva. Za šolanje se odločajo večinoma fantje (vpisanih je že 10). Vozačev je vpisanih trenutno 60 % (vključno s Trboveljčani, Hrastničani, Se vničani ter dijaki iz Laškega in Krškega). Rudi Špan Sejem "Okolje 94" Ljubljana - Varstvo okolja že dolgo ni več zgolj predmet akademskih razprav, temvečje postala vsakdanjarealnost. Voda, zrak in zemlja so postale tako ogrožene naravne dobrine, da njihovo čiščenje, obnavljanje in varovanje zahteva zapleten tehnološki postopek, ki povrhu vsega ni niti poceni. Daje ekologija "ekonomijana dolgi rok", postaja iz dneva v dan bolj res, saj računov za onesnaževanje narave ni več mogoče prelagati na daljno prihodnost. Zato ekologija danes predstavlja posel, katerega hiter razvoj vzpodbuja zlasti uveljavljanje okoljevarstvene zakonodaje v najrazvitejših gospodarstvih. Tudi v Sloveniji so posledice sprejetja takšne zakonodaje že opažene, glavni investicijski val pa šele pričakujejo. Bienalni sejem Tehnika za okolje -ENV bo potekal v Ljubljani že trinajstič. Dokaz, da v nas še ždi skrb za zdravo okolje in varovanj e naravnih virov (zemlje, zraka in vode). Sejemska ponudba se razvija v specializirano in strokovno, namenjeno zlasti strokovnjakom s področja komunalnih dejavnosti in cestnih služb, shranjevanja in predelave odpadkov, čiščenju voda, merjenju onesnaženosti zraka, za promet in transport, v energetiki, embalažni industriji itd. Sejem bo, kot vedno doslej, potekal pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje na Gospodarskem razstavišču vLjubljanimed 7. in 10. junijem. Organizatorji pa pričakujejo tudi udeležbo nevladnih okoljevarstvenih organizacij. Aleš Matko Osveščeni Hrastničani Hrastnik - KOP Hrastnik je prejšnji teden objavil rezultate akcije zbiranja posebnih odpadkov v gospodinjstvih. Premični zbiralnik so postavili na 20 odjemnih mest v občini Hrastnik. Vsega skupaj so Hrastničani zbrali 83 kg posebnih odpadkov: 5 kg neuporabne kozmetike, 25 kg ostankov barv in lakov, 10 kg pesticidov in ostankov škropiv, 31 kg akumulatorjev in baterij, 10 kg neuporabnih zdravil, 2 kg odpadnih kemikalij, skupaj torej kar 83 kg posebnih odpadkov. T.P. B Tika je praznovala Trbovlje - Podjetje Tika je bilo ustanovljeno 1959. leta kot Zavod za posredovanje poslovanja invalidnih in drugih oseb Tika Trbovlje in je na začetku zaposlovalo 13 ljudi. Že leto kasneje so pričeli s predelavo in izdelavo škatel. Danes poleg tiskarskedejavnosti ta proizvodni program predstavlja 90 % proizvodnje. Tika si je v dolgoletnem poslovanju pridobila zaupanje mnogih kupcev. Tako so se 27. maja ob obeležitvi 35. obletnice ustanovitve v trboveljskem podjetju srečali Tikini dolgoletni poslovni partnerji (Steklarna Hrastnik, Unior Zreče, Mladinskaknjiga, Cimos Koper, ...). Na srečanju je spregovoril direktor Tike Bojan Gorjup, spomnil na začetke poslovanja in opozoril na smernice nadalnjega poslovanja. Več o Tiki pa v prihodnji številki. T.P. TV program Hrastnik - S prvim junijem lani so v Hrastniku začeli napeljevati priključke za kabelsko televizijo, obenem pa začeli razmišljati tudi o lastnem programu. Direktor Elstika, ki upravlja kabelsko omrežje, Horst Gračner Horst je povedal, da se bo imenoval Kanal 5 in ga bodo lahko spremljali prebivalci zgornjega dela Hrastnika v blokovskem naselju. Oddajati bo začel drugega junija letos. Pri oblikovanju programa jim bosta pomagala Bogdan Barovič in Boris Zalokar ter nekateri mladi novinarji novinarsko- televizijskega krožka. Program bo vključeval: informacije iz Zasavja, odaje za otroke, filme,... Prenašali bodo tudi dnevnik televizije Slovenije. V.K. Računalniške učilnice Trbovlje- Fttza reorganizacije OŠ Trbovlje se približuje koncu in junija bodo na občinski skupščini že obravnavali gradivo odloka o ustanovitvi javnih zavodov. Za zdaj so z denarjem iz republike najbolj zadovoljni računalničarji, saj so opremili dve računalniški učilnici. V vsaki je osem računalnikov z barvnimi monitorji za učence in eden za učitelja. Osmošolci jih pri tehnični vzgoji že uporabljajo, kar jim ni le v veselje, temveč tudi v korist. Zaenkrat to velja le za učence OŠ PE Tončke Čeč in Revirskih borcev. Jeseni se jim nameravajo pridružili tudi učenci OŠ Ivana Cankarja, ki bodo takrat že obiskovali samostojno osemletko. Jeseni se bodo vključili! v projekt Petra -računalniško poslovanje od 5. razreda naprej. V primerjavi z drugimi šolami, ki so v projekt že vključene, so trboveljske že pozne. Je pa to velik korak k posodabljanju pouka in pripravi učencev na zahtevnejše naloge, ki jih čakajo v računalniškem svetu. M.B. Zaključni izpiti Litija - Na litijski Delavski univerzi so na oddelku komercialnih tehnikov 26. maja pričeli z zaključnimi izpiti. Izpiti bodo na vseh oddelkih potekali do konca junija. Na Delavski univerzi nadaljujejo šolanje ob delu v glavnem mladi, nekaj pa je tudi takih, ki se zaradi brezposelnosti na izučenem področju žele prekvalificirati. J.K. Mature Bogcnšperk-V maju injuniju potekajo po vsej Sloveniji družabna srečanja oziroma obletnice matur. Med njimi naj omenimo le dve: v petek je bilo naBogenšperku srečanje članov študentskega kluba, kije v Litiji deloval po letu 1970. Spomineje obujalo 25 udeležencev, ki sta jih zbrala Anton Šinigoj in Mirko Dolinšek. V soboto pa je bila v gostilni Maček v Šmartnem 37. obletnica maturantov nižje gimnazije Litija. Na srečanje je iz Rima prihitela tudi Mojca Drčar - Murko. J.K. (r ...^.....-. Specializirana trgovina Zagorje - Trgovino s pomožnimi zdravstvenimi sredstvi v kletnih prostorih Zdravstvenega doma so 27. maja s kratkim govorom zagorskega župana Matjaža Švagana slovesno otvorili. Zdravstveni delavci in kupci, sploh starejši občani, katerim je v trgovini na razpolago inkontinenčni program, so z dosežkom zadovoljni. p K:* LU O 1, -2. ZELENE OČI - Brandi (3) 2, - 3. SLALOM BEAI - Košir rap team (5) 3, -4. ČOKOLADICA-Malibu (4) 4, - 5. BOTER - Don Juan (2) 5, -/. CERKEV ROŽENVENSKA - Oto Pestner (1 ) : k.*; •.-.j '.'.'.'■s . v.x->ys ' 1. -1. GO AWAV-Gloria Estelan (4) 2, - 2. ROC’N’ROLL KIDS - Harrington & McGettigan (5) 3 - 4. MMM MMM MMM MMM - Crash test dummies (3) 4, - 5. THE REAL THING - 2 Unlimited (2) 5. -/. IF Y0U GO - Jon Secada (1) 11 '1 I ^ Glasujem za: Moj naslov: I ■ Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode 11 a, 61420 Trbovlje ( I do srede v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45. m kšefii Odprli toplarno V Hrastniku so pretekli teden v navzočnosti gostov svečano odprli prenovljeno mestno toplarno. Zbranim je po kulturnem programu spregovoril predsednik hrastniškega IS Stane Kirn, ki je med drugim dejal, da pomeni prenovitev toplarne uresničitev štirih ciljev: ekološko sanacijo, nadomestitev dotrajanih kotlov z novimi, povečanje priključne moči toplarne in večjo zanesljivost delovanja. Toplarno so pričeli graditi konec leta 1992, vrednost naložbe je 5,5 milijona nemških mtirk. Pomagali so si tudi s krediti, med njimi s kreditom Ministrstva za okolje in prostor. Minister Pavle Gantarje v kratkem priložnostnem nagovoru med drugim dejal: "Naše ministrstvo s to toplarno ni končalo svoje dejavnosti v Hrastniku in Zasavju. Zavzemamo se za plinifikacijo kar največjegapodročja.Tudi izgradnja te toplarne je dokaz, da je s pametnim sodelovanjem med državo in lokalnimi skupnostmi kljub pomanjkanju denarja mogoče precej storiti." V toplarni po besedtili direktorja Borisa Trstenjaka sedaj razpolagajo z dvema kombiniranima kotloma (plin - olje) skupne moči 14 MW, dvema kotloma na premog skupne moči 10 MW (hladna rezerva), emisijo so zmanjšali skoraj stoodstotno, okolje razbremenili pepela in prašnih delcev, povečali izkoristek toplarne za najmanj 30 odstotkov, omogočili nadaljne priključevanje individualnih kurišč na daljinsko ogrevanje in zagotovili izjemno zanesljivost obratovanja. Marko Planinc Portoroške borzne impresije Seminar Ljubljanske borze Že deveti tradicionalni seminar Lj ubljanske borze d.d. Lj ublja-na, kije potekal v Avditoriju Portorož od 22. do 24. maja, je bil v znamenju sonca pa tudi dežja. Prvi dan je minil v dobrem vzdušju, čeprav finančni minister Mitja Gaspari ni utegnil spregovoriti zbranim o trenutni situaciji na slovenski finančni sceni. Tako tudi ni mogel s svojimi izjavami povzročiti vzponov oziroma padcev obeh državnih obveznic, ki sta v preteklih letih večkrat porasli v nebeške višave po portoroškem srečanju. Zato seje po pozdravnem govoru generalnega direktorja Ljubljnske borze Draška Veselinoviča najprej odvijala okrogla miza o poteku privatizacije v Sloveniji. Sodelovali so priznani strokovnjaki s tega področja: mag. Tone Rop, državni sekretar za privatizacijo, Mira Puc, direktorica Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, Matjaž Gantar, direktor Kmečke družbe za upravljanje, mag. Stanislav Valant, direktor Nacionalne investicijske družbe, Nataša Bernik iz Sklada RS za razvoj ter finančna direktorica Lekajadranka Dakič. Vodilna misel tega razgovora je bila predvsem, da s privatizacijo zamujamo, zaradi česar naša država v svetu ne dosega položaja, ki bi ga lahko glede na svoje gospodarske sposobnosti. Kot zanimivost pa lahko omenimo, kako pravzaprav nekatere malenkosti vplivajo na ceno delnic. Ali je le igra slučaja ali pa je resnično kaj vplivala prisotnost finančne direktorice Leka v Portorožu na ceno te delnice, ki je v nasprotju z ostalimi delnicami porasla kar na dobrih 11.200,00 tolarjev. Ostale delnice so namreč preživljale v preteklem tednu težke čase in šele zadnji so padajoči trend cen delnic rahlo omilili. Ponedeljek je bil v znamenju delnic ter deželnih skladov, pa tudi o prevzemu podjetij v tuji praksi. O tem, kako pravilno izvajati primarno javno prodajo delnic s konkretnimi primeri uspešnih in neuspešnih podjetij, so nas seznanili predstavniki družbe Simpson. Thacher & Barlett iz New Yorka. Predavali so o tem, kaj je to deželni sklad in kako se ga ustanovi. Finančni direktor ETAM Pic. iz Londona Kcith Milesje imel predavanje o prevzemih podjetij takoimenovanih "Take - overs" s konkretnimi primeri. V B programu pa je bilo ponedeljkovo dopoldne namenjeno predstavitvi delovanja Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, popoldan pa je minil v prezentaciji delovanja borznega informacijskega sistema, takoimenovanega BIS-a, ki sta ga predstavila inforamcijska strokovnjaka Sašo Burjan in Matjaž Kolar. Tretji danje potekal v znamenju zakonodaje s slovenskega trga kapitala in nedovoljenega ravnanja na trgu vrednostnih papiijev. Govorili so mag. Nina Plavšak s Temeljnega sodišča v Ljubljani, kije tudi članica strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev, dr. Peter Grilc s Pravne fakultete v Ljubljani in dr. Dušan Mramor, predsednik strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev. O računovodskih rešitvah v borzno - posredniških družb pa je predaval Marjan Odar, ki je tudi član strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papiijev, veliko zanimanja pa je ob zaključku seminarja veljalo prispevku o borzni psihologiji v kritičnih trenutkih, ki sta ga pripravila Andreas Manniche in Olgier Bagnievski iz Hamburga. Deseti seminar Ljubljanske borze bo jeseni v Portorožu. Milan Povirk Trbovlje je mesto in kot se za pravo mesto spodobi ima tudi svoj mestni avtobusni prevoz. Da z mestnim prevoznikom Integral - Kum Trbovlje niso vsi zadovoljni, seveda ni nič posebnega, saj vsi z vsem nikoli ne bomo. Vendar pa so stvari včasih že tako pereče in povzročijo toliko hude krvi, da se jih splača podrobneje predstaviti. Zagotovo je vozni red povzročitelj nejevolje, morda le pri tistih, ki se vozijo v službo izven Trbovelj in so tako vezani na nadaljni prevoz z vlakom. Vendar paje izguba dragocenega časa prav pri teh ljudeh še toliko bolj moteča. Zal se po besedah direktorja Integral- Kuma Jožeta Erjavca ne da dosti pomagati. Najboljša rešitev, ki so jo uvedli, je intervalni vozni red, po katerem naj bi avtobusi vozili na 15 minut. Če ima vlak zamudo pa naj bi vozniki avtobusa počakali, vendar le toliko minut, da ta zamuda ne bi porušila njihovega voznega reda. Tako se vam prav lahko zgodi, da boste zaradi zamude vlaka porabili kar debele pol ure, da boste prišli z železniške postaje do mesta. Jezile se lahko, pomagalo pa ne bo nič. Slaba volja vam bo pripomogla le k čiru na želodcu. Na postajališčih mestnega avtobusa v Trbovljah se boste prav tako zaman ozirali za tablami z voznim redom. Teh ni in seveda naj vas odgovor čakajočih "avtobus pride" nikar ne preseneti. Seveda pride, kdaj in če prepozno, pa je vaša težava. Jože Erjavec sicer trdi, da so lake table nekoč bile, da pa so bile uničene in jih ni moč ohranjati v takem stanju, dahi koristile potnikom. V Integral - Kumu razmišljajo o rešitvi te zadrege, morda bodo natisnili določeno število voznih redov in jih brezplačno delili potnikom. Žal teh zagotovo ne bodo deležni vsi. Naključni potniki bodo še vedno čakali, da avtobus pač enkrat pripelje. Seveda je vozni red vsem na voljo v pisarni Integral - Kuma, njihov delovni čas paje deljen in tako vam nj ihove usluge niso vedno na razpolago. Podobne zadrege so tudi z nakupom žetonov, ki jih lahko dobite le v njihovi poslovalnici. O kakšni širši distribuciji niti ne razmišljajo, saj se jim to, po besedah direktorja JožetaErjavca ne izplača, ker je dnevna prodaja le teh minimalna. Morda res, če ob tem še dodam, da se morate podati ponje namerno in ob določenem času terj ih ne morete kupiti kar mimogrede. Pa ne bodite presenečeni, če vas bo kdaj kateri izmed voznikov poslal po drobiž kar na železniško postajo oz. v bife, ker ga sam nima, pa bi ga najbrž moral imeti. Sicer pa, niso vsi vozniki enaki. Skoda, da ne nosijo tablic z napisi svojih imen, tako bi tiste res prijazne, ki jim besede dober dan, izvolite in hvala, niso odveč, z veseljem pohvalili. Morda bi jim to celo pripomoglo k nagradi. Zakaj pa ne, če si to zaslužijo. Posebno poglavje v mestnem potniškem prometu v Trbovljah so tudi neurejena mestna postajališča. Le ta pa niso v pristojnosti Integral - Kuma. Ne glede na to, v čigavem upravljanju so, so neurejena ter večinoma brez nadstreškov, ki bi vas zaščitili pred muhastim vremenom. O tem, da bi se morda malce usedli in tako lažje dočakali prihod avtobusa, raje ne razmišljajte. Morda bi lahko o vseh naštetih pomanjkljivostih pričeli razmišljati podjetniki, ali tisti, ki bi morali poskrbeti za večjo varnost prometa in nenazadnje tisti, ki jim ni vseeno, v kakem okolju živijo in se prevažajo. Integral - Kum se seveda sooča z znanimi težavami: s pomankanjem denarja. Vendar je to včasih tudi jalov izgovor, saj se da z dobro voljo marsikaj storiti. Pri Integral -Kumu se trudijo, radi bi tudi oblikovali svojo celostno podobo. Tako so novejša vozilacnotno prebarvali v bela. Stara vozila žal ostajajo taka kot so, v upanju, da jih bodo kmalu lahko zamenjali z novimi. Bolj kot pri zunanji podobi se bodo na Integral - Kumu morali potruditi v odnosu do potnikov, o nj iho vem osebnem izgledu, pa tudi o načinu vožnje. Saj potniki niso vreče s krompirjem. Pa tudi izsiljevanje prednosti pred drugimi udeleženci v prometu ni ravno odlika dobrega voznika. Vsi si resnično želimo, da bi bila vožnja z avtobusi mestnega prometa v obojestransko korist in veselje. In za to se res velja potruditi. Stiki z javnostjo Glede na razmah in razvoj službe za stike z javnostjo v zadnjih letih v Sloveniji, je pričakovati, dase boo tem v bodoče še dosti slišalo. Eden večjih izzivov službam za tovrstne stike, bo sredi devetdesetih prav gotovo tim. interno komuniciranje, ki je nekaj raziskav že doživelo. Slovenski direktorji se zavedajo pomena obveščenosti javnosti, kar za posredovanje podatkov internim delavcem ne bi mogli trditi. Zaposleni, ki potrebujejo določeno informacijo o poslovanju podjetja, morajo preobiti dosti oseb in se po odgovor zateči v pisarno direktorja oz. njegovega namestnika. V 239 slovenskih podjetjih, ki nimajo organizirane službe zastike zjavnostjo, so zakomuniciranje z zaposlenimi zadolženi: Karmen Rajevec - zaposleni v splošnih (kadrovskih, pravnih...) službah v 112 podjetjih (46,9%); - zadolženi posamezniki (praviloma uredniki internih glasil) v 66 podjetjih (27,6%); - nihče v 27 podjetjih (11,3%); - direktorji in njihovi namestniki v 26 podjetjih (10,9%) - sindikat v 8 podjetjih (3,3%). Stanje spominja na nihalo, ki seje iz ene skrajnosti (delavskega samoupravljanja v socializmu, ko naj bi delavci neposredno in preko delavskih svetov sami upravljali podjetja) prevesilo v drugo skrajnost (zaposleni kot da niso več pomembni). Nezainteresiranost vodilnih v podjetju, da bi komunicirali z zaposlenimi, je verjetno le začasna. Slej ko prej bodo namreč ugotovili, da lahko na trgu konkurirajo (ali pa tudi ne) le s temi istimi zaposlenimi in z ničemer drugim. Mateja Grošelj \a 'm. Kučana ne damo! Kratek odgovor gospe ali gospodični Alenki Petrič! Za vaš grobo žaljivi odgovor tovarišici Nini Nučič, da ste premladi, da bi bili "gozdni", pripominjam sledeče. Kdo so "gozdni"? Po vašem partizanski borci! Kulturniki, zdravniki, profesorji, duhovniki, delavci in kmetje. Vsi ti "gozdni" so se' borili lačni, izmučeni, izčrpani proti okupatorju. Za osvoboditev naše Slovenije je padlo veliko žrtev. Tudi za vas in vašo stranko (op. uredništva: SDSS). Vse to smo pretrpeli "gozdni"! Vas mlade pa to še vedno lahko doleti! Opozarjam vas, da se do partizanske vojske vedete bolj kulturno. Kajti, če je ne bi bilo, bi tudi vi občutili strahote in ponižanja, ki nam jih je zadal okupator - ali pa tudi ne! Pa še to: večina nas, poštenih Slovencev, je volilo tovariša Kučana za predsednika. Pavla Sajovic - Vogrič, Zagorje maibai VW . AUDI TRBOVLJE j 00 b* J00 tet - prodaja novih vozil - prodaja rabljenih vozil - prodaja novih vozil - prodaja rabljenih vozil - kredit, leasing - pooblaščeni servis - staro za novo - kredit, leasing - pooblaščeni servis Vozila na zalogi, dobava takoj! RENAULT Vozila na zalogi, dobava takoj! <^) cjg) p| BOGO ŠFOIiT \ TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO \ 61420 Trbovlje, Trg revolucije 28c VELIKA IZBIRA ARTIKLOV ZA PRIHAJAJOČO POLETNO SEZONO - kopalke SPEEDO - blazine - hladilne torbe - spalne vreče - program iz plastike poleg tega pa še: - oprema za tenis, ribolov, planinarjenje, alpinizem, igre z žogo ODPRTO: od 7.30 - 11.30 In 16.00 - 19.00, sobota 8.00 - 12.00 VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS - BOGO ŠPORT ©OGOŠPOKT Datum v ustanovitve | 3. avgust 1965 l| Sliinost •idib'iLU ...... m m Vkup spacan teden Kar po pravici povejmo, da ne spimo več tako sladko, kot smo spali nekoč. So mar krive novo nastavljene oz. spregledane občinske meje. Ali pa so krivi nezaželjeni šumi, ki se ponoči kradejo skozi reže naših alarmiranih vrat in nam povzročajo prehitri srčni utrip. Potem pa še ta težava, ko si nismo povsem na jasnem, kdo bi utegnil brkljati po naši zakladni skrinjici. Nekoč nam je bila, priznajmo, prihranjena vsaj ta dilema. Pod blazino smo tiščali slušalko in v sili razmer odtipkali tisto "zanesljivo, vsega hudega odrešujočo cifro ", ki nam je na pomoč poslala modre fante. Zanesli smo se nanje, ni tako? Tudi, ko nam je življenje pokazalo, da je v stiski vsakdo sam, smo še vedno ciljali na angele varuhe. Pa kaj, če smo se kdaj, nič resnega misleč, nasmejali na njihov račun. Nismo verjeli stari ljudski modrosti, da kjer je dim je tudi ogenj. Pa smo treščili na trda spolzka tla, kjer nas nosi v levo, desno, naprej in nazaj, samo na noge se ne moremo skobacati. Lokalna samouprava se težko izvede v letu dni, veste. Nacionalni varnostni sistem pa se lahko pred našimi očmi (če zanemarimo zakulisje, ki najbrž nikoli ni bilo zares "pošlihtano") poruši v borih nekaj mesecih. Je potemtakem še čudno, da niti sanje niso več tisto, kar so bile. Tatjana Polanc Ad acta Bil je direktor. Poštenjak. Naiven. Nič ni ukradel, ta bedak! Ker je ravnal po svoji vesti, se z novim vetrom znašel je na cesti. Dušo veselo ustvarja nam delo "Sramota je, da delavske več zbori ne pojo!" je po koncertu v Hrastniku dejal nekdo, ki je veljavi delavca že davno dal slovo. Manja Goleč L - -----------j Referendumu ob rob V Sloveniji (vsaj zaenkrat) ne bo tristo in še nekaj občin. Tudi v Zasavju ne bo več občin kot doslej. Če seveda odštejem Radeče, ki ležijo za Savo in so po novem svoja občina. Ušteli so se tisti, ki so po zborih občanov že risali nove občinske meje. Zbori so bili slabo obiskani. Se je pri tem referendumu sploh vedelo, za kaj gre? Ne, še zdaleč ne. Tako slabo pripravljenega referenduma še ni bilo. Ljudje niso vedeli, kaj naj obkrožijo. Še manj so vedeli, kaj njihova odločitev za ali proti pomeni. In - največja žalost: tega jim ponekod niti člani volilnih komisij niso znali pojasniti. O lem, koliko denarja je bilo pometanega s "herc šaflahii" skozi okno, niti ni vredno pisati. Očitno je, da nekateri, ki pripravljajo odločitve, ne živijovečv tej Sloveniji. V Sloveniji, v kateri bi radi ljudje mirno delali in spodobno živeli. V Sloveniji, kjer imajo ljudje vrh glave raznih izmišljenih in nastavljenih afer, kjer imajo dovolj rdečih, črnih, belih, zelenih... Kjer se požvižgajo na razne krajevne in občinske veljake, ki v svojih pomembni nabuhlosti ne poznajo več prave mere. Kjerjim je vseeno, ali je minister ta ali oni. Kjer bi večina rada za pošteno delo tudi takšno plačilo. Dovolj imajo različnih obljub (ki jih tudi v novem sistemu ni ne kraja ne konca) in nategov. Če so že nasedli ropu stoletja ( odkup stanovanj ), se sedaj večina Slovencev n idala speljati na tanek led. Kako diletantsko so se spravili v spremembo lokalne samouprave predlagatelji - za umret... Najvažnejšega -kako bodo financirali nove občine - seveda niso povedali. In pri denarju se vse začne in konča. Tokrat se je seveda končalo. Pravzaprav je tako tudi prav. V poduk vsem, da Slovenci nismo tako butasti, da bi hodili na volišče za vsak prdec, ki prileti iz slovenske metropole. Ob glasovanju je seveda prišlo do pravih burlesk. Vzemimo za primer Zagorje. Izločani so se odločili proti samostojni občini. Torej verjetno za to, da ostanejo v zagorski. Zagorjani pa so se le z enim glasom več odločili za občino brez Izlak. Kaj sedaj? Po zdravi kmečki pameti je torej nova občina občina Zagorje ob Savi, kjer ni prostora za KS Izlake, saj je takšna volja ljudi, ki živijo v občini Zagorje ob Savi. Kdo bo sedaj odločal o priključitvi Izlak k občini Zagorje in kje? Po izidu nedeljskega referenduma so Izločani na nikogaršnjem ozemlju. V občini Zagorje niso, svoje občine pa tudi nimajo. Še občinski reveži torej niso... Pa še na nekaj je treba opozoriti. Na nekaterih voliščih se je še vedno dogajalo, da je eden družinski član glasoval kar za celo družino. Člani volilnih komisij bi se lahko v nekaj letih nove Slovenije že naučili, da je referendum osebno iljasnjevanje posameznikov, ne pa kolektivna odločitev družinskih članov. Nismo več v času, ko je bila obvezna skoraj stoodstotna udeležba. Zaradi takšnih stvari, kot je kolektivno glasovanje, seveda pade slaba luč na celoten referendum. Zaradi nekaj brezveznih članov komisij, ki ne poznajo svojega dela, tega res ne bi bilo treba. Marko Planinc Vsi, ki so se zavzemali v Zasavju za male občine, so dobili na nedeljskem referendumu krepko zaušnico. Prav nikjer v Zasavju niso izglasovali nove majhne občine. V Trbovljah in Hrastniku so glasovali o občinah v takšnem obsegu kot je sedaj. Zagorjani so glasovali za občino brez KS Izlake. Na referendumu na Izlakah so krajani glasovali proti samostojni občini. V Radečah pa so izglasovali samostojno občino. V Litiji je prišlo do presenečenj, saj niso izglasovali niti ene občine. Splošna ugotovitev referenduma je bila, da ljudje, ki so glasovali, pravzaprav niso točno vedeli, kaj volijo. Presenetljivo je, da referendum na Izlakah ni uspel, drugod po Zasavju pa so bili rezultati pričakovani. Rezultati so odgovor volilcev tudi na to, da je parlament napravil še eno napako več, kojespustil iz rok otroka, ki še nežna hoditi. Rezultat tega je neuspel poskus oblikovanja lokalne samouprave ali "metanje denarja skozi okno". referenduma udeležilo 90,5 odstotkov volilcev. Največ glasov zaje bilo na Vrheh (78,9 %), največ proti pa na Dobovcu (44,1 %). Na nobenem volišču ni bilo negativnega rezultata, povsod so se odločili za. Jože Koncilja, tajnik volilne komisije v Trbovljah je povedal, da problemov po tehnični plati na samih voliščih ni bilo. Volilni odbori so svoje naloge korektno opravili. Ljudje so bili v dilemah, kaj se z referendumom dosega. Zato so rezultati referenduma tudi temu primerni. Glasovanje - za ali proti, to je zdaj vprašanje. Hrastnik V Hrastniku so volilči glasovali na tridesetih voliščih. Od tegaje bilo pet volišč na Dolu. V nedeljo je prišlo glasovat 5274 volilcev (63,62 %). Za občino Hrastnik je glasovalo 3467 (65,74 %), proti pa 1652 (31,32 %) volilcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 155 (2,94 %). Od petih volišč na Dolu so se volilci le na volišču PE OS Narodnega heroja Rajka izrekli proti občini Hrastnik (50,2 % proti, 43,1 % za). Samo v KS Kovk je bila 100 % udeležba na volišču, od lega jih je za glasovalo 82,6 %. Čez 80 odstotna udeležba je bila še na voliščih KS Savna peč (87,3 %) in OŠ Podkraj (80,6 %). Šest volišč pa je imelo nad 70 odstotno udeležbo. Najmanj volilcev je prišlo na volišče OŠ narodnega heroja Rajka (46,2 %). Največ proti glasov je bilo na volišču OŠ NHR v Hrastniku (50,7 %). Članica volilne komisije v Hrastniku Nina Muhič je dejala: "Tehnična izvedba volitev je potekala brez zapletov. Tako smo glasovnice in ostali volilni material razdelili po voliščih, izvolili volilne odbore in med samimi volitvami kontrolirali potek volitev. Volilni imeniki šobili narejeni brez napake, na volitvah ni prihajalo do težav. Tudi od volilcev ni na dan volitev nihče poklical, kje mora voliti. Predčasno glasovanje je potekalo v torek, sredo in četrtek. Namenjeno je bilo tistim, ki na volitve v nedeljo niso mogli priti. Problemi so se pojavljali le pri nerazumevanju glasovnic. Volilni odbori so imeli nalogo, da so ljudi opozarjali na pomen glasovnic. Vendar se je veliko volilcev vrnilo na volišče, ko so že volili, ker so ugotovili, da niso obkrožili pravilnega odgovora. Zato smo tudi poslali na republiško volilno komisijo pripombo, dasoglasovnice bile nerazumljive. Rezultati volitev so bili po pričakovanju, saj so se ljudje pravzaprav odločili že na zborih krajanov." Trbovlje Občani Trbovelj so prav tako glasovali na 30 voliščih. Od 14470 volilcev v volilnih imenikih je na referendum prišlo 6483 (44,80 %) volilcev. Za občino Trbovlje je glasovalo4023 (62,05 %) volilcev, proti jih je glasovalo 2160 (33,32 %). Neveljavnih glasovnic je bilo 300. Udeležba je bila večja v obrobnih krajih. Na Vrheh se je Zagorje Referendum je prav tako uspel v Zagorju. Udeležilo se gaje 7059 volilcev, kar pomeni 62,45 odstotkov. V Zagorju so ljudje podprli občino, ki obsega območje brez Izlak. Zaje glasovalo 3406, proti 3405 volilcev. Izid je bil torej tesen. Neveljavnih glasovnicje bilo 249. V KS Senožeti Tirna je bila 100 odstotna udeležba, kjer je bilo 27 volilcev za in 2 9 proti novi občini. Pri Alojzu Ocepku - Vrh je bila 95 odstotna udeležba, kjer jih je OllL E bilo 26,7 za in 68 odstotkov proti. Visoka udeležbaje bila tudi v Breznu (95,1 %), kjer je 19,6 % volilcev glasovalo za in 80,4 % proti, pa tudi v gasilskem domu Kandrše (92,2 %), kjer je za glasovalo 67,4 odstotkov glasovalcev, proti pa 29,1 odstotkov. Predsednik volilne komisije v Zagorju Sašo Ostrožnik je dejal: "Referendum je potekal brez problemov. Nekaterim volilcem ni bilo vse jasno v zvezi z glasovnicami. Bolj bi morali biti seznanjeni, za kaj pravzaprav glasujejo. S icer pa bodo politične stranke ocenjevale ali je bil referendum prekmalu ali ne. " Radeče V 89. referendumskem območju Radeče je bilo 14 volišč, 12 v Radečtih in še dve v Zidanem Mostu. Od 4283 volilcev v volilnem imeniku se je referenduma udeležilo 3192 (74,53 %) volilcev. Za je glasovalo 1601 (50,16%), proti 1500(46,99 %). Neveljavnih glasovnic je bilo 91 (2,85 %). Naj večje udeležbe so bile v KS Goreljee (86,4 %), Jagnjenici (82,1 %) in Njivicah (81,3 %). V Svibnem je bila udeležba 61 odstotna, za pa jih je tukaj glasovalo 40,1 odstotkov volilcev. V Zidanem Mostu sta bili dve volišči: Veliko Širje in v domu Svobode. Na prvem volišču je za novo območje glasovalo 16,5 odstotkov, 80,9 odstotkov proti, udeležba pa je bila 78,1 odstotna. V domu Svobode je za glasovalo 33,7 % volilcev, 64,2 % proti, udeležbaje bila 72,1 %. Majhen odstotek glasov za novo občino je bil še v Jagnjenici (34,4 %) in Vrhovem (46,5 %). Ivica Laznik, predsednica volilne komisije v Radečah, je povedala: "Sedež volilne komisije je bil na krajevnem uradu Radeče. Obiskala sem vsa volišča. Problem je bil le v Zidanem Mostu, kjer je nekaj čez 600 volilcev. Tam so imeli plakate s proti propagando, in sicer za samostojno občino Zidani Most, proti temu, da gredo v Radeče in da ostanejo v občini Laško. Na mojo zahtevo so plakate odstranili. Ljudje so bili mogoče premalo seznanjeni oziroma poučeni, kaj bo iz vsega tega sledilo. V bodoče bi jih morali bolj poučiti, da bi bolje vedeli, za kaj glasujejo." Izlake I486 volilnih upravičencev je glasovalo na štirih voliščih: v Šemniku, v osnovni šoli, v stanovanjskem bloku in v Medijskih Toplicah. Referenduma seje udeležilo 76% volilcev. Po voliščih je bila najboljša volilna udeležba v bloku in najslabša v osnovni šoli. Skupaj je tako glasovalo 1140 volilnih upravičencev, od tega 2 po pošti in 21 na predhodnih volitvah, ko je bilo volišče na sedežu KS odprto za vse liste, ki so bili na dan referenduma odsotni. Prvi volilni odbor, ki je končal z delom, je bil na osnovni šoli in njihov rezultatje zajemal 37% volilcev za in 63%proti.Temu sosledileMcdijske toplice s 43% za in 57% proti. Na volišču v bloku, kjer so imeli dvojno delo, saj so imeli posebno volilno skrinjico za naselje Zabreznik, je bil rezultat še slabši, saj je bilo 31% za in 69% proti. Ta rezultat vključuje tudi voljo Zabrezničanov, ki so se odločili z 29% za in 71 % proti občini Izlake. Splošni vtis so nekoliko popravili le Šemničani, ki so se s 65% odločili za občino Izlake in s 35% proti njej. Neveljavnih glasovnic je bilo 2%. Na splošneje referendum potekal mirno, le v bloku so naleteli na val neodobravanja Zabrezničanov, ki so se hudovali nad drugačnim mestom glasovanja kot v preteklosti, ko so prebivalci zgornjega dela Zabrcznika glasovali v Čemšeniku. Bolj proti kot za. Po končanem referendumu, ko so bili znani neuradni rezultati glasovanja, je bila na Izlaškem Kanalu 10 oddaja, kjer so poleg izzidov glasovanja gledalci lahko slišali tudi mnenje predsednika KS Janeza Vidmarja. Ta je bil nad izzidom glasovanja zelo razočaran in zato je pripravljen odstopiti s predsedniškega stolčka izlaške KS. Izid glasovanja jemlje kol nasprotovanje njegovemu delu in projektu razvoja Izlak, čeprav je to prvi poraz, ki ga je doživel v letih svojega predsedovanja. Na vprašanje o vzrokih neizglasovane občine Izlake pa je navedel negativno propagando, ki je metala vse občine, tako zainteresirane za novo lokalno samoupravo kot tudi nezainteresirane v isti koš, kot drugi razlog je navedel premajhno propagando za referendum in kot tretji vzrok neuspeha navedel številne priseljence na Izlakah, ki so po njegovem mnenju dosegli, da občina ni bila izglasovana. Litija V litijski občini so občani v nedeljo glasovali za 6 novih občin in rekli ne za 6 novih občin. Udeležba na voliščih je bila nad slovenskim povprečjem, iz česar bi lahko sklepali, da si ne dovolijo več, da z njimi še naprej manipulirajo posamezniki in se odločajo namesto njih. Na vseh voliščih ni bilo nobenih posebnosti, glasovanje je potekalo mirno. Kljub različnim obvestilom in navodilom, ki sojih prejemali v zadnjem času, mnogim ni bilo jasno, kaj se sploh dogaja in zakaj nove občine. Naposameznih referendumskih območjih za nove občine pa je bil izid glasovanja naslednji: občina Litija: udeležba 59%, za 39.6%, proti 57.9 %, neveljavnih 2.5 %. Občina Gabrovka: v Gabrovki so se lahko odločali za svojo občino ali za novo občino Litija. Udeležba: 60.5 %, za Gabrovko 27.6 %, za Litijo 64.8 %, neveljavnih 7.6 %. Občina Dole: udeležba 66.7%, za 35.5 %, proti 58.8%, neveljavnih 5.7 %. Občina Jevnica - Kresnice: udeležba 72.5 %, za 36.1 %, proti 60.5 %, neveljavnih 3.4 %. Občina Šmartno: udeležba 74.3 %, za 36.9 %, proti 60.4 %, neveljavnih 2.7 %. Referendum ni uspel niti v krajih, kjer so se na volitve pripravljali temelj ito (Šmartno) niti v drugih krajih, kjer so bili proti novim ~ občinam. Podatki, ki nam jih je posredoval S tajnik občine Marko Godec, sicer še niso ^ uradni, saj je treba pri Litiji in Šmartnem js prišteti še tiste, ki so glasovali po pošti, 'cr* ^ vendar tudi te številke ne bodo bistevno spremenile rezultatov. Godec je tudi povedal, daje ves teden pred volitvami bil zelo buren, na glasovanju samem in na voliščih pa se ni dogajalo nič posebnega. Sklep Kako bo vnaprej, ne ve nihče. Odločitev bodo sprejemali poslanci Državnega zbora, ki pa so še daleč od enotnih stališč. Kakorkoli bodo naredili, bo slabo. Projekt novih občin je v slepi ulici, pa vendar ga bo treba izpeljati do konca. Vprašanje je tudi, če je obstoječi Državni zbor to sposoben narediti. Katarina Gavranovič, Mojca Kunšek in Joža Konjar m mm m Na mednarodni dan muzejev, 18. maja, je hita v Revirskem muzeju Trbovlje odprta fotografska razstava mladih ustvarjalcev, ki so dva dni prej v improvizirani fotodelavnici ustvarjali svojevrstne "umetnije". Naučili so se izdelati fotografijo pri polni dnevni svetlobi. Skrivnosti jim je odkrival svetovno znani fotografski mojster Vladimir Simončič - Vlastja. Mojster v delavnici z otroki. Zvedavi nadobudneži Velika radovcdnosljc sijala izoči malošolarjev, ko so skupaj z vzgojiteljicami vstopali skozi muzejska vrata. Prišli so iz vrtcev Barbara, Ciciban, Pikapolonica - in potem seje začelo. Vsak pred svojim kosom fotografskega papirja so z voskom risali motive po lastnem izboru in se, ko so bili izdelki gotovi, nagnetli okrog mojstra Vlastje. ki pred raznobarvnimi posodami, napolnjenimi s kemikalijami in vodo, "čara fotografije". Zelena, rumena, rdeča, je mojster opisoval barve: "Vidite, kot semafor, v zeleni je razvijalec, ta fotografijo potemni, v rumeni je voda, ta jo pripravi, liksir v rdeči posodi pa utrdi." Poenostavljena razlaga kemičnih postopkov se je mladim ustvarjalcem vtisnila v spomin. Naredili so starogram. Kasneje so posušene izdelke pobarvali in fotografije so bile pripravljene za razstavo. Osnovnošolci iz vseh pedagoških enot so se spoprijeli z zahtevnejšo tehniko - kemograinom. Preizkusile so se tudi nekatere učiteljice, druge so z zanimanjem sledile otroški ustvarjalnosti. Ti so - nekateri v zadregi, drugi sproščeno, vsi pa v veliki želji, da bi naredili dobro fotografijo, čakali mojstra, da se ustavi pred njihovo mizo in svetuje. S čopičem so na fotografski papir nanašali liksir ali razvijalec, sledili skici, ki so jo pred tem narisali in opazovali učinke kemikalij. Še "čarovnija" pred posodami s kemikalijami in že so prepoznali vsak svoj izdelek. Izreden pedagog "Če delam z otroci, ne bom nikoli razočaran, vsak zase je zanimiv, vsakega posebej bi rad kaj novega naučil." pravi mojster Vlastja. Zanje si je izmislil čisto preproste načine spoznavanja fotografije, do sedaj je razvil pet takih metod. Poizkusi so kasneje vse zahtevnejši, otroci pa ■ vedno polni idej razvijajo svojo ustvarjalnost in svoj značaj, kajti Vlastja daje nekaj več. To spoznaš, ko med razvijanjem fotografije začne mimogrede pripovedovati o svojih pticah v Gorenji vasi, ki mu sedajo na ramena in glavo in jedo iz roke. Spoznaš, da ne gre le za učenje neke tehnične spretnosti ali postopka, ampak tudi za spoznavanje narave in odnosa človeka do nje. Že kot študent se je s fotoaparatom v roki potepal po planinah in zbiral spomine na naravo. "Fotografija je čudovit medij, ki nam ohranja tisto, kar mine, ohranja spomine, "pravi Vlastja. Spomini pa povedo veliko o njegovem življenju. Po sili vojak Sedemletni fantje bil leta 1918 v živinskih vagonih pregnan izGorice v Ljubljano. Po šolanju na Poljanski gimnaziji se je želel vpisati na umetniško akademijo v Beogradu, vendar se življenska želja ni izpolnila. Bistri, a revni slovenski fantje, ki so zeleh študirati, so se vpisovali v Vojno akademijo: "Država nas je 'filtrala' in oblačila", pove Vlastja, kije z odliko končal študij in si za nagrado smel izbrati "garnizon". Lela 1932 je prišel v Ljubljano, v Triglavski polk, pričel pa je delali tudi kot protiobveščevalec, še posebej v ilegalni organizaciji Primorcev, imenovani TIGR (Trst-Istra-Gorica-Reka). Marca 1942 so ga kot ilegalca aretirah Italijani, hudo ranjen in hrom je ostal leto in pol na nevrološki kliniki v Ljubljani kol slikar Mirko Soklič. Povezal se z rajonskim odborom OF. Ko je izvedel, da pošiljajo starojugoslovanske oficirje v 'trinajsto' brigado (karje pomenilo strel v tilnik), je pobegnil pred sinovi lastnega naroda v Trst, nato v Milano, kjer je bil ujet kot sodelavec italijanskega osvobodilnega gibanja. V fašistični kasarni gaje izpred strelskega voda rešilosvobodilni napad na kasarno. "Bela žena je bila velikokrat moja spremljevalka, tistega dne, 28. aprila, pa seje brez kose sklonila k meni in rekla: 'Ostal boš živ, ker boš doživel nekaj, karje hujše od smrti'. To se je zgodilo v deželi, kjer se je govorilo slovensko, v centralnih zaporih OZNE v Ljubljani, leta 1949," se spominja Vlastja. Pol leta v samici brez okna, prepoved gibanja, zasliševanja... O podrobnostih ne govori. Komu se je zameril? Leta 1945 je po vrnitvi iz Rima odklonil čin majorja in službo v OZNI. Vrnitev v življenje Doma so ga čakali žena in dve hčerkici, nič niso vedele - o zaporu so mu prepovedali govorili, pritisk je bil prehud in tri mesece in polje ostal na psihiatriji. Nato seje zakopal v delo, s prihranki si ž je nabavljal tujo literaturo, študiral fotografijo, kol fotoreporter je delal za Tovariša, Slovenski S poročevalec, Tedensko tribuno, Delo, že pred aretacijo je prvič razstavljal fotografijo v Jakopičevem paviljonu, bil član novinarskega društva in objavljal reportaže o amaterskem gledališču. Delo v uredništvu pa je postajalo neznosno; cenzure, preverjanje pošte, občasna zasliševanja, direktor Dela je bil bivši šef OZNE v Rimu. Želel je stran od časopisa in sprejel mesto tehničnega sodelavca Medicinske fakultete, s katero je honorarno sodeloval že leta 1956. leta 1957 je posnel prvi jugoslovanski medicinski film, kasneje jih je posnel še 73. Eksperimentalno fotografijo je začel razvijati že konec petdesetih let, takrat je pričel s fotografsko igro z otroci, s katerimi se potepa po ljubljanski okolici in jih uči fotografirati brez aparata. Bilje pobudnik prve razstave pionirske fotografije leta 1960, tri leta kasneje pa razstave "Mladina fotografira". Na njegovo pobudo so bili ustanovljeni številni fotoklubi, npr. pri Slovenskem poročevalcu, Planinski zvezi Slovenije. Ko se je leta 1971 preselil v Gorenjo vas v Poljanski dohni, je začel z organiziranjem fotografskega srečanja "Foto treh dežel" (Ljubljana- Celovec- Gorica). Prva zapoved v življenju mojstra Vlastjeje: biti koristen, delati tisto, kargabo ohranilo tudi, koga ne bo več. Ta moto gaje vodil, daje več kot deset let pomagal Zavodu za slepo mladino, predaval fotografijo na Pedagoški akademiji in Soh za oblikovanje, da je za študente na medicini leta 1959 pripravil prvo interno televizijo. Nihče ni prerok v svoji domovini Mojstra Vlastjo so kot predavatelja v tujini spoznali pred 40 leti, od takrat je predaval v Avstriji, Madžarski, Bolgariji, v mestih nekdanje Jugoslavije, leta 1974 je postal stalni sodelavec Akademije za vizualne medije v Remscheidu v Nemčiji, v Linzu so mu podelili Sartoriusovo medaljo. Razstavljati je začel po svetu leta 1951. IB Vlastja Simončič že naslednje leto je bil na natečaju Times weekly review v Londonu nagrajen. "Sam ne vem več, kje vse so visele moje fotografije," pravi. Ena med njimi, ki jo je trenutno mogoče videti v Revirskem muzeju, je v muzeju Generatioiis v Washingtonu. Prejel je tri nazive mednarodne fotografske federacije - FIAP, naziv E, A in ES FIAP, za razstavno in umetniško deloitrmedna-rodno širjenje fotografske kulture. Tudi dornaje nosilec nekaterih nagrad, Tomšičeve, ki jo je prvič prejel leta 1955, nato pa še dvakrat zapored in nagrade mesta Ljubljane, leta 1971." Ni mi za nagrade, ni mi za medalje, rad bi pa doživel, da mi nekdo iskreno rekel: 'Žal mi je za preganjanja in poniževanja, ki si jih doživel'. Tega pa mi nihče ni rekel in mi tudi ne bo!" Človek s svetlobo v duši Veliko postaj je na življenski poti mojstra Vlastje, od povsod pa se vedno vrača domov, v Slovenijo. Po 25 garaških letih na medicini seje upokojil, a ni bilo človeka, ki bi se mu iskreno zahvalil. Umaknil seje v Gorenjo vas. kjer je njegov laboratorij, galerija, sedaj tudi muzej. Tam ima skrite kotičke, kjer vedno najde stik z naravo ali pa s svojo dušo. "To pa je nagrada za vse hudo, ki je mimo - da čutim naravo, da mi je dano, da jo razumem." Še vedno ima rad ljudi, tern je pustil svojih 2400 reportaž s 70 tisoč posnetki, kijih hrani Muzej novejše zgodovine, 800 dokumentiranih gledaliških predstav s 50 tisoč posnetki, ki so v Gledališkem in filmskem muzeju. Naziv 'slovenski model', kot je v tujini poimenoval enega svojih eksperimentov za otroke, pa je kot ambasador svoje domovine zapustil Sloveniji. Preredko imamo priložnost spoznati človeka, kot je Vlastja Simončič in njegove besede ("Tako lepo ste vse pripravili, če ne bi bil v Gorenji vasi, bi bil pa v Trbovljah”) nam dajejo upanje, da se bomo še velikokrat srečali. Aleksandra Forte r j M. Društvi podeželske mladine Hrastnika in Trbovelj sta si, kot nagrado za lanskoletno prizadevanje ob organizaciji Zasavske razstave plemenske živine, privoščili izlet na Avstrijsko Koroško. Okopalnik za biološko kmetovanje. Ekskurzijo je organizirala območna Kmetijska svetovalna sužba, petdesetim i zletnikom sta se na poti do mejnega prehoda Jezersko pridružila še vodička - kmetijska svetovalka z Gleda in prevajalec. Ob prestopu na avstrijsko stran so takoj občutili razliko v urejenosti cestišč, kljub ogromnim vsotam denarja, ki ga vsi skupaj v Sloveniji namenjamo urejanju cest. Avstrijska Koroška je lepa dežela; bolj urejena, vendar so bili udeleženci enotnega mnenja, da seji Slovenija počasi približuje. Nekoč so v teh krajih živeli Slovenci, govorilo se je slovensko, danes se materin jezik izgublja, saj so družine po večini mešane. Tudi Slovenci ne . govorijo več veliko slovensko, saj nimajo sogovornikov v tem jeziku. Med lično urejenimi trgovinicami s povprečno enakimi cenami kot pri nas, so naleteli tudi na takšno, kjer poleg izdelkov iz naravnih materialov prodajajo še proizvode kmetije z biološkim načinom kmetovanja. Kmetija Tomič iz Dobi le vasi blizu Velikovca je usmerjena v biološko pridelavo. Sosednja Avstrija, po kateri se vsaj v kmetijstvu zgledujemo, zadnja leta spodbuja okolju prijazno pridobivanje hrane. Kmetije, ki se odločijo za tak način kmetovanja, so deležne podpore države. Višina te podpore zanša 2.500 - 2.700 ATS po hektarju. Poleg lega so cene "bio - pridelkov" do trikrat višje od običajnih. Pravijo, da jim je trg naklonjen in ničesar ni težko prodati. Prodajajo preko združenja biološko usmerjenih kmetij - po trgovinah in na domu, kjer imajo za te namene urejeno mini trgovinico kar v eni od sob v stanovanjski hiši. V tej trgovinici prodajajo še za deset ostalih kmetij, ki sočlanice tega združenja. Mladi gospodar, ki je po poklicu diplomirani agronom, pravi, da sledi trendom trga in da se ta način kmetovanje najbolj obnese. Biološko kmetovanje pomeni pridelovanje in krmljenje brez sintetičnih gnojil, brez uporabe koncentratov, hormonov in pesticidov. Krave in pujski se prosto sprehajajo po hlevu, omogočeno pa jim je tudi bivanje izven hleva - na prostem. Gospodar pravi, da ima tak način ugoden vpliv na plodnost, zmanjšuje pojav bolezni - mastitisa sploh ne poznajo, res pa je, da so pridelki nekoliko nižji, vendar to ne moti, saj so cene proizvoda toliko višje. Vedeti moramo tudi to, da je avstrijski potrošnik pripravljen kupiti "bio-proizvode" po tako visoki ceni, saj je življenski standard višji od našega, pa tudi ekološka osveščenost ljudi je na višjem nivoju kot pri nas. Prvi pogoj pri odločitvi za bio kmetovanje je ta, daje kmetija opremljena z ustreznimi stroji za samo obdelavo površin in napravami za higiensko pridobivanje mleka, mesa..., saj npr. umazanega mleka res ni mogoče točiti iz avtomata (kot coca - colo). Tako namreč poteka prodaja mleka, ki ga pridelajo na tej kmetiji. Druga kmetija, ki so si jo ogledali, je bila usmerjena v ovčjerejo, izdelovanje ovčjega sira in jogurta. Na videz nič posebnega: trop šestdesetih ovac, preurejen goveji hlev, sirarna in trgovina v nekdanji garaži. Pred leti so gojili krave, gospodar je hodil v službo. Danes je v pokoju, mladadružina s tremi hčerami pa živi od ovčjereje. Jogurt in sir se odlično prodajata, cene pa so naslednje: jogurt 15 ATS. kilogram sira pa stane 100 do 300 ATS. V Zasavju so kmetijske površine primernejše za rejo drobnice kot za govedorejo, trg je odprt, potrošniška miselnost se tudi spreminja. Mogoče bomo čez nekaj let tudi pri nas lahko kupovali takšne izdelke. Če bo od petdesetih mladih vsaj eden začel razmišljati o teh možnostih in na tem tudi kaj storil, bo to že uspeh, saj miselnosti starejše generacije ne moremo spremeniti. Ekskurzija je bila popestrena še z ogledom gradu Visoka Ojstrica, knežjega kamna na Gosposvetskem polju, po večerji v Naklem pa so se udeleženci ekskurzije poveselili še ob zvokih ansambla Pop Design. Nada Grešak Nada Grešak :J§ 1 éffì 4 Sestanek Društva izgnancev Slovenije Prejšnjo sredo so se v Ljubljani sešli člani UO Društva izgnancev Slovenije. Tokrat so razpravljali o delu tega Društva in njegovih organov. Sprejeli so pravilnik o podeljevanju društvenih priznanj in dopolnili statut. Pogovorili so sc tudi o pripravah za sklic delovne konference skupščine DIS, ki bo 11. junija na gradu v Slovenski Bistrici. UO DIS je svojo sejo v celoti posvetil marčevski lisbonski 6. mednarodni konferenci Svetovne federacije vojnih veteranov in žrtev 2. svetovne vojne ter prizadevanjem, da se na njej spregovori tudi o izgnancih in civilnih žrtvah vojne. Večina aktivnosti je bila usmerjena v dosego priznanja statusa žrtev vojne za izgnance in povračila odškodnine za uveljavljanje njihovih pravic na področju socialno-zdravstvenega zavarovanja in zbiranju dokumentarnega gradiva iz raznih taborišč. Splošna ocena razpravljalcev je bila, da je tudi v preteklem obdobju DIS z vsemi KO bilo zelo aktivno. Med izvajanjem nalog seje dostikrat čutila odsotnost delovanja informativno- publicistične dejavnosti, oz. tovrstne stalne komisije, ki kadrovsko ni bila urejena. Na predlog dr. Mače logan, prof. Jožeta Bogoviča in Janka Blasa so za predsednika informativno-publicistične komisije izvolili člana UO in predsednika KO DIS Zasavja Rudija Matka, kije postal s tem tudi člani IO DIS. R.M. O zborniku Trbovlje - V Trbovljah so se člani odbora KO DIS dogovorili o nalogah, ki jih je treba čimprej opraviti, tudi v zvezi s predstoječo letno (delovno) skupščino DIS, ki bo 11. junija 1994 v Slovenski Bistrici. Ugotovili so. da je v trboveljskem društvu že blizu 300 članov. Še naprej bodo člani KO dežurali. Spregovorili so o Dnevu izgnancev - 7. juniju in prireditvah, ki se bodo zvrstile ob lem dnevu. Glede na to, da imajo namen v prihodnjem letu izdati svojo publikacijo na območju Zasavja ob 50-letnici vrnitve izgnancev v domovino, so iz Trbovelj v odbor za to izdajo predlagali: Rudija Matka, akademskega slikarja Janeza Kneza, fotografa Stanka Weisa in slavista Slavka Guliča. Druge bodo izbrali še iz sosednjih občin Hrastnika in Zagorja. R.M. Ekskurzija v Benetke Zasavje - Društvo računovodskih in finančnih dela vce v iz Trbovelj je organiziralo 28. maja enodnevno ekskurzijo v Benetke. Ekskurzije so se udeležili člani društva iz vseh treh občin. S štirimi avtobusi so se udeleženci odpeljali najprej do nakupovalnega centra Palmanova. Po treh urah nakupovanja so se odpravili do Benetk. Peljali so sezvaporelompo kanalu Grande mimo barvitih beneških palač do Markovega trga. Ogledali so si cerkev sv. Marka, nato pa se vrnili čez most Ponte di Rialto mimo gotske cerkve Santa Maria Gloriosa dei Erari, si spotoma ogledovali beneške znamenitosti in prodajalne. Ob 18. uri so krenili iz Tronchetta nazaj proti naši državi. V hotelu Proteus v Postojni so se ustavili na večerji in družabni večer zaključili ob prijetni glasbi v zgodnjih jutranjih urah. J.B. Priznanja pohodnikom Dol pri Hrastniku - V društvenih prostorih PD Dol so 27. maja prejeli planinske značke šolarji, ki so v zadnjih dveh letih prehodili zasavsko transferzalo. Dvajsetjc bilo osnovnošolcev, petnajst srednješolcev. Čestitala sta jim predsednik PD Toni Pavlič in njihov mentor Brane Mravljak. F.M. Izleti Trbovlje- PD Trbovlje organizira skupinski izlet na Golico (1836 m) v nedeljo, 5. junija z odhodom avtobusa ob 5.30. uri od Komunale in s postanki na vseh avtobusnih postajah. Skupino bo vodil planinski vodnik. T.L. Moj pes je najlepši Trbovlje - Kinološko društvo Trbovlje je prejšnjo soboto organiziralo razstavo pasemskih in nepasemskih psov iz Zasavja. Razstava, ki je vključevala tudi ljubiteljsko ocenjevanje razstavljenih psov, je potekala na igrišču Partizana v Trbovljah. Prireditve se je udeležilo mnogo ljubiteljev psov. Številni lastniki so svoje pse pripeljali na razstavo in ocenjevanje. Med pritlikavimi psi je bil najbolje ocenjen pes lastnika M. Gruma, med večjimi pa mladi bernardinec lastnika T. Omahne. Sicer pa seje predstavilo na razstavi več deset psov štirinajstih pasem. Vmes so bili tudi mešanci. Organizatorji so bili s potekom prireditve zadovoljni. Letos je bila to že druga predstavitev. Dober vtis so dobili tudi številni gledalci in ljubiteljski ocenjevalci psov. Pred Kinološkim društvom Trbovlje je še ena velika naloga, ki jo bodo lahko izpeljali le ob pomoči raznih sponzorjev, domače občine, republike in še koga. 28. avgusta bodo namreč na stadionu ŠD Rudar v Trbovljah, pripravili I. državno razstavo čistih, rodovniških pasemskih psov. Upajo, da bo predsednik vlade dr. Janez Drnovšek lahko prevzel pokroviteljstvo. Te razstave se bo predvidoma udeležilo od 800 do 1000 psov. T.L. Novo vodstvo Ljubljana - Planinska zveza Slovenije je imela svojo skupščino 26. marca v Ljubljani. Skupščine so se udeležili predstavniki večine planinskih društev iz Slovenije, med njimi tudi predstavniki društev iz Zasavjain Posavja. Razpravaje bila pestra, saj so med drugim obravnavali častni kodeks s io venskih planince v, delo organov in komisij, sprejeli dopolnitve statuta, obravnavali lastninska vprašanja... V razpravi je sodeloval tudi predsednik PD Trbovlje Slavko Potrata. Za predsednika je bil izvoljen Andrej Brvar, v 11-članskem UO PZS je Drago Kozole iz PD Dol pri Hrastniku, član nadzornega od bora pa LojzeMotore iz Sevnice. T.L. Gasilci so tekmovali Na stadionu Rudarja je 21. maja potekalo medobčinsko tekmovalno srečanje gasilcev iz Hrastnika, Zagorja in Trbovelj. Organizator letošnjega srečanja je bila Občinska zveza Trbovlje. Po organizatorski plati je tekmovanje vodil predsednik Pavle Nemet, po operativni plati pa Srečo Kerin. Letošnjega srečanja seje udeležilo 45 tekmovalnih desetin, med njimi šest ženskih. Te desetine so izvirale iz okoli 30 gasilskih društev iz zasavskih občin Hrastnik. Trbovlje in Zagorje. Tekmovalnega preizkušanja znanj oziroma gasilskih veščin seje udeležilo preko 400 gasilcev. Mlajši gasilci so tekmovali v skupini A, starejši, veterani pa v skupini B. Svoje znanje so preizkušali v hitrosti, teku v štafetni obliki, tridelnem napadu, vaji s hidranti in še čim. Srečanje ni bilo izrazito tekmovalnega značaja, bilo je bolj srečanje s pregledom znanja in usposobljenosti članov gasilskih društev, ki se odražajo nato ob raznih priložnostih, posebno ob požarih, poplavah in drugih podobnih nesrečah. Vendar so najboljšim podelili pisna priznanja oziroma pokale. S srečanjem zasavskih gasilcev so člani te množične organizacije počastili tudi trboveljski občinski praznik ter dokazali, da stoletne dejavnosti ne zrahlja niti tako kruta družbena in gospodarska recesija. Tekmovanje je otvoril predsednik IS Občine Trbovlje Franc Beravs in se v kratkem nagovoru zavzel za krepitev pričujoče humane dejavnosti. Rezultati: Veterani: 1. TET Trbovlje, 2. Rudnik Trbovlje, 3. Rudnik Hrastnik. Članice A: 1. Ravenska vas, 2. Kotredež. Članice B: 1. Turje, 2. Cementarna Trbovlje, 3. TET Trbovlje. Člani A: 1. Dobovec, 2. TET Trbovlje, 3. Kotredež. Člani B: 1. TKI Hrastnik, 2. Kotredež, 3. ISKRA Trbovlje. T.L. in D.A. L ........— 1 m ym m j UJE uBj} t 8*S?S8$S ffl W#1 s?- WS?##:*:::: ##;:# #::# Novice iz dome Polde Eberl-Jamski V domu starejših občanov Polde Eberl Jamski na Izlakah deluje domska knjižnica, v katero radi zahajajo tako stanovalci kot delavci, knjige pa zadostijo tudi potrebam šoloobveznih otrok pri prebiranju domačega branja. V knjižnici je na razpolago preko 400 knjig, od katerih jih je veliko podarjenih, saj se je na prošnjo, objavljeno na radiu Trbovlje, odzvalo dosti Zasavcev, ki so knjige domu podarili in s tem še obogatili izbor knjig v kjnižnici. Med zadnjimi, ki se je prošnji odzval, je bil tudi Jože Kovačič iz Trbovelj, ki je domsko knjižnico popestril za kar 60 lepih, ohrajenih in vsebinsko pestrih knjig. Ker je interesza prebiranje knjižnih del v domu resnično velik, se obračamo s prošnjo tudi na vse, ki bi morda prispevali kakšno knjigo za popestritev domske knjižnice, zakarbi bili hvaležni tako stanovalci kottudi delavci doma. V ponedeljek, 16. maja je bila v Eberlovem domu na Izlakah slavnostna podelitev zaključnih spričeval zdravstvenim delavkam - bolničarkam. Spričevala je podelila ravnateljica Srednje zdravstvene šole iz Ljubljane prof. Slavica Navinšek. Šolanje je uspešno zaključilo kar 34 slušateljic, od tega 9 iz Doma starejših občanov Izlake, 5 .iz doma starejših občanov Trbovlje, 17 iz bolnice v Trbovljah, 2 iz Zavoda za zaposlovanje in ena iz Zdravstvenega doma v Trbovljah. Šolanje je trajalo dve leti, za večino od njih kar ob delu. Kljub velikim naporom je kar 9 abiturientk zaključilo šolanje z odličnim uspehom. Slavnostne podelitve spričeval so se poleg predstavnikov šole udeležili tudi predstavniki trboveljske bolnice in obeh domov za starejše občane iz Izlak in Trbovelj. Zaključek je izzvenel v kulturnem programu, ki so ga izvedli recitatorji in učenci OŠ Ivana Kavčiča, ter v prijetnem klepetu ob kavici. V Medijskih Toplicah je Gerontološko društvo Slovenije 20. in 21. maja organiziralo učno delavnico na temo O dementnosti. Program učnih delavnic je bil silno zanimiv, tako po vsebinski kot po predavateljski plati. Seveda je bil temu primeren tudi odziv, saj je bilo prijavljenih kar nad 100 slušateljev. Poleg vsebinsko - teoretičnih izvajanj, so imeli udeleženci na programu tudi ogled doma sterejših občanov na Izlakah. Trboveljčani v Dobrni Trbovlje - Društvo upokojencev Trbovlje organizira tudi letos srečanje vseh svojih članov, pa tudi drugih občanov, ki bo jutri ob 18. uri pred domom Svobode Dobrna na Dobrni. Srečanje bo v znamenju spomina na Alojza Hohkrauta in v počastitev občinskega praznika občine Trbovlje, 1. junija. Na srečanju bodo nastopili Moški pevski zbor DU Trbovlje pod vodstvom Alberta Ivančiča, Ženski pevski zbor DU Trbovlje pod vodstvom Nande Guček ter V,S - Vokalno instrumentalna skupina DUT. Predstavile se bodo tudi članice ročnodelskega krožka DUTz razstavo svojih izdelkov, ki jo bodo pripravile za ogled v prostorih doma Svobode Dobrna. Na srečanju bo v družabnem delu sodeloval zabavni ansambel Jantar. T.L. Radovljičani v Zasavju Kum - Pred dnevi je Zasavje obiskala skupina upokojencev iz Radovljice. Z avtobusom so se pripeljali do Lontovža, nato pa so se povzpeli na Kum. Vračali so se preko vasic onkraj Kuma do Podkuma. Tu jih je že čakal avtobus, s katerim so se (z dobrimi vtisi) nato vrnili v Radovljico. T.L. Obisk v Gorici pogledu. Na zboru jena željo in vabilo organizatorjev nastopil tudi Moški pevski zbor Društva upokojencev Trbovlje. Pod vodstvom Alberta Ivančiča so peli slovenske narodne in delavske pesmi. Vzdušje je bilo imenitno. Medsebojne vezi so se znova utrdile. T.L. Ročnodelske upokojenke v Idriji Trbovlje - Članice ročnodelskega krožka Društva upokojencev Trbovlje so bile prejšnji četrtek na obisku čipkarske šole v Idriji. Namen njihovega obisk je bil, da se seznanijo z najnovejšimi dosežki na kleklarskem področju. Ročnodelski krožek pri DUT je že leta dolgo znan po svojem zelo uspešnem delovanju, kar dokazujejo vsako leto na razstavi v Delavskem domu ob Tednu upokojencev. Krožek vodi Lojzka Vengust. S takimi obiski so trboveljske upokojenke, članice tega krožka, pridobile marsikaj, kar bodo s pridom uporabljale pri svojem bodočem delu. T.L. Jeseniški upokojenci v Trbovljah Trbovlje - Trboveljski upokojenci so se prejšnjo soboto odpravili na občni zbor, ki ga je izvedlo Društvo slovenskih upokojencev za Goriško v Gorici. Zbor je potekal v Kulturnem domu v Gorici. Predsednik DUT Florjan Plevnik je goriške slovenske upokojence toplo pozdravil v imenu vseh trboveljskih upokojencev ter društva in jim posredoval priznanje za njihovo vztrajanje v narodnostnem in socialnem Trbovlje - Danes prihajajo v goste v Trbovlje člani Društva upokojencev Jesenice. Predstavniki DUT jih bodo pričakali že v Litiji. Od tu bodo najprej šli na grad Bogenšperk, razgovori pa bodo potekali v klubskih prostorih Društva upokojencev T rbovlje. Jeseniške in trboveljske upokojence povezuje listina o pobratenju. T.L. Kadar gledam Andreja Rozmana in Derganca v TV reklamah za loterijo 3X3, mislim da ne zna šteti do pet. Naivno gleda po svetu in včasih kaj ponovi za "Olijem". V svoji preproščini nam je simpatičen kot Stanley. Malokdo ve, da Andrej Rozman - Roza ni samo dober gledališki igralec, kol se je predstavil v zadnji abonmajski predstavi v Hrastniku, ampak tudi avtor gledaliških del, radijskih in TV iger, pesnik,... Na vseh teh področjih seje izkazal kot mojster slovenske besede, ki na duhovit, izviren in zanimiv način razgrinja probleme svojega časa. Tako se je lotil Molierove komedije Tarmile in ji dal moderno preobleko. Molierov meščan Orgon postane naivni poslovnež. Okrog njega je postavil kreature različnih družbenih slojev, kakršne si zamišlja čez nekaj desetletij, če se bo svet vrtel tako naprej. Od moralne pokvarjenosti do ekološke brezbrižnosti. Komedija v izvedbi slovenskega mladinskega gledališča je bila na reviji komedijskih predstav v Celju ocenjena kot najboljša v sezoni 1993. Tudi Hrastničani so predstavo nagradili z dolgotrajnim aplavzom. Navdušili sojih duhoviti dialogi v verzih, zvočni efekti, svetlobni učinki, svojevrstna glasba... in odlična igra igralcev v ženskih vlogah. Si se že prej ukvarjal s pisanjem za gledališče? "Pisal sem že za gledališče Ana Monro, za TV pa sem predelal Levstikovega Junteza. To sem oddal pred kratkim. Prav tako radijsko igro, kije nekakšna parodija na kriminalke. Sicer sem izdal že dve pesniški zbirki. Za odrasle 1987 leta S smetano nad jagode, lani pa pesmi za otroke Rimanice za predgospodiče..." Kot svobodni umetnik sodeluje tudi pri improvizajskih tekmah v KUD France Prešeren. Nastopaladve ekipi, ki med seboj tekmujeta. Naslove oziroma sugestije za igro dajejo gledalci. Taprojekt mislijo v bodoče razširiti v tekmovanje sedmih improvizacijskih ekip. Fanči Moljk Pod tem naslovom, je potekala v petek, 27. maja v gledališki dvorani DD Trbovlje letošnja osrednja prireditev Glasbene šole Trbovlje. Polna dvorana navdušenih poslušalcev je zbrano poslušala program, ki so ga v tej šoli skrbno pripravili učenci in učitelji. V koncertnem programu so sodelovali v kitarskem duu Kristjan Omahen in Robert Murko (učitelj Rudi Grahek), mladepianiste je zastopala Tanja Božiček (Ida Virt), violiniste Iztok Pavlič (Dragana Banjac), harmonikarje Denis Potrbin (Marjan Korošec), flavtiste Barbara Černe (Vilma Lučič) ob spremljavi Urške Meglič - Sadiki, klarinetiste Janez Benko (Jože Kotar) ob spremljavi Ide Viri. V klavirskem duu siti nastopili EvaTreven in Katja Krevl (Urška Meglič - Sadiki), predstavili sla se dve skupini baletni kov (ŽužanaBartha), kvartet klarinetov (Jože Kotar), trobilni ansambel (Marjan Korošec), harmonikarski orkester pod vodstvom Matjaža Kmeta, godalni orkester pod vodstvom Marjana Korošca in zbor DIN DON zborovodkinje Helge Briner. Na koncu seje predstavil še pihalni orkester glasbene šole pod vodstvom Jožeta Kotarja. Glasbenega večera se je udeležil kot gost Janko Moder, znani prevajalec, pisatelj in pesnik. Ob njegovi navzočnosti je bila prvikrat izvedena skladba Palčki gredo na izlet, ki jo je napisal Janko Moder, uglasbil pa Marjan Korošec. Izvedel jo je godalni orkester skupno s zborom DIN DON. Tako učenci kot tudi ansambla in orkestra so izvajali dela skladateljev iz domače, v glavnem pa tuje svetovne glasbene literature. Večer je vodila Barbara Kužnik, celotno organizacijo glasbenega večera pa je imel na skrbi ravnatelj šole Marjan Korošec. Obsežen programje potekal gladko, nastopajoči so se izkazali z odlično izvedbo, številna publika pa je bila navdušena, kar je pokazala z glasnim ploskanjem in odobravanjem. Tine Lenarčič ^ ................... ^ Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Nanda Vsak večer Vsak večer se moje misli privijejo k tebi. Vsak večer je moje telo vroče ob misli na tebe. Vsak večer polete moje želje v neskončnost. Vsak večer te ni. ZABEUmO Hrastnik Bela, modra, vijolična je bil naslov predstave v dveh dejanj ih, ki sojo prejšnji teden predstavili člani dramskega krožka. Nastopilo je dvanajst igralcev. Zapleti se začnejo v poletni šoli, kjer se srečata dva fanta, ki sta si podobna... Odigrali so tri predstave. Avtorica teksta in režiserka predstave je Manja Goleč. Plesna revija GŠ iz Litije, Radeč, Hrastnika in Trbovelj je 24. maja nastopila v DD. Kot gost je nastopila tudi ritmična skupina iz begunskega centra v Hrastniku, kijih že od lanskega septembra vodi begunka Emica Klenovšek. F.M. Trbovlje VVZTrbovijejeod 24. do 27. maja organiziral prireditve pod geslom Prijazen vrtec v letu družine. V Likovni galeriji v DD so pripravili razstavo likovnih izdelkov, ki so bili tudi naprodaj v korist SBT za nakup mamo-grafa. Organizirali so še srečanje cicibanov, srečanje cicimatu-rantov, okroglo mizo o predšolski vzgoji, slavili 15. obletnico delovanja Pikapolonice, itd. SKD - Srednješolsko kulturno društvo iz Trbovelj je 29. maja gostovalo s folklorno skupino v Zgoniku pri Trstu. Na vabilo domačega društva so že četrtič sodelovali pod vodstvom mentorice prof. Nives Škrbec, na skupni prireditvi. MoPZ Društva upokojencev pod vodstvom Alberta Ivančiča je28.majapripravil krajši koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v KD v Gorici. ZKO Trbovlje je 31. maja organizirala občinsko revijo otroških in mladinskih pevskih zborov z naslovom Zapojte z nami. V večernih urah se je na odru DD zvrstilo deset zborov z okoli 350 mladih pevcev. Nastopili so: cicibani VVZ Trbovlje, zbori posameznih pedagoških enot OŠ, zbor DIN-DON GŠ, dekliškapevskaskupinain MPZ. Prireditev je povezoval Stašo Bulkovič. Zborovodje so se po končanem nastopu srečale z Mitjem Gobcem, ki je ocenil njihovo izvajanje in jim svetoval za nadaljne delo. Zagorje V avli DD so 27. maja otvonli razstavo akademskega slikarja Sama Šilesa. Razstava bo odprta do 17. junija v času drugih prireditev, za skupine tudi dopoldan. D.H. Litija GŠ Litija je imela v zadnjih dveh tednih dve prireditvi. 20. maja je bil v dvorani na Stavbah večer plesa in baleta. Nastopili so domači učenci pod vodstvom Žužane Bartha, gostovala je plesna skupina Dl iz Ribnice in cerkveni OPZ iz Ljubljane -Bežigrad. Zaključni koncert GŠ je bil 27. marca. Nastopili so učenci iz vseh oddelkov pod mentorstvom Uroša Hribarja, Žužane Bartha, Zlatka Špojlarja, Zdravka Jesiha, JasneGorenšek, Andrej e Dremelj, Helene Fojkar in Dušana Drobniča. Gostovala je šola Yamaha iz Gabrovke, ki jo vodi Igor Beuermann. Godba na pihala je imela 26. maja pred športno dvorano v Litiji promenadni koncert. Srečanje mlad ih pevcev ZKO Litija je bilo 27. maja v OŠ Gradec. Udeležilo se ga je 350 otrok iz enajstih zborov. Število mladinskih in otroških pevskih zborov seje v zadnjih dveh letih povečalo za štiri. Tokrat so nastopili: OPZ OŠ Vače pod vodstvom Marte Obreza, OPZ OŠ Gabrovka - zborovodkinja M arj ana Ob lak, OPZ OŠ Šmartno - zborovodja Janko Slimšek, OPZ OŠ Litija - zborovodkinja Jožica Dobravec, župnijski OPZ Žvrgolevčki Šmartno - zborovodkinja Marjana Vidic, OPZ EPP OŠ Lilija- zborovodkinja Marija Mihelič, OPZ OŠ Dole -zborovodkinja Marjana Oblak, MPZ OŠ Vače - zborovodja Ivan Kolar, MMPZ OŠ Litija -zborovodkinja Selma Gradišek, MPZ OŠ Gradec - zborovodja 5 Ivan Kolar in MPZ OŠ Šmartno-zborovodja Janko slimšek. ® V KD Šmartno je bil L junija E klavirski recital Veronike K Hauptman. Samo Siles RAZSTAVE Hrastnik: V Galeriji Horvatič si lahko ogledate stalno zbirko avtorja Vinka Hrovatiča. Trbovlje: Slikarka Ivanka Uršičje postavila na ogled 18 del v spodnjih prostorih rudarskega počitniškega doma Planina. Trbovlje: Do 10. junija je v Batičevem salonu na ogled razstava fotografij - izdelkov otroške fotografske šole, ki sojih izdelali otroci iz vrtcev in OŠ pod vodstvom mojstra Vlastje Simončiča. Zagorje: V Avli DD je na ogled razstava akademskega slikarja Sama Šilesa. Trbovlje: 4. junija ob 19. uri bo v domu Svoboda v Trbovljah 21. revija devetih pevskih zborov iz zamejstva in Slovenije pod geslom Pesem ne pozna meja. Peli bodo slovenski pevski zbori iz Tržaškega, avstrijske Koroške, Porabja in Slovenije. Organizator jeMePZ Svoboda in KD Svoboda Trbovlje.___________________ KONCERTI Kisovec: Vsoboto,4.junijaob 19.30 uri bo v dvorani DPD Svoboda koncert treh moških pevskih zborov: Radomlje, Dobrna in Loški glas. Dol: 6. junija ob 18. uri bo v kinodvorani letni koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ. Trbovlje: V petek, 10. junija ob 19.30 uri bo v dvorani glasbene šole recital klarinetista Janeza Benka, učenca Jožeta Kotarja. Spremljala ga bo Ida Virt. Izvajal bo dela Hrubyja, Stanitza, Lovca, Bozza in Barata. FILMSKO GLEDALIŠČE Zagorje: 7. junija ob 21. uri bodo v DD v okviru 22. filmskega gledališča predvajali ameriški film Philadelphia. Narodnozabavni ansambel Rompompom sestavljajo glasbeniki iz različnih koncev Slovenije. Skoraj vsi člani skupine so že igrali v različnih ansamblih in si tako nabirali izkušnje, nakar so se združili v en sam Rompompom, ki seje obdržal skupaj zdaj že dve leti. Čeprav so člani ansambla večji del svojih nastopov oblečeni v narodne noše, ne igrajo in pojejo samo domačih viž, saj je na njihovi prvi kaseti posnet dokaj pisan repertoar pesmi od balad do rockovsko obarvane glasbe. "S snemanjem naše prve kasete smo pričeli v začetku letošnjega leta, izšla je v mesecu marcu v založbi Sraka v nakladi dva tisoč izvodov," je povedal klaviaturist Marko Kerbs, kiživi v Litiji: "Snemanje je potekalo v novomeškem studiu Metulj, ki je last našega pevca in solo kitarista Marka Pezdirca. Ta poje v duetu s pevko Marjeto Aleš." Rompompom uganjajo še: klarinet in saksofon Tomaž Zlobko, trobentar Franc Spruk, bas kitarist in baritonist Marko Jerič ter kitarist in pevec Niko Zlobko, ki ima gotovo največ izkušenj med njimi, saj je kar trideset let nastopal s Slaki in je nekakšen duhovni vodja ansambla. Niko Zlobko je aranžiral tudi vse pesmi, ki jih je napisal že znani tekstopisec Ivan Malavašič. Rompompom se je že lani z istoimensko skladbo uvrstil na prvo mesto Lojtrce domačih. Po izidu kasete so v sodelovanju z RTV Ljubljana posneli nekaj video spotov in tako postali tudi redni gostje v nedeljskih oddajah Po domače. "Še preden smo posneli kaseto, smo dosti nastopali v tujini. Z video posnetki in kaseto pa se je povpraševanje še povečalo," pravi Marko in nadaljuje: "Tudi naš prvi skupni nastop smo imeli v Avstriji, kjer smo do zdaj imelinajvečšpilov. V zadnjem času si želimo več nastopov doma - nekaj smo jih že imeli in to predvsem na gorenjskem koncu. Mislim, da smo v nasprotju z drugimi narodnozabavnimi ansambli dokaj hitro prodrli, saj nam je uspelo v vsej tej poplavi glasbe najti svojevrsten zvok, kar je v konkurenci zelo pomembno." Predvsem na koncertih v tujini so opazili že tudi stalne poslušalce, ki jih spremljajo na vsakem nastopu. Pred kratkim je ansambel Rompompom posnel tudi kaseto Zvočno pismo, ki je bila poslana na radijske postaje v Latinsko Ameriko ter Avstralijo, povsod tja, kjer živijo slovenski izseljenci. Njihova glasba se vs bolj pogosto vrti tudi na naših radijskih postajah. Rompompomovske ambicije so resne, saj se člani že pripravljajo na snemanje svoje druge kasete. Karmen Verdenik Kaže, da ho v kratkem končno izšla nova kaseta in 1 CD pevke Regine Regina, ÌfÉlÌ|::|:jj|ll|||:ihÌ|ÌÌÌ|l: samostojno, je pesmi snemalavstudin Alex. Avtor seh pes' Kogoj, delovni naslov CD je Liza Ijiibi ja//. Pri projektu jt je pomagalo nekaj znanih slovenskih ustvarjalcev. Med drugimi tudi Alenka Godec, Jani Hace, Marta Zore... V trgovinah že lahko kupite najnovejšo CD ploščo Irene Vrčkovnik Ob že znanih pesmi h (Balada o kopališkem mojstru, Maj šocej . ) so na plošči tud, do seda) neobjavljene pesmi. Irena po porodu že pridno nastopa in ena izmed njenih pesmi je že sprejeta na letošnji festival Melodij morja in sonca. Saj ni res,pa je. Andrej Gumilar (ex-Spìn) je ustanovil novo skupino, ki se imenuje Spin.v. lzvimó,ni kaj!Po imenih ostalih CM JW,V. naslov je Zvezde padajo,- Novo CD ploščo je izdal tudi Pavle Kavec - rocker, ki na slovenski glasbeni sceni vztraja že vrsto let. Mlajši poslušalci se ga verjetno najbolj spomnijo z lanskoletne Pop delavnice, ; Starejši pa se verjetno še dobro spominjajo skupine Oko. Na CD plošči je I S pesmi, avtor večine je Pavle sam. .... T AŠ Magdalena Tovornik - mariborska županja je prav gotovo poznana vsem Slovencem (ali pa vsaj tistim, ki so malo bolj razgledani). Verjetno pa ni znano vsem, da seje Magdalena na poti v trgovino spotaknila in se lažje poškodovala. Sedaj bo nekaj časa v domači oskrbi. Upamo, da ni tako nerodna tudi na "vladarjevem stolčku". Tanja Starič, znana televizijska novinarka, ki je poročala iz kriznih vojnih žarišč, parlamenta, in še od kje, je stopila na glasbeno pot. Prepeva namreč svojemu enomesečnemu sinu, ki gaje imenovala Matija. Trditev iz prejšnjega Zasavca je potrjena. Matjaž Tanko, voditelj TV Dnevnika, je v kratkem doživel kar dva šoka. Prvijebil.ko sejespustiizelastikov90metrsko globino-skočil je z mostu v vodo. Drugi šok gaje doletel, ko je izvedel za prenovljen studio na televiziji. Matjaž je oba šoka uspešno prebolel. Helena Blagneje verjetno dobila najlepše darilo za rojstni dan. Jan Plestenjak ji je podaril pesem, ki je namenjena le njej. Helena je povedala, dajo bo rada delila z svojimi oboževalci. Poletjejepred vrati in z njim prihajajo super novosti klubaMesečine. Ob petkih pripravljajo vse bolj popularne karaoke in najboljši pevci si bodo lahko v finalu pripeli zares bogate nagrade. Ob zaključku šole bo S.junija ples za vse maturante, 10. junija pa bo ples za vse srednješolce - pripravljajo bogato izbiro coctailov, frapejev in sladoledov po sprejemljivih cenah. S.G. Distillali ìshcd (Jt-ntlfinun A I M- [i' I ^ i Ars.niont Hallom) , je, ko. se /a tl,,iéno AmCPlkCl - obljubl)CnG de/eh... Comminato America (prav hollywoodsko komedijo ........................ tako Arsc''MO spodolii, zgodba o uspehu. Skozi duhov ito in meutali.e.uo Murphv, o človeku, ki je po nje«a pa še James Karl Za popestritev precej nadvse kritično komedijo se mojem mnenju med vsemi Jones). z:n;s:rrr o»^ momenta in maščevalnosti. Z malce zlobe in vulgarnosti, bi prišteli filme, v katerih je poleg jajo) pod naslovom Ravv in Kddio Murphv je umetnik lahko napisal, da Kd die počne vsegadokazal tudi,da sedobro Deiirious. Ugledni režiserji, v svojem poslu. V Ulmu in v (na filmu) kongresu to, kar ujame v kombinaciji z drugimi kot so Martin Brest, lom resničnem življenju. Igra kongres že vseskozi počenja zvezdami Hollvvvooda: Boomc- Scott, JohnLandisinWalter niajhuega prev arai,ta, kise davkoplačevalcem. Bese«lica,ki rang (z Crace Jones), 4Shrs i„ Hill vam vedo o njem pov^ jc odloči! vstopiti v prvo ligo jo imam v mislih,.se začne na J. Another 4Shrs (z Nickom dati le najboljše, (hi tudi) v svojem poslu - med goljufe Naj ho to dovolj o vsehini. Še Noltom), -1 radimi Places (z zato meninu da je Ugletleu in umetnike zaslepljevanja malce statistike in zanimivosti Danom Aykroydom in Jamic gospod komedija, vredna velikega stila. Skratka - o temnopoltem 1'enomenu, ki se Lee Curtisi, Harlem Mghts ogleda, vrgel seje v politiko. Še več. skriva za imenom Kddie (katerega je tudi režiral - z Tommy pROqRAM TRBOVLJE - DELAVSKI DOM 2.-6. NUNE POJEJO (kom.), čet., sob., ned. ob 17. in 19. tiri, pet., pon. ob 17. uri. 7.-9. PELIKANOVI SPISI (trill.), tor., sre., čet. ob 18. in 20. uri. ZAGORJE-DELAVSKI DOM 2. -5. WAYNOV SVET (kom.), čet. ob 19. uri, pet., sob., ned., ob 18. uri. 3. -7. PELIKANOVO POROČILO (trill.), pet., sob., ned. ob 19. uri, pon., tor. ob 19. uri. 7.-9. PHILADELPHIA (drama), tor. ob 21. uri, sre., čet. ob 19. uri. KINO HRASTNIK 2. -3. MI SE IMAMO RADI (kom.), čet. ob 20. uri, pet. ob 18. uri. 3. -5. ŽIVI (drama), pet. ob 20. uri, sob., ned. ob 18. in 20. uri. 8.-9. PELIKANOVI SPISI (trill.), sre., čet. ob 20. uri. KINODVORANA-DOL PRI HRASTNIKU 4. MI SE IMAMO RADI (kom.), sob, ob 18. uri._ KINO IZLAKE 5. WAJNOV SVET 2 (kom.), ned. ob 20.15. uri. O pevcu Milanu Petroviču je bilo mogoče že veliko prebrati in slišati. Kar lepo število časopisnih člankov sc je pričelo s stavkom, daje Milan pravzaprav prvi slovenski rocker. Pelje v mnogih znanih skupinah, zadnja leta pa nastopa samostojno. Mlajši poslušalci se ga verjetno najbolj spomnijo po slovenskih priredbah pesmi, ki jih je prepeval dno Modem talking,drtigi ga poznajo kot člana skupine Prah... Ne glede na to, kdaj ste prvič slišali zanj, je pomemben podatek, da je pred kratkim izdal svojo tretjo samostojno kaseto. Njegovo sodelovanje /, Miho Kraljem, poteka že vrsto let. Tudi na Milanovi najnovejši kaseti sta sodelovala. In tako kot smo že vajeni, tudi tokrat je večina pesmi priredb znanih svetovnih hitov. Miha je programiral in odigral vse klaviature, omenimo pa lahko predvsem dve pesmi, ki izstopata. Prva ima naslov Poslednje pismo (gre za priredbo pesmi Glose encounters skupine Clouseau), druga pa je Diamanti (v originalu jo jepel Zucherro). Na vprašanje, po kakšnem ključu M ilan izbere pesem za priredbo, mi je odgovoril, da pač izbira pesmi, ki so mu všeč. In Milan je všeč poslušalcem. Kasete že vrsto let izdaja v samozaložbi, tudi za distribucijo skrbi sam. Kljub temu, daje reklam v slovenskih medij ih bolj malo, je prodaja več kot odlična. In po izboru bralcev revije Kaj je njegovo ime že nekaj let zapored med prvimi petimi najbolj popularnimi pevci pri nas. Prav tako lahko na lestvicah za naj pesem leta vsako leto zasledimo kakšno njegovo pesem. Čeprav že dolgo živi v Piranu, ni pozabil na svoj Maribor in Štajerce. Tako nastopa vsepovsod. Letos poleti ga bo moč videti v Izoli, kjer bo zabaval staro in mlado. In če vas bo pot zanesla tja, njegovega nastopa ne zamudite. Njegove pesmi so tako dobro narejene, da sem ob instrumentalnih delih včasih celo sam pomislil, da poslušam original. Tomaž A. Štojs mfl wf m f Wi /ivj..! koritnice so /e skon.j m. ( cpn.v rns ponlnic še ni luistopii uradno, pa so srednjcSolcf že okuženi s počitniškim vlnisom. Skoraj nikomur se nič več ne ljubi, učitelji spet "jamrajo" zaradi prehitro zaključenih ocen, Oskar je spet poln maturantov, ki se poslavl ja jo od srednješolskih klopi inse (ne) učijo za zaključne izpite. Čeprav seje tempo dijakov, vsaj ka. se šole tiče, popolnoma spremenil, se od šole nikakor noče lomi srea. /.adnje dni so pa največ videli na Gimnaziji -ekonomski srednji šoli \ I rhovljah Komu ustreže in mu "začara” osebo, ki mu je všeč, drupepa spet razočara. Ka/.očarani prav pobu o niso Člani nov inarskepa krožka, saj so končno dobili tako z.aželjeuo kamero. Upa jmo, da bodo njihove oddaje sedaj (šel ladjše.' Sle vedeli, daje lahko včasih tudi sam pouk zanimiv. Dijaki Kkonomskc sole so meti uro soeiolopije ohiskali vrtec in se spoznali/, našimi malčki in se malce poiprali z njimi. Preberete pa si lahko tudi o dijakih, ki živijo v dijaškem domu Trbovlje in o stvareh, ki jim krajšajo prosti čas. Ni iz trte zvito, daje dijaški dom res ena "vesela hiša"... Petm Maiiiraitljc sc poslavljajo Končali so se dnevi, ki so bili mučni in obenem zabavni za vse profesorje, še posebno pa za dijake prvih, drugih in tretjih letnikov, saj so četrtošolci poskrbeli za vse. Saj veste, kako je zadnji teden pred odhodom iz srednje šole. Maturantje pojejo profesorjem, tretješolce pošiljajo na Kum, Čemšeniško planino, po kremšnite in še kam. Za vstop v četrti letnik si je pač treba priboriti ključ, drugače lahko vsi še enkrat sedijo v tretjem letniku, ha, ha, ha. Seveda maturantje poskrbijo tudi za vse tiste, ki imajo na sebi oblačila takšne barve, kijih lahko zadnji teden nosijo le naši dragi četrtošolci, ziato je bolje, da upoštevamo njihove želje, ker drugače lahko marsikdo pristane pod straniščno pipo in je umit za leto dni. Zadnj i dan pa še prepevanje po razredih in vožnja s traktorjem. In vse to se je za letošnje maturante že končalo. Sedajjihčakajo še zaključni izpiti in vpisi na fakultete. Dragi četrtošolci. Čeprav ste nas dodobra namučili, bomo vseeno držali pesti za vas, da boste dosegli željene cilje. Saša Grobljar ... Dastara ljubezen nitónli nÌN (Eu), saj^^flJffidrjgdrzUa skti^Itj Isto pa ne mksjyno recTštaTinojN se pred nekaj tedm^jzšla. r^di in s ten^flSEfegla Urš KataftoiH.fEu). Grej razšla, m 'potrjtteta^rina K.(Gost.) in Od epravnemoema več - ali pa spet? OŠ) iil^omnlarestro.), saj sta anka^.fEuirje zapustila Ronita fTRadaš^unata tudi Mašo M.(Eu) in D.(Eu)5^a^; prijateljsko je ri^lllifeydi^uija B.(Gim.). Klemen B.(Gi}#) še vectóHuW ukrarfTFSSj^di Staile K.(Eu), ki ga ncizmcrrtf ljubi. Ljmiezerj^mtSfjMatieenvH^zim.) in Tanjo J.(Eu) že tj^oi trajjuj^kaj časii Grega pa je očitno bolj v^eč no^iršk tedni pobližc spq;ma£jTanja skupaj, kaj pa se dogaja s Ta|ijo še ni uspelo ugotoviti. rečilpaVji Di(Oi§). Dafnjrmu O.(Eu) mcsjlp kt\[ pa domhče, saj gu je pred R.(Ein in ShnonjV.fEuTšhi^šeVedno '(Eu) iiAMiJjem D.(Eu), panam King Kong from Mars Uresničene želje Članom novinarskega krožka Gimnazije in ekonomske srednje šole se je pred kratkim uresničila želja, ki pa je ni uresničil ne božiček, ne dedek mraz, ampak so si jo mladi novinarji s trudom uresničili kar sami - seveda pa sta jim pri tem pomagala tudi prof. Majdičeva in prof. Pajk. Vse leto so "tekali" po tovarnah in podjetjih, ter prosili pri najvišjih za kakšen tolar. Nekje so bili uspešni, drugje neuspešni, vendar niso izgubili upanja in denar so iskali naprej. In sedaj so zbrali dovolj denarja in kupili kamero, ki bo le njihova last in bodo lahko posneli, kar j im bo srce poželelo. Pa saj si to zaslužijo, kajti celo leto so se trudili in se dokopali do "zlata". Tako lahko potrdimo znani pregovor "Brez muje se še čevelj ne obuje". Naši novinarji so se zelo mujali in uspeli. S.G. Tudi srednješolci smo otroci To drži kot pribito, vsaj za učenke 2.e iz Ekonomske šole, ki smo se pri uri sociologije zmenile in namesto navadnega pouka odšle v vrtec obiskati najmlajše in obuditi spomine na brezskrbna otroškaleta. Ko so nas mlade neugnane oči zagledale, so vsi hoteli pokazati, kaj znajo. Saj veste, kako neugnani in željni pozornosti so najmlajši, saj smo bili tudi mi takšni. A počasi so se začeli umiijati in vsako dijakinjo so pregledali od nog do glave, prav prijetno presenečeni pa so bili, ko smo dekleta le za njih zapele pesem En mali slonček, kije bila spomin na naša leta, preživeta v vrtcu. Igrali smo se tudi telefon in malčkom seje pri besedi otorinolaringolog prav pošteno zataknilo in sledil je le še smeh. Zakonec so zapeli še pesmico in se tako poslovili od "starih " otrok. Resje bilo lepo za nekaj trenutkov stopiti v svet naj mlajših. S.G. Odprta vesela hiša Takole nekako izgledajo sobe v veseli hiši. Prebivalci Šuštarjeve kolonije v Trbovljah se pogosto sprašujejo, kaj se dogaja v hiši s številko 42/a. Dijaški dom Trbovlje oziroma Happy Hous(e) je med tednom dom 42 dijakinjam in dijakom, ki obiskujejo zasavske srednje šole. Da bi pokazali, kaj vse delajo poleg obveznosti, kijih imajo v šolah, so dijaki v četrtek, 26. maja "odprli vrata" za vse svoje sosede, starše in ostale Zasavce. Predstavili so se z najrazličnejšimi izdelki. Obiskovalci so lahko poiskusili odlično pecivo in torte, ki sojih pripravile dijakinje Srednje gostinske in gospodinjske šole, si ogledali likovne in kiparske izdelke. Na ogled so bila tudi ročna dela, cvetni aranžmaji, pa sevedaglasilo dijaškega doma. Poleg likovnega, novinarskega, video, kulturnega, tehničnega krožka se lahko dijaki dijaškega doma postavijo tudi z avtogenim treningom učenja ( mentor je prof. Pintarič), ki ga obiskujejo tudi dijaki drugih zasavskih srednjih šol. Življenje v domu, ki velja za enega izmed najboljših dijaških domov v Sloveniji (vsaka soba ima svojo kopalnico in stranišče) torej ni dolgočasno in upajmo, da bo tako tudi ostalo! Starši kadijo Moj oče kadi. Kadar mu rečem, naj neha, me zavrne: "Če le moli, pojdi iz sobe!" Mama nikoli nič ne reče, ker se ne bi rada prepirala. Moja sestra pa je še premajhna za te stvari. Edino jaz imam kaj reči pa še takrat jih slišim. Oče je nekoč dejal: "Saj boš videl fant, ko boš ti odrastel, boš tudi ti kadil. Grem slavit." .laz bom zmeraj držal to stavo, ker nikoli ne bom kadil. Andraž, 7.b Moj oče kadi kot "Turek". Če sem nekaj časa zunaj in potem pridem v dnevno sobo, se mi zdi, kot da sem prišel v dimno celico. Vse je zakajeno, dim se vleče v oblakih, zato se mora dnevna soba neprestano zračiti. Pravi pa, da se ne more odvaditi kajenja. Robi, 7.b Moja starša oba kadita. Ta dim mi smrdi. Kadar kadita, mi gre na živce. Včasih je dnevna polna dima. Ata pokadi do tri škatle cigaret, mama pa eno. Ker kadita sem verjetno tudi jaz že zasvojen s tem strupom. Zelo vesel bi bil, če bi oba nehala kaditi. Muharem, 7.b Moj oče je kadil. Ko sem bila zraven njega, mi je cigaretni dim smrdel in meje začela boleti glava. Zelo dolgo sem to prenašala. Najprej sem to povedala mami, naj moj oče neha kaditi. Mama mujezmeraj govorila: "Nekadi!" On ni na to nič reagiral. Potem sem se pa pokorajžila jaz, ko je sedel v dnevni sobi in kadil. Rekla sem mu : "Poizkusi vsaj dva dni zdržati brez cigatere". Rekel je, da bo preizkusil. In res dva dni ni kadil. Ko je potekel tisti čas, sem rekla:" Ali ti je bolje ali slabše?" Rekel mi je, da mu je bolje. Rekel mi je, da ne bo več kadil. In res en teden ni kadil. Takrat sem mu podtaknila cigarete. Rekla sem mu, naj kadi in mi je rekel, da mu cigarete smrdi. Od takratje zdrav. Odkar ne kadi, je že tri leta. Ko sem ga odvadila kaditi, sem dobila od mame eno čokolado. Tudi oče mi je hvaležen. Vesna, 7.b Zemlja pri zdravniku "Zemlja, pojdi k zdravniku!" je dejala Luna. Zemlja se je klavrno odvlekla: "Saj bom šla!" "Tvoji problemi so vse večji, če bi šla že prej k zdravniku, bi ti bilo lažje." je Luna pripomnila. Zemlja je bila tiho in je odšla proti bolnici. Vsedla se je v čakalnico. Vrata so seodprla, ven je stopila zdravnica in pozdravila Zemljo:" Dober dan, zdravnik bo kmalu tu." Zemlja je prikimala, rekla pa ni nič. Prišel je zdravnik in veselo pozdravil:" Kaj bo dobrega?" "Dobrega nič," je Hrastničani so sc na tekmovanju družabnih plesov osnovnih šol Slovenije zelo dobro odrezali - prva dva mesta - skupini D od 1. - 4. razreda, prvih šest mest skupine E od 5. do 8. razreda in prva štiri mesta v skupini A od 5. do 8. razreda, na sliki so plesalci z diplomami. Mentor: Albin Šeško. Zemlja klavrno dejala. "No, vstopite! "jo je povabil zdravnik. "Kakšni so problemi?" jo je nato vprašal. "Vročino imam," je Zemlja pogledala zdravnika. Zdravnik jo je spraševal: "Kako je do tega prišlo?" "Veste, moji otročički Zemljani niso nič pridni. Odkrivajo nove spreje in lake. Uničujejo moj slamnik, ozon namreč. Nastala je luknja, zdaj me pa sonce preveč draži in... dobila sem sončno vročino." Zdravnik sije nataknil očala:"Pri tem vam zdravila ne bodo pomagala. No, za to bolezen vam lahko pomagajo le Zemljani." Zemlja je povesila glavo, saj je vedela, da Zemljanom za to ni mar. Katja Žerko, 4.g, PE Ivana Cankarja, Trbovlje Rad imam ribištvo Bilo je lepega, sončnega dne, ko sem se odpravljal lovit ribe. Odšel sem v sobo, vzel ribiško palico in druge ribiške stvari. Zunaj pa je sedel sosed. Rekel je: "Danes ne bo nič". Jaz pa sem bil liho, se vsedel na kolo in odšel. Bilo je prvič. Ko sem prišel za Savo, sem videl, kako plavajo po vrhu krapi. Takoj sem razpakiral pai ico, vzel kru h in ga natakn il na trnek. Vrgel sem ga točno tja, kjer ■ so bili krapi. Na drugi strani pa je sedel predsednik ribiške družine Hrastnik. Vprašal sem ga, če ima kaj. Rekel je : "Nič nimam. Danes sploh ni za ribe. Presoparno je in voda je pretopla". Nato sem se obrnil proti palici in videl, da mi je začelo odvijati laks. Hitro sem skočil k palici, jo zgrabil in potegnil. Bil je krap. Začel je bežati proti hitri vodi. Jaz pa sem potrpcžlj ivo čakal. Na drugi strani jepredsednik kar vzdihoval. Nato pa seje po dvajsetih minutah boj končal. Privlekel sem ga k obali, ga zgrabil in ga vzdignil v zrak. Imel je deset kilogramov. Lepo sem splaknil palico, položil krapa v vrečko ter odšel. Doma pa seje mama zelo razveselila, ker sem ujel veliko ribo. Sosedje bil tako jezen, daje šel kar v hišo in ga ni bilo več ven. Mario Jeran, 8.b, Dol V C e bi bila... Če bi bila jaz učitelj, učenci bili bi mi prijatelji. Ko kontrolne bi pisali in če učenci ne bi znali, lahko bi vmes me spraševali. Če jaz bila bi učitelj, bi trikrat na teden se igrali, vmes bi tudi plesali. Učili bi se malo, toda vsi bi prav vse znali. Ksenija Kožar, 5.d, Hrastnik WMMMMWSWEÌW Hrastnik - Pivovarna Laško 97:93 (56:39) Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 600, sodnika IS. in S. Deželak (oba Trbovlje). Hrastnik: Štefane 2, Durmiševič 3. Golotič, Stradar, Kellner 14, Jakšič 4, Hauptman 38, Tušek 22, Lazar, Leskovar 11, Kon trec. Grmšek. Pivovarna Laško: Prelic 22, Zdolšek 7. G.Čop 2, D,Čop 10, Lapornik 6, Špiler. Jesenek l.Serne,Durnik8, Vajdič, Vujovič 19, Šoštarič 18. Za zaključek sezone so hraslniški košarkarski delavcipripravili lepo in dobro obiskano športno prireditev. Po uvodnem delu prireditve, ko so lepo in nazorno predstavili novoustanovljeno šolo Dušana Hauptmana, sta se v revijalni tekmi pomerili ekipi gostiteljev in novega člana A-2 lige Pivovarne Laško. Domačini, okrepljeni z reprezentantoma Dušanom Hauptmanom. Markom Tuškom in Jožetom Leskovarjem, ki naj bi se znova vrnil v matični, klub. so zaigrali izredno poletno in si do polčasa priigrali zanesljivo prednost 17 točk. Za takšno prednost sta bila seveda najzaslužnejša Hauptman, ki je v tem delu tekme dosegel kar 25 točk in znova potrdil svoje strelske sposobnosti in pa Tušek, ki je pred svojimi domačini dokazal, da ni zaman eden največjih slovenskih košarkarskih upov. Okrepljena postava Hrastnika. Marko Tušek in Dušan Hauptman med igro. Začetek drugega polčasa je pripadel gostom, ki so izkoristili nekoliko manj angažirano igro obeh reprezentantov in prednost gostiteljev zmanjševali iz minute v minuto ter j ih v 3 L minuti ujeli. Sledilo je obdobje izenačene igre. Najbolj zanimiv je bil zaključek, ko je Hauptman prevzel igro v svoje roke, zadel dvakrat zapored iz prostih metov in natošeskošem v zadnjih sekundah potrdil zmago gostiteljev. Ob Hauptmanu inTušku velja pri domačinih pohvaliti še kapetana Kcllnerja, pri gostih pa sta izstopala oba tujca - Prelic in Vujovič, tako daje kar škoda za Laščane, da bo v novem prvenstvu lahko zaigral samo eden. Jože Premec tosila NOGOMET Podvig Svobode Tabor - Svoboda 0:1 (0:1) . Ljubljana, igrišče Laborja, gledalcev 100, sodnik Petrovič (Vrhnika), strelec: 0:1 A. Vozelj (44'). Tabor Arne: Ptičar, Budimlič, Bolarič, Kerčman, Priveršek, Boc, Živkovič, Škerelj, Snoj, Štucin, Grašič. Svoboda: Povšnar, M. Vozelj, Karamarkovič, Gošte,, Kurež, Trdin, Bučar, Keršnik. Zakonjšek, A. Vozelj, Janežič. Nogometašem Svobode je končno uspelo zmagati in to na vročem igrišču v Ljubljani. Obe moštvi se krčevito borila za obstanek v ligi. Kisovčanom je uspel velik podvig saj so premagli neposrednega tekmeca. Tekma je bila zelo dinamična, domači so imeli nekaj več od igre, Kisovčani so prepustili sredino igrišča domačinu izkoristili pa so vsak hiter protinapad. V enem takšnih so domačini nepravilno zaustavili napadalce Svobode, tokrat odlični sodnik Petrovič, je dosodil prosti strel. Iz razdalje 20. metrov je neubranljivo poslal žogo v mrežo A. Vozelj. V drugem polčasu so se Kisovčani dobro upirali napadom domačih. Pohvaliti velja vse igralce, posebno pa danes odličnega vratarja Matjaža Povšnarja. V soboto igrajo Kisovčani doma proti Iliriji, verjetno odločilno tekmo za obstanek v ligi. Zato vabijo vse ljubitelje nogometa naj jih pridejo vzpodbujat. J.M. Bo Rudar kaznovan? Trbovlje - Neverjetna administrativna napaka se je pripetila v taboru nogometašev Rudarja. Dženad Zaimovičje bil v tekmi 24. kola v Turnišču izključen, še pred tem pa je dobil rumeni karton. V naslednjem kolu seveda ni igral, ker paje bil z rumenim kartonom kaznovan že v zadnjem jesenskem kolu v Medvodah, bi moral "počivali" tudi v 26. ali 27. kolu. Tako na Prevljah kot doma s Steklarjem pa je srednji krilec trboveljskega moštva igral. Na slovenski nogometni zvezi so napako, ki seje sicer pripetila nehote, ugotovili in uvedli disciplinski postopek proti trboveljskemu drugoligašu. Disciplinska komisija bo zasedala danes. Kerje Rudar srečanjes Steklarjem izgubil že na igrišču, je pričakovati, da bo tekma registrirana z rezultatom 3:0 v korist ekipe iz Rogaške Slatine. Prav lahko pa se zgodi, da Rudarju odvzamejo tudi kakšno sicer že osvojeno točko. V Trbovljah seveda z nestrpnostjo pričakujejo odločitev disciplinske komisije. Še sreča, daTrigav zaostaja kar pet točk! Sašo Fabjan Predtekma Trboveljčanom Proletarec - Rudar 0:2 (0:1) Zagorje - V predtekmi drugo ligaškega zasavskega derbija med Zagorjem in Rudarjem so se pomerili zagorski in trboveljski veterani. Več uspeha so imeli gostje, ki so z goloma Vitka Klanska v prvem in Igorja Drnovška vdrugem polčasu zmagali z 2:0. Brez priložnosti niso bili tudi Zagorjani. Najlepšo je zapravil Praznik, kateremu je vratar Trboveljčanov Čamer ubranil strel z bele točke. Pred 200 gledalci je tekmo sodil Jani Kralj z Mlinš. S.F. Zagorski veterani drugi Zagorje - Končano je drugo slovensko nogometno veteransko prvenstvo. Sodelovalo je osem ekip, med njimi tudi tri iz Zagorje - Rudar 1:1 (1:1) Zagorje, igrišče Zagorja, gledalcev 1000, sodnik Me Dow eli (Ljubljana), strelca: 0:1 Sotenšek (30-11 ni), 1:1 Žibret (32). Zagorje: Hace, Grešak. Kurež. Brečko, Buovski, Žibret, Kern. Razboršek (J.Kranjc), Holešek. Petrušič, Povšnar (F.Kranjc). Rudar: Dizdarevič, Izgoršek. Haralovič (Čuk), Florjane, Zai-movic. Kic, Košak. Sotenšek. Turšič. Rižner, Herman (Brundič). Tudi drugi zasavski drugoligaški nogometni derbi v tej sezoni seje končal brez zmagovalca. Kol ponavadi v tekmah teh dveh nasprotnikov je pravi spektakel tudi tokrat pokvarilo vreme. V Zagorju še vedno nimajo pokrite tribune, tako so imeli gledalci veliko težav s spremljanjem tekme. Navzlic temu pa so lahko bili s prikazanim nogometom povsem zadovoljni. Čeprav obe ekipi v zadnjem času nista ravno blesteli, so se igralci tokrat zares potrudili in dokazali, da znajo igrati nogomet. Še posebej so z igro v prvem delu presenetili v povprečju mnogomlajšiTrboveljčani. "Rudarnamje v prvem polčasu pokazal pravo lekcijo sodobnega nogometa. Če bi tako igrali celo sezono, ne bi bili v nevarnosti glede obstanka v ligi," je po tekmi dejal najboljši zasavski nogometni strelec Igor Holešek. ki tokrat ni imel svojega dne, povrh vsega pa gaje Aleš Florjane še zelo dobro čuval. V prvih 45 minutah so si varovanci trenerja Francija Sivka pripravili dve zares imenitni priložnosti. Najprej jo je v 14. minuti po podaji Janija Sotenška zapravil Marko Herman, tik pred odmorom pa po samostojnem prodoru še Kic. Ta 19-letni igralec je v slalomskem slogu Jureta Koširja preigral kompletno nasprotnikovo obrambo, ko pa seje znašel sam pred Hacetom je streljal slabo. V prvem polčasu sta bila dosežena tudi oba zadetka. Tako kot jeseni (kar dvakrat) so tudi tokrat povedli "zeleno-črni". Vratar Franc Hace je v kazenskem prostoru zrušil Petra Košaka, Sotenšek je bil vnovič zanesljiv izvajalec najstrožje kazni. Trboveljsko veselje pa je trajalo vsega dve minuti. Darino Rižner je 20 metrov od gola nepravilno zaustavil Mojmira Brečka, vodilni v naši nagradni akciji Zasavca in Portessa Bojan Žibret pa je še enkrat več mojstrsko izvedel prosti strel in s svojo levico žogo poslal v levi zgornji Dizdarevičev kot. V nadaljevanju je gostom zmanjkalo moči. Premoč so prevzeli Zagorjani, ki so bili nevarnejši (predvsem Adželko Petrušič, pa tudi Jože Kranjc), toda rezultat se ni spremenil. Zasavski derbije povsem upravičil pričakovanja. Končni izid jc kljub temu, da so imeli gostje zrelejše priložnosti, najbolj pravičen glede odnosa moči na prekrasnem zagorskem nogometnem igrišču. Prav izvrstno pripravljen "travnik" je pripomogel k dobri igri in pozitivni oceni derbija. Srečanje je bilo nadvse športno, tako daje edini rumeni karton zaradi prekrška prejel Florjane. V obeh taborih so bili z osvojeno točko zadovoljni, lepo pa je bilo tudi videti, kako so igralci obeh ekip po tekmi v veselem razpoloženju na Proletarcu in kasneje tudi v Mesečini analizirali derbi. Takšnih prireditev si vsekakor še želimo. Škoda le, da obe moštvi tako dobro in motivirano ne igrata tudi z ostalimi nasprotniki. S.F. našega območja Proletarec, Litija in kisovška Svoboda. Največ uspeha so imeli Zagorjani, ki so se vse do konca potegovali celo za prvo mesto. Na koncu so naslov prvaka ob enakem številu točk zaradi boljšega medsebojnega srečanja osvojili igralci Pragerskega, Zagorjani so bili drugi, Lilijani peti, Svoboda pa zadnja. Končni vrstni red: 1. Pragersko 21,2. Zagorje 21, 3. Usnjar (Šoštanj) 17, 4. Cetis (Celje) 13, 5. Litija 13, 6. Šmartno 12, 7. Primorje 12, 8. Svoboda 3 točke. S.F. Rudar jesenski prvak Trbovlje - Minuli vikend so končali tudi s prvim delom prvenstva v medobčinski veteranski ligi v malem nogometu. Le z ■ eno izgubljeno točko (v tekmi z Lilijani) prepričljivo vodijo veterani Rudarja, ki imajo v svojih vrstah tudi najboljšega strelca Vitka Klanška. Klanšek je dosegel 15 zadetkov, na drugem mestu je Pustak (Prapreče) z osmimi, tretji pa je Lilijan Brodar s šestimi goli. Veterani Rudarja so v šestih tekmah zbrali 11 točk, z osmimi točkami sledijo Rekreativci 77 iz Litije, šest so jih osvojile Dole pri Litiji, pet Prapreče, štiri zagorska KS Franc Farčnik, dve pa ekipa Korenine iz Prapretnega. Z ligo bodo nadaljevali septembra. . S.F. ROKOMET Slab zaključek Zagorje - Krim Electa B 13:18'(8:9) Zagorje, igrišče Partizana, gledalcev 100, sodnika Kuiel (Cerkno) in Hvasti (Mavčiče). Zagorje: Žerko. Bolte 7, Sedej 1, Klopčič 2, Čibej 1, Zupančič, Nedeljko, Smole 2, Poglajen, Lebar, Remic, Peško. Krim: Erjavec. Ploj 1, Petkovšek, Mihalek 4, Madžagalj L Lenarčič 3, Selak, Klun 9, Mladenovič, Zupančič, Pleško, Jeršin. V zaostali tekmi predzadnjega kola drugoliške konkurence so Zagorjanke dobro odigrale prvi polčas, ko so v začetku celo nekajkrat povedle z golom prednosti, na odmor pa odšle z enakim zaostankom. V prvih minutah nadaljevanja so prevladovale gostje, ki so si priigrale štiri gole prednosti - 13:9. domačinke pa so se sredi drugega polčasa znova približale na vse en gol -13:12. V zaključku tekme so močno popustile, napravile vrsto napak v napadu, kar je druga ekipa slovenskih pokalnih prvakinj in drugouvšrčene ekipe državnega prvenstva izkoristila in povsem zasluženo zmagala. Igralke trenerja Ota Pavlina nikakor niso uspele zaustaviti Klunove, še višji poraz pa je v zaključku tekme s tremi ubranjenimi sedemmetrovkami preprečila vratarka Maja Žerko. Omeniti še velja, da je najstarejša igralka Marjana Bolte znova dosegla več kot polovico zadetkov za edino zasavsko žensko ekipo v športih z žogo. S.F. Za konec točka Planina - Zagorje 14:14 (7:5) Kranj, igrišče OŠ Matija Čop, gledalcev50, sodnika Šakič in Kersnič (oba Ribnica). Planina: Bečkanovič, S. Smajič, Pestar 3, N.Miškulin 2, Plestenjak, Kejžar 1, Lazarova, T. Miškulin 5, Berk, Šeruga 1, F.Smajič 2. Zagorje: Žerko, Bolte 6, Sedej 2, Klopčič 3, Čibej 2, Zupančič, Nedeljko, Kolenc, Poglajen, Remic 1, Peško. V srečanju zadnjega kola sta se zadnjeuvrščeni ekipi razšle z neodločenim izidom. Domačinke so tako osvojile prvo točko nasploh v tej sezoni, Zagorjanke pa wmmL, imi j ■ so s skupno štirimi točkami ob koncu drugoligaškega prvenstva osvojile deveto mesto .'končni rezultat pove, da sta ekipi boljše igrali v obrambi kot v napadu. Svojega dne pa nista imela tudi sodnika, ki sta večkrat oškodovala edine zasavske predstavnice v igrah z žogo. V prvem polčasu so manj napak naredile Kranjčanke in si priigrale dva zadetka prednosti. Že v uvodnih minutah nadaljevanja je Pavlinovim varovankam uspelo izid izenačiti na 8:8, nato pa se je vnel ogorčen boj za zmago. Do izida 13:13 so vedno Gorenjke povedle z golom prednosti, gostje pa so rezultat kar petkrat izenačile. Kljub temu, da so v zaključku tekme Zagorjanke zgrešile najstrožjo kazen so vendarle povedle s 14:13. končni izid pa je dobro minuto pred koncem postavila T.MiškuIin S.F. Spet v črno Trbovlje - Medtem ko se v članski ekipi Omnikom Rudarja razpravlja o domačih in tujih igralcih in trenerjih, pa kadetska ekipa zmelje vse, kar se znajde v njihovi bližini. Ekipa, kije prevzela ime po glavnem sponzorju Spol d.o.o., katerega direktor je Franc Vene, je v zadnjem pomladanskem kolu kadetske lige zanesljivo premagala tretjeuvrščeno ekipo z lestvice Sevnico. Tako so Trboveljčani edini v vseh štirih slovenskih ligah zbrali prav vse možne točke, kar pomeni, da niso izgubili niti ene same tekme. Z osvojenim prvim mestom so se uvrstili v polfinalno tekmovanje, kjer se bo pomerilo 14 ekip: Šešir, Radovljica, Ribnica, Kočevje, Kodeljevo, Slovan I, Spot Rudar, Goldstar, Celje Pivovarna Laško, Gorenje Velenje, Radgona, Pomurka Bakovci, Fructal Ajdovščina, Andor Jadran. Žreb bo (do zaključka redakcije rezultati še niso znani) določil štiri skupine, le prvaki pa se bodo uvrstili v finale. "Pričakujemo ugoden žreb in uvrstitev v finale, poskušali pa bomo organizirali polfinale za skupino, v kateri bomo nastopili," je dejal tehnični vodjakadetke ekipe Rudarja Miro Prošt. "Rad bi izkoristil to priložnost in se zahvalil našemu sponzorju in gospodu Venetu, brez katerega najbrž ne bi mogli doseči vsega tega." Kadeti so zagotovo ena najboljših slovenskih rokometnih ekip in uvrstitev v finale ni le pobožna želja. Vsekakor pa so sposobni doseči tudi še kaj več. B.K. KOŠARKA Lilijani v finale Trbovlje - V telovadnici OŠ je bilo minulo nedeljo polfinale pionirskega festivala za ml. dečke in ml. deklice. V obeh konkurencah so se predstavniki OŠ Trbovlje uvrstili v polfinale in s tem dokazali, da se z mladimi košarkaši v Trbovljah dela pravilno. Fantje so morali premoč priznati le vrstnikom iz Kranja, ki so se tako uvrstili v finalni del, kjer se bodo pomerile štiri najboljše ekipe Slovenije. Trboveljčani, ki jih vodi Jo/.e Potrpin so se uvrstili na drugo mesto, kar pa ni zadostovalo za nastop v finalu, saj se je naprej uvrstila le po ena ekipa iz vsake polfinalne skupine. Zato pa je to uspelo ekipi Litiije. ki jo vodi Džcmo Ibiši. Lilijani so v polfinalni skupini, ki se je borila v Ljubljani. premagali Celjane in Ljubljančane iz. OŠ France Bevk in se s prvim mestom v skupini uvrstili med najboljše štiri ekipe. Vsekakor zelo lep uspeh, saj je znano, da je zasavska košarka v globoki krizi. Trbovljska dekleta, ki so košarko pravzaprav šele spoznala so sicer izgubile obe tekmi, vendar pa je Že sama uvrstitev v polfinale zanje velik uspeh. Kot kaže se tudi v ženskem športu v Trbovljah nekaj premika predvsem po zaslugi Alme Knavs in Aljoše Piška, ki vodita ml. deklice skozi osnovno šolo košarke. B.K. KARATE Medalji za Davida Trbovlje - David Kranjc, član Karate kluba TIKA Trbovlje, je minulo soboto uspešno nastopil v Banski Bystrici na Slovaškem na Evropski unierzijadi karateistov. V športnih borbah je v kategoriji do 78 kg osvojil bronasto medaljo. Toje doslej njegov največji osebi uspeh na uradnih mednarodnih tekmovanjih. Tudi slo venska študentska ekipa, v kateri je bil David najboljši borec je v konkurenci šestindvajsetih reprezentanc osvojila medaljo in sicer srebrno, trener slovenske reprezentance Ljubo Javoršek, da se bo David zanesljivo udeležil Svetovnega prvenstva v Maleziji, če mu forma do takrat ne bo padla. F.G. Markošek uspešen v Milanu Trbovlje - Minulo soboto je bil v Milanu v Italiji močan mednarodni turnir v karteju, na katerem so nastopili tekmovalci iz Rusije, Italije in Slovenije. Iz Slovenije je nastopila kombinirana ekipa Zasavsko Posavske regije, vkateri je nastopil tudi tekmovalec Karate kluba TIKA, Borut Markošek. Slovenski predstavniki so se odlično odrezali, saj so osvojili kar pet medalj, od tega so Borutu pripadla tri srebrna odličja, in sicer v izvajanju kat med posamezniki, v katah ekipno in v športnih borbah ekipno. Borutjebil v ekipnih nastopih zelo uspešen, saj je v prvem dvoboju premagal svojega nasproInikaže pred koncem borbe z rezultatom 6:0, v finalni borbi pa je osvojil edino posamično zmago proti Italijanom v predvsem taktični borbi z rezultatom 2:1. F.G. Karateisti v Rušah Trbovlje - Prejšnjo soboto so v Rušah zelo uspešno organizirali 18. mednarodni karate turnir. Udeležilo se ga je skupno 175 tekmovalk in tekmovalcev iz Slovenije, Madžarske ter Hrvaške. Iz Trbovelj je nastopilo 7 tekmovalk in tekmovalcev, tako v športnih borbah, kot v katah. Peta mesta so za Trboveljčane dosegli: Borut Markošek,Rok Vodišek v borbah in katah, David Krajnc, Senada Kamerič. V katah so tekmovalci nastopili po sistemu izločanja, kot na primer vzporedno smučanje, kar je bistveno drugače, kot so sicer vajeni tekmovati po NOGOMET Ml. dečki: Litija -Zagorje 0:3,Svoboda Ljubljana - Rudar 3:1, Tabor - Svoboda 0:3, Papirničar - Hrastnik 1:1, Litija - Zagoije 0:3 . St. dečki: Ilirija -Zagorje 1:1, Papirničar -Hrastnik 1:8, Litija-Slovan 4:1. Kadeti: Zagorje - Gaj Kočevje 3:0. Mladinci: Zagorje -Domžale 1:2, Rudar -Železniki 5:0, Žalec -Papirničar 2:1. ROKOMET Ml. deklice (letnik 1982) - prijateljska tekma: Zagorje - Krim Electa 8:11 (6:6) - Moni Vozelj 4, Branka Juvančič 2, Andreja Ravnikar in Rosana Žerdoner 1. Kadeti SRL jug: Zagorje - Krško 18:23 (7:10)-Ramšak8, Petek4. Motnikar in Tominšek po 2, Cilenšek in Osmanovič po 1. Sevnica - SPOT Rudar 15:24 (9:10) - Podbregar 10. Teržan 7, Mašič3, Drobnič2, Šikovec in Selak po 1. KOŠARKA Turnir st. pionirjev: Trbovlje - Koper Polfinale Pionirskega festivala - Trbovlje: ml. dečki: OŠ Trbovlje - OŠ Ivan Cankar Vrhnika 56:42, OŠ Trbovlje -OŠ Kranj 40:52,OŠ Ivan Cankar Vrhnika - OŠ Kranj 43:52; ml. deklice: OŠ Trbovlje - OŠ Danilo Kumar Ljubljana 23:40,OŠ Trbovlje-OŠ Murska Sobota 21:53, OŠ Danilo Kumar Ljubljana - OŠ Murska Sobota 56:45; -Ljubljana: ml. dečki: OŠ Litija - OŠ France Bevk Ljubljana 66:31, OŠ Litija - OŠ Celje 51:36. Pion SKL liga: Litija - RCG Vrhnika 34:43 (20:21), Trbovlje - Komet 81:53, Domžale - Zagorje 52:43 (20:18). Mladinci: Zagorje Rogaška 87:45 (54:21). Trim liga Hrastnik: Rud ni k-PP Hrastnik 2:0, BDH - Old Boys 35:47, Steklarna -TKI 60:33, PP Hrastnik-BDH 0:2, Gostilna Texas - Rudnik 36:47, Old Boys - Steklarna 45:48, TKI-Old Boys 37:81, Steklarna - PP Hrastnik 2:0. Streljanje Zasavska liga v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka - kombinacija: ekipno: Mlinše 471, Šmartno 455, Zagorje 435, Radeče 418, Kresnice 415, Dobovec 389 točk; posamezno: Mejaš (Radeče) 170, Drnovšek (Zagoije) 167, Klopčič 158, J.Smerkolj 157, S.Smerkolj (vsi Mlinše) 156, Groznik (Šmartno) 155 točk. Golobi - ekipno: Mlinše 280, Kresnice 240, Radeče 240 točk; posamezno: J.Smerkolj 100, Žibret (oba Mlinše) 99 in Drnovšek (Zagorje). Tarča srnjaka - ekipno: Šmartno 220, Zagorje 205, Mlinše 191 krogov; posamezno: Groznik (Šmartno) 80, Veteršek (Zagoije) 75, Mejaš (Radeče) 75 krogov. IP j r L/i ipiiiiiiiiiiiijs; sodniških ocenah v treh krogih. Ob prvi izvedbi kale se vdrugi krog niso uvrstili Jure Kostanjevič, Nečko Hožanovič, Senada Kamerič in Alja Porger. F.G. jem CARSTVO Vzpon na GEOSS Litija - V nedeljo se je izpred Kegljišča v Litiji pognalo 143 kolesarjev iz vseh koncev Slovenije že na tradicionalni Kolesarski vzpon naGEOSS. Trasa je potekala po ulicah Lilije, čez most in Zgornji Log v Hotič. Do tu so morali kolesarji vozili v strnjeni koloni. Šnirt vzpona je bil pri spomeniku NOB v Hotiču, do kjer je po serpentinah na Vače in dalje do spomenika GEOSS v Spodnji Slivni vozil najhitrejši kolesar Rok Černe 17.55 minut in kolesarka majda Miklič 23.01 minute. Organizatorji so imeli tudi posebne kategorije v katerih so bili prvi: najtežji kolesar: Roman Dolinšek, Litija (113 kg), najstarejši kolesar: Rajko Mikelič (65 let), najmlajši kolesar: Žigan Korše ( 11 let), najštevilčnejša skupina: iz Kamnika 8 članov, najštevilčnejša družina: Zakrajšek, najlepša ženska: Irena Kozjek (Kranj), najvišji udeleženec: Jože Jamšek (198 cm), najbolj oddaljen udeleženec: Miran Pahor. Rezultati - moški: 1. Rok Černe - (Stoptim). 2. Borut Tovše (Razlog Čatež), 3. Marjan Zupančič (UNI): -ženske: 1. Majda Miklič (JUB Dol), 2. Irena Kozjek (Kranj), 3. Terezija Gec ( Podutik). M.Š. STRELSTVO Revanš Mlinšanov Šmartni - Drugi krog Zasavske lige v streljanju na umetne golobe in v tarčo srnjaka je minil v znamenju strelcev LD Mlinšc. Prijetno so presenetili tudi strelci LD Zagorje, ki so iz tekme v tekmo boljši. Domača ekipa LD Šmartno, ki v skupni razvrstitvi še vedno vodi, tokrat ni imela svojega dne. Člani ekipe so prvo mesto zapravili zaradi slabega streljanja na umetne golobe. Mlinšani so tekmo pričeli zelo slabo. V streljanju na umetne golobe so zgrešili samo štiri golobe, Šmarčani pa kar trinajst kar je pomenilo celih 45 točk naskoka za strelce izMlinše. Čeprav so Šmarčani nato zelo dobro streljali v tarčo srnjaka, razlike niso mogli nadoknadili. Zadnji krog lige bo v nedeljo 5.6. na strelišču LD Dobovec. L.E. Naj nogometaš Zasavc in Portess Trbovlje izbirata naj nogometaša Zasavja. Tokrat sta bila najboljša Gregor Kie in Bojan Žibret. Ocene - 27. kolo: Zagorje: 5 Žibret, 3 J. Krajnc, 1 Buovski; Rudar: 5 Kic, 3 Košak, 1 Izgoršek. Skupno: 67 Žibret,54 Sotenšck,41 Zaimovič, 34 Rižner in Petrušič, 24 Borštnar in Kic, 22 J. Krajnc, 21 Holešek, 18 Florjane, 14 Kern, 13 Grčar, 12 Herman, 11 Brečko, Povšnar in Dizda-revič, 10 Kurež, 8 Štok, 7 F. Kranjc, Turšič in Hace, 6 Razboršek, Žlak in Jesih, 5 Tomše in Haralovič, 4 A. Ranzinger in Izgoršek, 3 Breznikar. Košak in Buovski itn. Strelci: 15 Holešek (Z), 12 Barbek (L) in Sotenšek (RT), 9 Agatič (SK), 8 Petrušič (Z), Drobne (PR) in Mele (L), 7 Kačičnik (PR) in Žibret (Z), 6 Poglajen (L), 5 Kirbiš (PR); 4 Buovski (Z). 3 Breznikar, Jesih in Žlak (vsi RT). Kovač, Račič (SK), Ribič (PR); itn. PORTESS d.o.o. Trbovlje MALI NOGOMET Skupni vrstni red: 1. Šmartno, 2. Mlinše, 3. Zagorje. Trim liga Hrastnikekipno - moški: 1. Steklarna 675. 2. Policija Hrastnik 579. 3. TKI 576, 4. Upokojenci Dol 556. 5. Gostilna Texas 547, 6. Brodarsko društvo 427 krogov; ženske: 1, Steklarna 451, 2. TKI 354, 3. Picerija Vaka 198 krogov. Posamezno - ženske: 1. Ilalner(Steklarna) 163.2. Bec (Steklarna) 163, 3. Draksler (TKI) 134,4. Rebov (TKI) 133. 5. Vrtačnik (Steklarna) 125 krogov; moški: 1. Kajina (Steklarna) 181. 2. Vavtar (G. Texas) 174, 3. Kocman (Steklarna) 169, 4. Mohorko (Steklarna) 164, 5. Gašparut (G. Texas) 163 krogov. PIKADO Trim liga Hrastnik ekipno: moški: 1. Gostilna Texsas 602, 2. TKI I. 600, 3. TKI II. 500, 4. Policijska Postaja Hrastnik 494. 5. Upokojenci Dol 470, 6. BD Hrastnik 404 krogov, ženske: 1- Steeklarna 320, 2. TKI 296, 3. Pizerija Vaka 287 krogov. Posamezno - moški: 1. Pilipovič (TKI) 164, 2. Gašparut (G. Texas) 160, 3. Ramič (TKI) 153, 4. Vavtar (G. Texas) 152, 5. Centrih (G. Texas) 150 krogov; ženske: 1. Rebov (TKI) 122,2. Bec (TKI) 118,3. Bec (Steklarna) 111,4. Hafner (Steklarna) 111, 5. Pintar (Pizerija Vaka) 104 krogov. NAMIZNI TENIS Trim liga Hrastnik - ekipno: skupina A: 1. G. Texas, 2. Milena - Viki Šoba, 3. Steklarna II., 4. Boh III. Skupina B: 1. Steklarna L, 2. Bočko - Bočko, 3. BD11 I, 4. BDII II. Polfinale: G. Texas -Bočko- Bočko 3:0 . Steklarna - Milena, Viki Šoba 3:2. Finale: za 1. mesto: G. Texas -Steklarna I. 3:0; za 3. mesto Milena. Viki Šoba - Bočko. Bočko 3:2. MALI NOGOMET Trim liga Zagorje: I.iiga (19. kolo): Merli - Malo po malo 1:12. InženiringŠarbek-Kolrcdež 4:0, ŠD Čolniše -Izlake I 4:1. ŠD Mlinše I -Šentlambert 2:9, Trgovina Čop - Škoti 4:4, Intera - Bistro Cerar 1:5. Trenutni vrstni red: 1. KMN Inž. Šarbek 37,2. KMN Malo po malo -Dimnikarstvo A. Lepoša 29, 3. Bistro Cerar 25, 4. Izlake I 24, 5. Škoti -Tingi Tangi 21, ŠDČolniše 19itd. Najstrcleci: 25 Pišek (Izlake), 22 Dimač V. (MPM), 21 Goste B. (Izlake). II. liga (19 kolo): Zlatorogi -ŠD Mlinše H 1:4, Buldožer-Vesn 5:2. ŠD Praprcče I -Jazbeci 5:3. Topličani Vet. -Jastrebi 1:8, Izlake II - Te-VE Varnost 4:5. Antimon - Biljard Bar - Tapi 4:4. Jazbeci - Te-Ve varnost 2:1. Trenutni vrstni red: 1. Buldožer 29, 2. Tapi 27,3. Antimon Biljard Bar 25, 4. Jastrebi 24,5. Te-Ve Varnost 23. 6. ŠD Prapreče I. 19, itd. Naj strelci: 27 Kočnar (Prapreče), 19 Udovič (Antimon), 18 Kralj (Izlake). III. liga (21. kolo): NLP-Eurotrade-Siporex 8:0, Bistro Tina - Carni hotel 1:2, AFŽ -Hors 2:1. Gostišče Maček -Bchar 1:12. Polje-Svarog -Podkum II 3:0. Tirna - ŠD Prapreče 117:1, Izlake Veterani - Eli El. Element 0:9. Trenutni vrstni red: I. Behar 44. 2. Polje-Svarog 35. 3. Tirna 31, 4. Hors 29, 5. Gami hotel 27, 6. Bistro Tina 23, 7. Eti El. Element 22, itd. Naj strelci: 57 Fazlič (Behar), 38 Nišič (Behar), 33 Šink (Polje). Liga Ljubljanske regije (4. kolo): Inženring Šarbek - Črna Vdova 1:0 (0:0) Strelec: Jamnik. Trim liga Hrastnik 5. kolo: ŠD Čeče - Juventus 0:5 b.b., A je to - Gostilna Texas 1:5, Steklarna -Ljiljani 8:3, SteklarskiIVisi - PP Hrastnik 2:8, Čvek -TKI 13:0. Trenutni vrstni red: 1.Juventus, 2.Čvek, 3.Gostilna Texas po 10.4. A je to 8, 5.Steklarna 6, 6. Čeče, 7.PP Hrastnik, S.Ljiljani po 2,9. Steklarski frisi, 10.TK1 0 točk. ŠAH Tu ni i r šahovske šole 7. kolo: Hajrudin Borčilo -Igor Glavač remi, Vito Logar - Robi Grešak preloženo, Renata Anžur -Aljaž Dušak 0:1, Primož Vozelj - Gašper Vene 1:0, Luka Trebežnik - Damjan Zdole remi, Domen Anžur - Tadej Beravs 1:0. Vrstni red: Aljaž Dušak in Igor Glavač oba 5.5, Robi Goršek 5 (-1), Hajrudin Borčilo 4.5. Otvoritev ignsca Čolnišče - Tamkajšnje Športno društvo bo to soboto uradno Divorilo športno igrišče. Program se bo pričel že ob 14.00, ko bobo mali nogomet igrali najmlaši nadebudneži iz Senožeti in Čolnišč, ob 15.30 pa bo uradna otvoritev igrišča, na kateri bo častni gosi tudi zagorski Župan Matjaž Švagan. Sledili bosta še finalni tekmi otvoritvenega turnirja, po podelitvi pokalov pa bo še družabni del turnirja, torej piknik. RIBOLOV Tekmovanje v Brestanici Tričlanska ekipa upokojencev - ribičev iz DU Trbovlje, se je 21. maja udeležila ekipnega tekmovanja v ribolovu v posavsko - zasavski regiji. Tekmovanje je potekalo na ribniku Mačkovci pri Brestanici. Ekipa DU Trbovlje je dosegla četrto mesto. T.L. V vsakem razredu gulijo klopi pridni in manj pridni učenci; celo kak "mladoletni prestopnik" ni izjema. Pa vendar, ali je vzgojno in moralno ob vsaki "hudi uri" učence opominjati, da jih oni, učitelji, lahko kaznujejo tako, da jim vzamejo zaključni izlet. Take pretnje so na OS Tone Okrogar kar pogoste, sicer bi lanski osmošolci letošnjih ne tolažili, češ da so to le "pomirjevalni ukrepi" drugače nemočnih(?) učiteljev. Zaključnega jim vendar NE MOREJO kar tako vzeti. Pa so jim ga. Osmošolci OŠ Tone Okrogar, ki so že od oktobra lani zbirali denar, namenjen težko pričakovanemu izletu, so bili pretreseni. Sploh tisti pridnejši so se počutili izigrane, ker si učitelji niso hoteli naprtiti odgovornosti in jih odpeljati na izlet. Prav je, da selekcije med pridnimi in hudobnimi niso opravljali, saj bi tudi ne odkrili ključa, po katerem bi jo objektivno izvedli. Toda učenci so se uprli. 27 od tega 17 iz oddelka A in 10 iz oddelka B, se jih je lotilo na lastno pest organizirati izlet. Z agencijo Svarog so se odpravljali v Garda-land v Italijo in starši so morali podpisati kuplistin, ki so pričale, kako so odgovornost stoodstotno prenesli z učiteljevih na svoja ramena. C-jevci (bojda so ti še najbolj problematični) er tisti, katerim starši niso dovolj zaupali, so ostali doma. Divjaki v Gardalandu "Imeli smo se fantastično!" sta v en glas povedala Staša Podlesnik in Andrej Lapornik iz agencije Svarog. Sprva sta se malce bala, saj odpeljati na izlet take lumpe, kakršni naj bi osmošolci po besedah učiteljev bili, ni mačji kašelj. Potem pa sta si rekla, da tako vražji pa spet ne morejo biti. In res, mladi nadebudneži so se pokazali kot kulturno vzgojeni mladi ljudje. Kaj pravijo učitelji Časa, da bi zadevo podrobno analizirali, v dveh dneh niso našli, ker so se intenzivno pripravljali na zahtevne teste, ki sojih otroci pisali 31. maja. Razredničarka 8.A razreda Darja Bertoncelj je povedala, da je zadeva zelo kompleksna in bi jo s površnimi podatki težko objektivno prikazali. Podatki, posredovani s strani staršev, otrok in turistične agencije ne zadostujejo. Toda ravnateljica Majda Brvarje takoj izjavila, da ne želi, da bi se o tej interni (?) zadevi pisalo v medijih. Razredničarki Ivi Zupančič (8.C) in Meta Pešec (8.B) stabilidostopnejši in (po telefonu) izjavili, "da si otroci zaključnega izleta niso zaslužili zaradi nediscipliniranosti." Nediscipliniranost Nediscipliniranost je širok pojem. Nobena od razredničark niti ravnateljica ga niso utegnile v dveh dneh analizirati. Le toliko so namignile, da se zadeva vleče že od 6. razreda naprej in da bi morali biti boljši učenci toliko boljši, da bi spreobrnili še slabše. Ko bodo utegnile,bodo tamisteriozen pojem definirale, to so oblj u bile. Ampak takrat se bo šolsko leto že zaključilo in bo zadeva preživeta. Namenjamo jim prostor v rubriki Pisma bralcev, če se jim bo zdelo vredno pojasniti svoje stališče. Tudi starši, ki nočejo biti imenovani, prav tako ne njihovi otroci, ker se bojijo "posledic", so povedali, da so se v zadnjih IH N dveh mesecih razredničarke pritoževale nad nediscipliniranostjo učencev. Natančno pa težav niso (znale ali želele) opisati. Zaključni izlet je nagrada za discipliniranost, zatorej osmošolcev z njim ne bodo nagradili. Tudi z valeto se nimajo pravico poslavljati od šole, je po besedah mame vzorne učenke izjavila ena od razredničark. "Zaključni izlet res ni uzakonjen," je povedala Marja Strojin, psihologinja v Svetovalnem centru za šolske težave, "je pa zelo lepa tradicija, ki naj bi je bili deležni vsi učenci. Razredniki bi se morali skupaj z učenci pripravljati na t.i. zaključni projekt, prenesti več odgovornosti na otroke in potem sadove tega dela kulturno zaužiti. Kadar se učitelji pritožujejo nad nediscipliniranimi učenci, tudi prestopniki (droge, alkohol, kazniva dejanja), zaradi le teh ne bi smeli kaznovati vseh učencev." Starši, ki se spominjajo svojih trinajstih pomladi in zaključka osemletke, so svojim zaupanja vrednim otrokom dovolili obiskati Gardaland. In tukaj se zgodbica za nekatere srečno izteče? Kakšni pa so občutki tistih, ki so ostali doma. Namen vsakršne sankcije je prevzgajanje. Se bodo sedanji sedmošolci drugo leto vedli boljše, ker so bili priča uresničit vi klišejevskega opominjanja. Se mar učitelji OŠ Tone Okrogar ne čutijo dovolj sposobne odpeljati učencev na izlet. Prevzeti odgovornost nad najstniki je sila naporna človeška odločitev. S tem se strinja tudi ravnateljica (druge zagorske) OŠ Ivan Skvarča Maruša Miklavčič. "Njeni" osmošolci so bili na zaključnem izletu, četudi si po discipliniranosti med letom tega marskikateri učenec ne bi zaslužil. Toda po izkušnjah sodeč se znajo "kritični osebki" na izletih včasih bolje brzdati od "zaklopno" mirnih. Maruša Miklavčič se zaključnih izletov pogosto udeležuje, ker je med prijatelji pač "luštno". Topliški osmošolci ravnateljice Drvarjeve niso povabili na izlet, so pa zato tri najbolj priljubljene učitelje Rudija Zibelnika, Vlasto Laznik in Darjo Bertoncelj. Takrat so starši že podpisali, da prevzemajo odgovornost. Toda povabljeni se povabilu niso odzvali, češ (citat učenke) da bodo v primeru, da se karkoli zgodi, še vedno krivi oni. Presodite sami Starostna meja prestopnikov se niža. Osnovnošolci niso več, kar so bili. Zatorej so učitelji, ki so mnenja, da se na njihovi šoli dogajajo "katastrofalne” stvari, dolžni problemu posvetiti potrebno pozornost. Če so mnenja, da sami niso kos otrokom, so dolžni poiskati pomoč, kerprestopništvo ni le šolska zadeva, temveč družbeni problem. In so učenci, ki so nagajivi, pa zaradi tega še ne hudobni. Ki se radi učijo, toda premalo. In so učitelji, ki se premalo trudijo z učenci vzpostaviti iskren, prijateljski odnos. Ki nimajo časa, niti volje ukvarjati se s "problemčki" tujih mulcev. Skratka, ki ne gradijo dovolj na medsebojnem zaupanju. Vsi jih poznamo; tiste avtoritativne osebnosti, ki prikorakajo v razred, zdrdrajo snov, odprejo in zaprejo redovalnico in odkorakajo ven. Ne zavedajo se, da s takim nastopom v učencih vzbujajo strah in odpor. Vzroke učnih in vzgojnih težav iščejo drugje. Morda je angleški sociolog Stephen Moore prav v ta namen raziskal tudi to plat medalje in dejal: "Kaže, daje eden najpomembnejših vplivov na otrokovo izobraževanje učiteljev odnos do učencev." (objavljeno v Sociologiji; ključni pojmi in dejstva, Ljubljana 1991). Tatjana Polanc S 25. junijem preneha veljavnost starih registrskih in še oznako YU aii SFRJ. Ministrstvo za notranje zadeve tisdmt'w'teg'a^e^osle* storinPpravočasno^[n boste stare tablice in vozniška dovoljenja uporabljali po 25. juniju, se naprej grozi denarna kazen. Kazni se gibljejo od 2.400 rio 48.000 SIT. Tisti, ki ga bodo zalotili s starim vozniškim dovoljenjem, bo na mestu prekrška plačal 1.500 SIT. Sicerpajezamenjavadokumentovdokajenostavna. Za novo vozniško dovoljenje potrebujete fotografijo, Promet Litija - 23. maja ob 14.40 uri je T.Z. iz Ljubljane zaradi prekratke varnostne razdalje in neprimerne hitrosti v križišču pri podvozu za Gradec trčil v vozilo last K.M. iz Krmelja, kije zavijalo levo. Trčenjeje bilo tako silovito, da je vozilo K.M. odbilo še v betonsko ograjo. Materialna škoda znaša 3 milijone tolarjev. Hrastnik - 24. maja ob 16.20. uri je B.M. iz Hrastnika vozil osebni a vto Samara po magistralni cesti od Hrastnika proti Zidanem Mostu. V zoženem delu ceste v bližini železniškega podvoza v Hrastniku mu je nasproti s tovornim avtomobilom TAM 80 pripeljal neznan voznik in mu oplazil osebni avlo. Ne da bi ustavil, je z vožnjo nadaljeval. Oškodovanec je odpeljal za njim in ga na Savskem mostu dohitel, vendar tudi tedaj voznik ni hotel oškodovancu dati svojih podatkov in vožnjo nadaljeval v smeri Trbovelj. Tovorni avto je last podjetja in ne posameznika. Policisti bodo zoper njega podali predlog za uvedbo postopka o prekršku. Litija - 24. maja ob 18.00 uri je voznik N.D. vozil motorno kolo iz Ljubljane proti Litiji. V Verneku ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, začel je zavirati in izgubil oblast nad motorjem, v trenutku kornuje nasproti pripeljal voznik osebnega vozila G.Z. Vozili sta trčili, pri tem se je motorno kolo zagozdilo pod ograjo, motorist pa se je lažje telesno poškodoval. Zagorje - 24. maja ob 21.40 uri je voznik D.M. iz Litije z neprimerno hitrostjo vozil iz Zagorja proti Litiji, nakar ga je 500 metrov od savskega mostu začelo zanašati in trčil je v nasproti vozeče vozilo, ki gaje vozil P F. Voznik P.F. in oba potnika v vozilu so se pri tem huje telesno poškodovali in odpeljali sojih v bolnico Trbovlje. Šmartno - 25. maja ob 18. 20 uri je D.M. vozil osebno vozilo iz Zagorice proti Šmartnernu. V ostrem levem ovinku je zapeljal skrajno levo in trčil v golfa, ki ga je nasproti pravilno pripeljal K J Pri tem se je KJ. huje telesno poškodoval, lažje pa sopotnik v povzročiteljevem vozilu M .B. Oba poškodovanca so odpeljali v UKC Ljubljana, D.M. pa so kazensko ovadili. Trbovlje - 28. maja ob 10.14 uri je F.P. obvestil policiste, da se mu je v nočnem času nezneni voznik zaletel v stanovanjsko hišo v Bevškem. Policisti so ugotovili, da je voznik juga okrog polnoči pripeljal s Slačnika in v blagem levem ovinku trčil v hišo in se nato prevrnil na streho. Vozilo je uničeno, na hiši pa je škode za najmanj 50 tisočakov. Zagorje - 29. maja ob 12.55 uri je voznik volva K.J. iz Litije izsilil prednost, pri zavijanju levo na Petrol, vozniku škode B.D. iz Zagorja, kije vozil proti železniški postaji. Pri trčenju sc je huje telesno poškodoval otrok v vozilu B .D., katerega je vrglo med sedeži v armaturno ploščo. Drugi sopotnik, prav tako otrok, pa je dobil udarec v lice. Zoper voznika K.J. so podali kazensko ovadbo. Vlom v hišo Veliki vrh - Neznanec je 26. maja vlomil v stanovanjsko hišo last D.F. V notranjost je prišel skozi okno kopalnice, razdejal stanovanjc in odnesel 15.000 SIT in 100 DEM. Za storilcem še poizvedujejo. Poškodoval Mercedes Šmartno - Neznani vandal je 29. maja lastniku B.K. iz Šmartnega poškodoval osebno vozilo Mercedes behz parkiran na domačem dvorišču. Prerezal jedve gumi in naredil več prask po celem vozilu. O škodi raje ne bi govorili, nevoščljivega nesramneža pa še iščejo. Tovornjak v plamenih Litija - V noči na 24. maj je prišlo do požara na tovornem vozilu TAM 110 last Z.R., parkiranem v bližini lastnikove hiše. Vozilo je bilo tam parkirano že deset dni. Zaradi stika na električnem grelcu med motorjem in kabino je začela tleti notranjost, in prišlo je do požara. Nastala je manjša materialna škoda. Vlak zadel vozili Zagorje - Lokomotiva je 23. maja pri premikanju po tiru za ranžiranje vlakovnih kompozicij, na parkirnem prostoru na železniški postaji zadela v vozilo, parkirano preblizu tira. Vozilo je nato potisnila stran tako, da je zadelo drugo vozilo, ki ga je nato obrnilo, tako da ga je lokomotiva zadela v zadnja desna vrata in ga pred sabo potiskala 50 metrov. Takrat pa je strojevodja to opazil in lokomotivo zaustavil. Nastala je precejšnja materialna škoda, zadevo pa policija še raziskuje in ugotavlja odgovornost tako delavcev ŽGP kot voznikov. Navedeno parkirišče ni urejeno, zato bodo ugotovili lastništvo in tehnično uredili zemljišče, saj se takšne nezgode dogajajo pogosto. Požar Hrastnik - V Studencih je 25. maja zgorela vikend hišica. Na kraj so takoj prihiteli gasilci in policisti in ugotovili, da gori vikend C.V. iz Hrastnika. Kljub hitri intervencij i gasilcevje vikend pogorel v celoti, prav tako pa tudi predmeti, ki so bili v njem. Škodo ocenjujejo na najmanj 800.000 SIT. Policisti in kriminalisti skupaj s požarnim inšpektorjem še zbirajo obvestila, po prvih podatkih pa je tuja krivda oziroma nameren požig izključen. Z zbiranjem obvestil še nadaljujejo. Dve pasji Litija - H.D. iz Brega pri Litiji je na policijski postaji povedal, da ni streljal na sosedovega psa, kot smo zapisali v prejšnji številki, ampak je H.D. z zračno puško streljal na potepuškega psa ob cesti. Takrat pa je zacvilil tudi sosedov pes in soseda ga je prijavila. Podrobnosti bodo razjasnenepri sodniku za prekrške. Litija - C D. je 27. maja spal na dvorišču zapuščene hiše na Javorškem Pilu. S seboj je imel neprivezanega psa, ki je napadel mimoidoče K.M. in jo ugriznil. Lastnika so prijavili sodniku za prekrške.. Podivjani pismonoša Hrastnik - Na Novem Logu je 26. maja pismonošaT.B., oblečen v poštarska oblačila in pijan, preganjal otroke in se vedel nespodobno. T.B .je raznašal pošto, brez vzroka pa je napadal otroke in jim očital, da z igranjem z žogo povzročajo škodo na objektih. Ko ga je občan opozoril, naj pusti otroke pri miru in daje pijan, seje pričel vesti nedostojno tudi do njega. Tudi napačno je raznosil pošto v nabiralnike strank. Policist je z njim opravil razgovor in zoper njega podal predlog sodniku za prekrške. Občan P.R. je povedal, da se bo glede nedostojnega vedenja poštarja sam zglasil pri upravniku pošte in mu pojasnil stanje. K« jo boste zagledali v Vetrovem videospotu Hrastniška deklica, vas bo tako j očarala. Kot jeočarala tudi poglede stroge žirije na iz.boru za najbolj simpatično Hrastničanko ter si poleg laskave vloge pridobila še petdnevno potovan je v Pariz. Rjavih las in skrivnostnih oči premami poglede mimoidočih, kot se to spodobi za levinje, njen astrološki znak. Ne izgleda le filmsko, sedemnajstletna Tadeja Perparje tudi sicerprijetno dekle. Pozimi veliko smuča, poleti pa igra tenis. Obiskuje drugi letnik celjske gimnazije in od vseh predmetov ji je najljubši prav telovadba. Že celo leto je vegetarijanka in zato se na njenem jedilniku pogosto znajde kuhana zelenjava, ki jo poplakne s kozarcem vode. Ne kadi in ne pije alkohola, je pa zaljubljena v črno barvo. Tudi njen stil oblačenja je včasih malce subkulturen, sicer pa pravi, da se najbolje počuti v kavbojkah. V diskoteke ne zahaja. Čeprav ima dosti prijateljev, s katerimi se sprehaja po Hrastniku, pa (pozor!) še nima fanta. Fant, pravi, mora biti tak, da se z njim lahko o vsem pogovoriš, da te razume. In če ima povrhu še temne lase, bi lahko bil skoraj pravšnji. Rada ima živali. Pred osmimi leti je v muenchenskem živalskem vrtu zajahala konja in od takrat je nora nanje. Seveda doma nima prostora zakonja. Tudi časabineimela zanj. Poleg učenja, športnih aktivnosti in sprehodov, ji ga ostane le še toliko, da redno prebere Zasavca in knjigo, ki jo kot obvezno branje, mora. Ko bi izbirali miss, se smehlja, se ne bi udeležila izbora. Tako pa je vse skupaj storila bolj iz zabave in med hudo konkurenco lepih deklet presenečena zmagala. Vetrovne fante pozna in kljub temu, da se njihova glasba razlikuje od Pearl Jamov in Nirvane, ji je všeč Bela snežinka. Pa tudi Hrastniška deklica, se razume, saj je to postala sama. Tatjana Polanc Mešani pevski zbor Svoboda Trbovlje je konec tedna gostoval pri svojih starih znancih in prijateljih na Madžarskem. Med Porabske Slovence so jih ponovno povabili pevci in pevke zamejskega zbora Avgust Pavel iz Gornjega Senika. Da se Trboveljčani resnično veselijo ponovnega snidenja, na Madžarsko so se podali že tretjič, so izkazali že ob odhodu - bili so točni kot švicarska ura. Pet ur vožnje je minilo, kot bi trenil in s prezgodnjim prihodom v Monošter so presenetili celo gostitelje. Pa ni bilo nič narobe - pozdravov, poljubov in stistkov rok kar ni in ni zmanjkalo. Le "našemu Jožetu", glavnemu koordinatorju srečanja, sicer pa predsedniku Slovencev na Madžarskem, je bilo nekoliko bolj vroče - tekal je naokrog, iskal ljudi, pa ključe dijaškega doma, kjer so pevci prenočili (dobesedno "prenočili"in ne "prespali", kajti za spanj e je zmanjkalo noči), prenašal je posteljnino in se najbrž kar oddahnil, koje zbor "prepustil" odru in poslušalcem v vaškem Kulturnem domu v Gornjem Seniku. Tu je bil zvečer ob osmih tudi prvi koncert in obenem prvi nastop v okviru dvodnevnih prireditev Porabski dnevi. Pesmim domačega in gostujočega zbora je prisluhnil tudi slovenski veleposlanik iz Budimpešte Ferenc Hajoš. In če se je dan, vsaj za domačine, ki so se tega dne poslovili od dolgoletnega dirigenta zbora Avgust Pavel, pričel z žalostjo, se je končal z burnim smehom v dvorani. Pet pevk je pripravilo svojevrstno presenečenje - uprizorile so skoraj tri stoletja star skeč, katerega naslov pove vse: Pet pijanih bab. Rtizpoloženje seje seveda stopnjevalo v pozno večernem druženju v majhnem vaškem vrtcu, kjer so se oglasile harmonike, kitare in domača slovenska pesem iz šestdesetih grl. Gospod veleposlanik je ob slovesu pripomnil, da med "Svobodaši" in "Avgust Pavlovci" še kako drži tisto, da pesem ne pozna meja. Drugi dan, ja drugi dan, je bilo nekoliko težko vstati, vendar je želja po ogrski salami in razglednicah zmagala. Za nakupe le ni bilo toliko časa, kot bi kdo hotel, saj se je bilo potrebno pritihotapiti na že zamujeno mašo na prostem. Bolj kot duhovnik so bili glasni gasilci, ki so v povorkah sredi Sakalovcev razkazovali svoje uniforme. In ne le to - domači člani društva "na pomoč" so se pohvalili s stoto obletnico, slovenski gasilci iz Gornje vasi pri Celju in iz Dobrne pa sojini poklonih dva gasilskaavtomobila. Višek je nedeljsko dogajanje doživelo ob dveh popoldne. Skupaj z vremenom, saj seje ulilo kot naprošeno! Zbori, folklorne skupine, med njimi je bila prav prijetna tista iz Mengeša in seveda vsi gledalci so se skupaj z gasilci nabili v dvorimo - pa je bilo po domače luštno še naprej. Do odhoda je ostalo le še nekaj uric - čas za zadnji sendvič s papriko in sirom, čazza zadnji "na zdravje" in čas za zadnje obrate na lesenem plesišču gomjeseniške gostilne. In seveda tisto: "Saj se spet kmalu snidemo." Ta kmalu bo tokrat že km ta teden. Mešani pevski zbor Avgust Pavel bo eden izmed osmih zamejskih zborov, ki bodo 4. junija zapeli v gledališki dvorani Svobode v Trbovljah. Že 21. revijo Pesem ne pozna mejatokrat pripravlja prav enaodsoustanoviteljic, trboveljska Svoboda. Na sobotnem večeru, kamor so vabljeni vsi ljubitelji zborovske pesmi, bodo nastopili še pevci iz Doberdoba, Križa pri Trstu, Branika, Pliberka in Trebč. Mateja Grošelj Diiihel iki i/. H raslnika, Trbovelj, Zagorja in Lil ije so se v soboto, 2X. maja, zbrali na Izlakah na drugem zasavskem srečanju sladkornih bolnikov. Srečanje v Medijskih Toplicah se je pričelo ob deveti uri, ko so avtobusi zagorskega Integrala pripeljali preko dvesto udeležencev iz vseh štirih občin. Pričetek srečanja so s kratkim programom popestrili otroci iz V VO Zagorje - Center, predsednik Zveze društev sladkornih bolnikov Slovenije Stefan Tendili paje najbolj zaslužnim članom iz zasavskih društev podelil priznanja in plakete. Priznanja in plakete so prejeli Majda Pajer iz Hrastnika, Anton Bučar, Valči Leskovar in Oto Smodič iz Trbovelj ter Rud i Janežič iz Zagorja. Na izredno delavnem srečanju so prisotni lahko prisluhnili predavanjem o zdravi prehrani sladkornih bolnikov dr. Rudija Zupana in medicinske sestre Nevenke Kirič ter predavanjem o skibi za boljše telesno počutje diabetikov medicinskih sester Mire Slak, Anice Kvasiti Rajke Bajda. Ves čas srečanja šobili v recepciji Medijskih Toplic na ogled izdelki, ki so iiamenjeni predvsem sladkornim bolnikom. Na ogled so bila sladila in napitki, več vrstkmhazadiabetike, diabetični bonboni, čokolade in napolitanke ter specializirani medicinski pripomočki. Vse kulinarične dobrote so bile ves čas tudi na mizah in na voljo za poskušino ali kar za malico. Sladkorni bolniki so bili zelo veseli tako bogate izbire jedi in prehrambenih artiklov, ki v zasavske trgovine še vse preredko zaidejo. Marsikatera pikra je bila izrečena tudi o cenah prehrambenih izdelkov za sladkorne bolnike, ki so praviloma dosti dražji od izdelkov, namenjenih zdravim. Najbolj se to pozna pri izdelkih iz uvoza, saj diabetiki že dve leti zaman čakajo na kakršenkoli odziv na poslanico, v kateri so zahtevali odpravo carine na izdelke, namenjene diabetikom in jo naslovili na slovenski Državni zbor. Zagorsko društvo sladkornih bolnikov, Id ga vodi Rudi Janežič, je srečanje vsekakor zgledno organiziralo. Najbrž bi bilo srečanje veliko težje izvedljivo, če ne bi na pomoč priskočili številni sponzorji. Pomagali so: Radenska Radenci, Pliva Ljubljana, Tekstil Ljubljana, Bayer pharma Ljubljana, Jata Zalog, Perutnina Ptuj, Zelena dolina Arja vas, Klasje Celje, Llpina Šmarje Sap, ZZ Mengeš, Agromat Tefik Zagorje, Pekarna Zagorje, Integral Zagorje, Zlatarstvo Novak Zagorje, EVJ Vidmar Janez Izlake, Tika Trbovlje ter Skupščine občin Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litija. Jože Ranzinger jr. £1^ r'"'* Občinska gasilska zveza Trbovlje je sklenila, da se gasilci in gasilke pomerijo tudi v spretnosti z žogo. Porojena je bila ideja in obvestili so vsa društva, dahi odigrali nogometne tekme Gl) in IGD na Dobovcu, če bo lepo vreme, pa v Lontovžu. Sedetti od devetih gasilskih društev (GD Trbovlje mesto, GD Čeče, GD Dobovec, Gl) Klek, IGD Iskra, IG1) Elektrarna in IGD Cementarna) se je udeležilo ptvega športnega srečanja. Presenetljivo so se od nekod pojavile tudi pripadnice nežnejšega spola, kar za štiri ekipe iz štirih različnih dtuštev jih je bilo Vi, Franceljni, Fanike, Fride... imate fenomenalno razvito fantazijo. Kot fantaste (sanjače) vas pogosto straši fatamorgana. Dozdeva (?!) se vam. da vas zasledujejo finančni fantomi. Opozorilo: če ne zahajate niti na fakulteto niti v fabriko, preverite svoje finančno stanje. Fantomi niso vselej fikcija. Fenomeni vas fascinirajo, fantastični filmi še bolj. Familiarne zadeve pa so vzrok vašim frustracijam. Zato se fijakate na festivale, kjer s flašo v roki radi prisluhnete fanfaram. Fanatiki niste, zato sc tudi s fari ne razumele prav dobro. Nasvet: v formi boste ostali, če boste fizično delali na farmi. Flora in favna naj postaneta vaš fetiš. Način življenja: fleksibilen Prepričanje: filozof Videz: fatalen Idealen poklic: če s firmo ne bo zneslo, boste pa zagotovo poslali famozni državni funkcionar Sklep: fain. fair Tatjana Polanc vL ------J Vrli nogometaši - gasilci. (GD Čeče, (JI) Dobovec, IGD Iskra in Gl) Klek). Kaj bi si člani lahko bolj zaželeli, kot pogled nahrabra dekleta, ki so se podila za žogoinjihje oster sodnikov žvižg predramil, da morajo žogo usmeriti kdaj pa kdaj tudi proti golu - da se bo zmagalo. Ni bilo treba dolgo čakati, ko seje zatresel pivi goliti še par enajstmetrovk in finalistke so bile znane. Z borbeno igro so si članice GD Dobovec priigrale prehodni pokal. Kaj pa člani? Tekmovali so naizpadanje. Pive tekine so bile bolj rutinske, krog favoritov seje zoževal, zato sopri tiski rasli. Finalna tekma med GD Trbovlje mesto in G D Klek je bila razburljiva, na trenutke že preveč napeta. 1:0 za Klek, po hudem boju izenačitev na 1:1. Hud prekršek in sodnik je na željo igralcev in gledalcev prekinil tekmo, ker se pri družabnih srečanjih ne bodo kregali in si polomili nog. Vsi so bili za to, da tekmo odločijo enajst metrovke. Vratarja se morata izkazati, seveda tudi strelci. Veliko presenečenje - GD Klek je dobil prehodni pokal za eno leto. Prijetno presenečeni nad udeležbo so sklenili, da se čez leto zopet vidijo. Teodor Forte v Mareli, a se laradi prisotnosti Omana nista mogla pogovoriti o poslih. Ko je Zvezdana doma naletela na razdejanje, se je prestrašila, da jo je mama zapustila. "Zdaj moram pa res oditi," je rekla Eva Janiju. Natakarji na Vidrgi soju že potihem preklinjali, saj sta bila zadnja gosta. Bližalo se je polnoči. "Te bom sploh še kdaj videl?" je vprašal Jani, ki bi še ostal. Ženske, kot je bila Eva, človek ne sreča vsak dan. On jo je in ne bo dovolil, da bi kar izginila: "Lahko bi se kdaj dobila ob kavici." Eva je odkimala: "Poročena sem, Jani. Hči imam. Ne morem se shajati s - saj mi niti nisi povedal, koliko si star? Moj bog, triindvajset?! Sedem let sem starejša, Jani. Greva domov." Jani pa je vztrajal. Spremiljoje do avtomobila in toliko časa prosil, da je nazadnje res privolila, da se dobila v torek pri Labu. Pač, izbralaje lokal v Litiji, varneje seji je zdelo. Potem se je odpeljala domov, upajoč, da bo Roku lahko razložila, zakaj je pozna. Povedala mu bo, daje kriv on. Zadržan v službi, kaj se pa to pravi. Zadnje čase je bil zadržan že kar vsak dan, kot bi imeli na davkariji res toliko dela. Erni je bil besen. Korakal je po stanovanju, opremljenem z vsem mogočim, les pohištvom bolj malo. Preskočil je zaboj s knjigami, pokadil cigareto in jo ugasil v lončku s posušenim kaktusom. Potem je sedel na sobni bicikcl in,ga začel noro poganjati. Kajo je prizadel. Mama gaje poklicala. Pa šele polnoč je. Tudi Mare ni mogel spati. Prvič po treh letih seje zgodilo, da Polona ni ležala poleg njega. Odšla je. Vbila si je v glavo, da želi roditi in zdaj že najbrž veselo išče potencialnega očeta. Pomislil je, da bi jo poklical, pa ni vedel, kam. Seje vrnila k mami ali mogoče k bratu. K mami je ni želel klicati. Janijeve številke pa ni poznal. Sploh pa, je Jani premogel telefon? Premogel gaje. Prav v tistem trenutku gaje, sedeč na postelji v svoji podstrešni sobici, stiskal v naročju. Naj pokliče ali ne. Ni mu hotela iz glave in konec. Kar bo pa bo. Poklical jo bo. Ko je zaslišal zvoniti na oni strani, gaje v prsih čudno stiskalo. Kaj ji bo rekel? Kaj pa, če se oglasi njen mož? Potem bo odložil. Čakal je in čakal, toda Eva se ni javila. Le kako bi se. Ko se je vrnila domov, je naletela na veliko presenečenje. In kriva je bila sama, ker ni pospravila razdejanja za sabo. Ko je vstopila, je hčero in Roka zalotila ravno v trenutku, ko sta nameravala obvestiti policijo. "Jest sem šla ven, to je vse," je že četrtič ponovila. "Le kako sta mogla pomisliti, da sem vaju zapustila?!" Sedla je za mizo in si prižgala cigareto. "Naj že kdo dvigne to prekleto slušalko!" "Zvezdano si prestrašila, hudiča." Rok seje požvižgal na telefon. Mogoče je klical Lojo. Ker se Oman cel večer ni spokal od mize, se nista mogla o ničemer pogovoriti. Mogoče zdaj kliče, da bi mu povedal, kako jc posel padel v vodo. Posel, ki je obljubljal mastne denarce. "Me sploh poslušaš," je Eva dvignila pogled, ko je opazila, da mož zija v tla z mislimi drugje. "Pravim, da si zadnje čase prevečkrat 7I^Z zadržan v službi. Počutim se, kot da ne bi obstajala." "Veš, da obstajaš. Saj te vendar ljubim." Res jo je - ljubil in spoštoval. Dala mu je družino, po kateri je vedno hrepenel. Ne bi ji bilo treba, lahko bi nadaljevala šolanje, odšla. Dala mu je otroka, ki ga sam ne bi mogel nikoli imeti. Tega ne bo nikoli pozabil. Stopil je bliže k njej in jo objel: "Nikoli več me ne smeš tako prestrašiti, Eva. Tudi Zvezdane ne." "Je v sobi?" je Eva vstala, "moram se ji opravičiti." Poljubila je moža in se odpravila v hčerino sobo. Le kaj jo je pičilo, da seje z Janijem dogovorila za zmenek. Njeno mesto je bilo vendar tukaj, ob Roku in Zvezdani. Prašeč, je sikala Pika, ko je v hrošču drvela proti domu. Lojo bodo ponedelj-kaostal vMedijskih. Lekarn naj se skrije, da ga ne bo več srečala. Posilil jo je, prekleto! Začutila je solzo, ki ji je spolzela po licu. Saj vendarjoče? Koliko časaje minilo, odkar je potočila solzo. Bridko ji je bilo pri srcu, pa svoje bolečine ni mogla nikomur potožiti. Niti E ve n it i Vesne ni bilo doma. Parkirala je pred blokom in se odpravila v stanovanje. Vključila je avtomatski odzivnik, mogoče seje kateri bivših ljubimcev spomnil nanjo. Potrebovalaje nekoga ob sebi, vseeno koga, le Loja ne. Toda iz odzivnika je zadonel šefov glas: "Poslušaj, Pika. Če do ponedeljka ne spacaš skupaj tistih osnutkov, bo Pogorelič poiskal drugo agencijo, ti pa boš ob službo. Jasno?" Zaletelo seji je. Ni se bala, da bi izgubila službo. Osnutke je imela pripravljene, da jih v ponedeljek dostavi. Blazni Lojo je bil kriv, da jih ni dostavila že v soboto. Toda šef je rekel "Pogorelič".MarePogorelič?Ni vedela, da so osnutki namenjeni njemu. Vesnin mož je delal pri njemu, zdaj seje spomnila. Ubilo gaje v eksploziji, poleg še dveh vplivnežev. Da je v hotelski kuhinji razneslo plinsko bombo, so takrat rekli. Osebno Pogoreliča ni poznala, a Vesna je enkrat rekla, da bi ji bil všeč. Mogoče bi ji bil pa res, seje takoj boljše volje nasmehnila. ... se nadaljuje KOVINOTEHNA TRGOVINA jjjfe pij ŽELEZNINA Pod hribom 2, 61431 DOL PRI HRASTNIKU, Tel.: 0601/43-540, Fax.: 0601/43-160 - BARVNI TV 51 teletekst (TTX) Gorenje ... 42.497 SIT - 15% POPUST ZA POSODO IN PORCELAN v vrednosti nad 4.000 SIT - 10% POPUST BOJLERJE TIKI - 5% POPUST GOTOVINSKO PLAČILO nad 2.000 SIT - UGODNI PLAČILNI POGOJI PLAČILO NA OBROKE BREZ OBRESTI: 1+1 nad 5.000 SIT 1+2 nad 9.000 SIT 1+3 nad 12.000 SIT 1 + 4 nad 17.000 SIT 1 t5 nad 21.000 SIT ENKRATNA PRILOŽNOST v DELAVSKEM DOMU v TRBOVLJAH VSE ZA VAŠ DOM SAMO OD 7.-11. JUNIJA VSAK DAN OD 10. - 20. URE, V SOBOTO SAMO D014. URE PO NAJNIŽJIH CENAH IN IZJEMNO UGODNIH POGOJIH NAKUPA: SPALNICE, DNEVNE IN MLADINSKE SOBE, SESTAVLJIVO, KOSOVNO, MASIVNO IN OBLAZINJENO POHIŠTVO, VZMETNICE, JEDILNI KOTI, IZVOZNI PROGRAM MIZ IN STOLOV, VRTNE GARNITURE, HARMONIKA IN DRSNA VRATA, TALNE OBLOGE, ŠOTORI, KAMP OPREMA, SVETILA, ŽALUZIJE, LIKALNIKI IN POSODA, HI-FI, VIDEO IN TV TEHNIKA, ANTENE, TEKSTILNI IZDELKI, ZAVESE, PRTI IN PREGRINJALA, ODEJE IN PREŠITE ODEJE, VZGLAVNIKI TER POSTELJNO PERILO. Na akciji sodeljujejo neposredno priznani proizvajalci: NOVOLES BOR Kr$ko, STOLARNAJJobrepolje, UK POHIŠTVO Kočevje, ATRIUM Ljutomer, DRUŽBA R 3 Kranj, INDUPLATI Jarše, BPT Tržič, ODEJA Škofja Loka, IMAGE Novo mesto, SHOPPING in TEHNOIMPEX Koper, PRESTICE Levec, IRKONI Ljubljana, EMO-POSODA Celje in POHIŠTVO ŠTRUMEU Trbovlje. SPOŠTOVANI OBISKOVALCI! VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE IN IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST PRIHRANKA TUDI DO 50%, OB NAKUPU NAŠIH IZDELKOV SAMO V DELAVSKEM DOMU. | .......' iJlii I_______________________ A ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. STANOVANJA IN j PAHCtLt V ZAGORJU oddam v najem enosobno stanovenje (40 m2). Tel.: 71-827 od 7. do 15. ure - Darja. V TRBOVLJAH zamenjam garsonjero s centralnim ogrevanjem in toplovodom za večje stanovanje. Tel.: 64-250. PRODAM zidano garažo v Žabjeku. Tel.: 26-230. AVTOMOBILIZEM IN DELI PRODAM pujske težke 20-25 kg po 350 SIT za kg. Tel.: 77-141. PRODAM rabljeno sedežno garnituro, trosed, kot dvosed, fotelj. Tel.: 41-125. PRODAM smrekovo stensko oblogo, prodam. Cena 560 SIT/m2. Tel.: 063/725-066. KUPIM novejši avtomatic. Prodam kolo rog ( 10 prestav). Moj naslov: Marko Guzaj, Kidričeva 2, Zagorje.________ PRODAM Z 101 - 1300cm3, letnik 1979-podelih. Tel.: 73-615. PRODAM LADO Samaro 1300, let. 88, reg. do januarja 1995. Cena 5.300 DEM. Tel.: 24-965. INŠTRUIRAM nemščino in francoščino. Če potrebujete pomoč pri učenju ali če ste željni znanja, pokličite 73-719. INŠTRUIRAM matematiko, osnove elektrotehnike itd. Tel.: 23-519. OSTALO PRODAM Commodore 64 (tipkovnica, kasetar, 3 igralne pa-lice, disketar, igrice). Tel.: 62-099. PRODAM premog 3.600 kg (ugodno). Tel.: 23-012. PRODAM karto za premog 3.600 kg. Tel.: 24-965. I S C E M O komunikativnega delavca ali delavko za prodajo na terenu. Pogoj: vozniško dovoljenje. Tel.: 0601/64-186. za brezplačni mali oglas ^ Moj naslov: 3 NAGRADE za naročnike I ■ NAGRADA: Košara presenečenja v vrednosti 24.000 SIT UD centromerkur trgovsko podjetje d. d. ljubljena blagovnica litija Valvazorjev trg 25 2. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 20.000 SIT Mercator Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d.o.o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1 3. NAGRADA: Prevoz s kombijem do 300 km RENT-A-CAR AVTOKLEPARSTVO AVTOVLEKA ZAGORJE 0601/' tel ./fax: 0601/63 206 MOBITEL: 0609/61 0057 Galerija 4. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 16.000 SIT porQóoi.- Kidričeva 4/b, Zagorje; tel.: 0601/64 101 5. NAGRADA: PANASONIC radiokasetofon E l ADE AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575 6. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 8.000 SIT. I» kmetijska zadruga "*■ izlake. to.o. Izlake 40, 61411 Izlake: tel : 0601/73 634 7. NAGRADA: FRIZERSKI SALON Dve trajni + striženje v vrednosti 8.000 SIT MaK)a hkibar 0601/73 794 mrVUTJuJ.4- Ul IZLA ke 60 8. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 8.000 SIT. AVT0Š0LA HRASTNIK RENT A PAR ,/z ir. . TURISTIČNA tel.: fjj I AGENCIJA 0601/43 186. 41 849 V akciji ZASAVC NAGRAJUJE ZVESTOBO lahko sodeljujejo vsa podjetja ali druge pravne osebe, ki so oglasni prostor pripravljeni plačati s svojimi izdelki oziroma storitvami. Dodatne informacije dobite na tel.: 0601/64 250, 64 166 int. 14. ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166, 64 494; fax. 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek Datum rojstva kraj ..................... poštna št. ulica telefon datum podpis NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) MWMwmMkm K@M1] mmmm mosuo® 61410 ZAGORJE tel.: 0601/63 206 telefaks: 0601/63 206 MOBITEL: 0609/61 0057 Edini uradni prodajalec v Zasavju AVTOSERVIS ŠPAJZER Partizanska 51, 61420 Trbovlje - pooblaščeni sen/is FIAT - CITROEN - prodaja orig. rezerv, delov in dodatne opreme - možnost dobave tudi ALFA ROMEO in LANCIA! CINQUECENTO ... 13.300 DEM (do registr.) PANDA 1.0 CLX ... 13.030 DEM UNO 1.0 i 5 vrat... 14.150 DEM TIPO 1.4 i.e.s 5 vrat ... 19.254 DEM TEMPRA 1.6 i.e.s ... 22.500 dem AX first 1.1 i 3 vrata ... 1.255.280 SIT AX caban 1.1 i 5 vrat ... 1.323.440 SIT AXTRD 1.4 diesel ... 1.532.700 SIT ZX reflex 1.4 5 vrat ... 1.777.500 SIT ZX avantage 1.4 ... 1.965.280 SIT Vsa vozila so letnik izdelave 1994. Možnost staro za novo. Ugodni krediti R+16% (3 leta) DELOVNI ČAS: PON - PET od 7 - 15h in 16 - 18h. SOB od 8 - 12h. tel.: 0601/24 295 Novo v Zasavju SERVIS HRIBAR 61410 Zagorje ob Savi Selo 72, tel.: 0601/64 033 Poleg znanega programa od 10.6.1994 uradni zastopnik za vozila iz programa <4^ Prodaja novih vozil FIESTA, ESCORT, vsi modeli MONDEO, DOSTAVIM PROGRAM, KOMBI PROGRAM Prodaja originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme. Servisiranje vozil v garancijskem roku in izven garancije. Možnost nakupa STARO za NOVO, STARO za STARO, KREDITI, LEASING. DELOVNI ČAS: vsak delovnik od 7h - 16h. AVTOLICARSTVO AVTOVLEKA . m £;$:Ž:-S:v Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel: 0601/63 399 Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju: * osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga iliilli! « i NEMŠKI FILOZOF (ERNST) ROMUNSKI POLITIK MAURER LOJZE SLAK GRŠKI DRAMATIK BAJESLOVNI PRVI LETALEC SOVJI SAMEC SLOVENSKI PESNIK (BRACO) 20., 11. IN 14 ČRKA V ABECEDI ULIČNA PRODAJNA HIŠICA GOROVJE V NOTRANJI AZIJI ANTIČNO MESTO V SIRUI KOCKASTA STAVBA V MEKI GRAD PRI SENJU PRETEP, RAVS IVAN REGEN RASTUNA ZA RDEČE BARVILO BALERINA PAVLOVA DESNI PRITOK VOLGE GRŠKA ČRKA PAVEL LUNAČEK AFRIŠKA VIJOLICA KOŠARKAR NA SLIKI JE DOBIL NASLOV: ZVON V URNEM STOLPU V LONDONSKEM PARLAMENU ZAHOD NO-GERMANSK VOJSKOVODJA KUMA TEPEC, BEBEC ERMANS OREL K SLOVENSKI SKLADA- TEU (ANTON) AVTOR: KARLI DREMEL MERILNIK HITROST VODNEGA TOKA FRANCOSKA TOVAR- NAPOVED NA AVTO- ČESA MOBILOV KRAJ PRI CELJU TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTUNA IRIDU BAKROVA NASTANEK PALICA ŽIVLJENJA BREZ- BOŠTVO SKANDI- NAVSKI DROBIŽ NAZIV ZA EVROPO ŽENIN AU MOŽEV OČE KONICA GRŠKA ČRKA ETIOPSKI KNEZ POLNILO ZA SLADICE KONEC POLOTOKA REAUMUR FRANCOSKI PESNIK (TRISTAN) DUKE EUNGTON GOROVJE V BURMI KALCIJ AVSTR U-SKA ZVEZNA DEŽELA STARO- Ž1DOVSKI KRALJ PREČNIK NA JAMBORU VELJKA HIŠA Z VRTOM VSAK ČETRTEK « BIKOV GLAS ZELIŠČE GROZA Z DRHTENJEM POLET, ZANOS IGRALKA ILIN SKANDIN. MOŠKO IME SLOVENSKI PISATEU (VITAN) ■ OGNJENIK IZRASTEK NA NA HUPINIH GLAVI CIMA, POGANJEK ROGER VADIM SOTESKA, JAREK OGLJIK SREDIŠČE VRTENJA K. O. NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 8. 6. 1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom ''Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas Čakaio: 1. nagrada: Blago v vrednosti 3.500 SIT, Avtodeli AS Trbovlje 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, Avtodeli AS Trbovlje 3. nagrada: Blago v vrednosti 2.000 SIT. Avtodeli AS Trbovlje Izžrebanci nagradne križanke 20/94 1. nagrada: Blago v vrednosti 3.500 SIT, Ribarnica Tomas Trbovlje, And rej Baš, Novi dom 23, Trbovlje 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, Ribarnica Tomas Trbovlje, Rose Drečnik, C. 9. avgusta 8e, Zagorje 3. nagrada: Blago v vrednosti 2.000 SIT, Ribarnica Tomas Trbovlje, Krika Kavčič, Opekarna 13, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasa v c, C. 20. j u lij a 2c, Zagorje, do 9.6.1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočile po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 21/94: KARNEVAL, LEONARDO, ARS, STEP, DAVOS, TANA, ŠTIRITISOČ, STRELA, ARGONAVT, PARAGA, TANK, RO, IVANA, RUNO, ZRAK, JAMA, STARSLOVAN, PROTOTIP, SOVA, EMU. TARASOV, RN. MAŽA, RI.TRAVNIK, IT, KNIN, KT, LIKAR, RITORNELA, MAKALU, ACEV, ACO, ŽK, RAS. Vodenska cesta 23 tel.:0609/615-421 odprto od 8.-19., sobota od 8.-12.ure. ZASTAVA, FIAT, RENAULT, UDA, ŠKODA, WV. - amortizerji MONROE za «koral vee vrata avtomobilov, svečke NGK (Japonska) 0UNI ČISTILCI, ZRAČM ČISTILCI, EPUŠM LONCI in CEVI, GRT. ZA POPRAVLO UPLKJAČEV, ZAVORNE OBLOGE, 0UA, PREVLEKE ZA SEDEŽE, DODATNA OPREMA, ORODJE. POPRAVLO: PVC 0DB0JAČEV, ARMATUR, HLADLMK0V IN ŽAROMETOV. POPUSTI ZA OBRTNIKE M STALNE KUPCE. ZA NAROČENI MATERIAL KRATKI DOBAVNI ROKL jpm: za MLADE DESEVALCE m NORVEŠKI PISATEU (JONAS), NORVEŠKI POLITIK IN PRVI GENERA-NI SEKRETAR ZN (TRYGVE) i < ZBIRKA ZEMUE- VODOV TROPSKA OVIJALKA AJDA LESJAK KDOR IZ STRAHU ZAPUSTI DOMAČO DEŽELO ZASTRUPITEV ORGANIZMA S KISLINO IZVIR REKE KONGO V AFRIKI ZDRAVILNA RASTLINA ► ► GUSTAV IPAVEC RAJKO RANFL STEFAN EDBERG AMERIŠKA PEVKA (YOKO), JAPONSKI TELOVADEC (TAKAŠI) NORVEŠKI PISATEU (HANS) POLET, ZANOS NORVEŠKI PISATEU (ARTHUR) KRAJ V ITAUJI PRI NEAPUU VESOLJEC ARM- STRONG AVTOR: KARU DREMEL NAPOTA, BARI ERA DEL OBALE ZA PRISTAJANJE LADIJ EMILE ZOLA SLOVENSKO OBMORSKO MESTO PALICA ZA Čiščenje PLUGA, RALKA J •c PISATEU FLEMING KMEČKO VOZILO NAJVEČJA PTICA, KI PANE LETA TURŠKI ZEMUIŠKI GOSPOD NASILNA TATVINA DVOM. SUMNJA RUDI ŠELIGO EDVARD SRŠEN PEVKA WEISS EDEN OD STARŠEV. ATA ZDRAVNIK ZA BOLEZNI SEČIL ZVESTA DOMAČA ŽIVAL AZUSKI POLOTOK 1 Trak goreč, grom preteč, plane na pol e, lipo razkolje. Uaanka 2 xX^XxX^X;:^: rno^ktS stlači. rrj komaj v soncu zažari strga se in obledi. ;X;X;X;: •X'X'l'X-XvXvX'l'X'i-X’l-X'I-X-lvX'X-X-X-X-lvX-I-X'X-X-X'l^'l't-X-X-X-X-X-X'X-X'/XvIvXv: K. D. Anagram MITO HERAS je bil na koncertu v Budimpešti. Katera skupina je nastopila? V.K. Tjpm: 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI. 19.30 EURONEWS, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA. 21.15 SATELITSKI PROGRAM SOBOTA 4.6.1994 14.00 KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI. 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 16.00 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM PONEDELJEK 6.6.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 EURONEWS. 20.15 MLADINSKI PROGRAM, 21.15 SATELITSKI PROGRAM TOREK 7.6.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI. 19.30 EURONEWS. 20.15 KONTAKTNA ODDAJA. 21.15 SATELITSKI PROGRAM SREDA 0.6.1994 18.00 KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI. 19.30 EURONEWS. 20.15 ŽEBLJIČKI. 21.30 FILM. 23.00 SATELITSKI PROGRAM 18.00 KORISTNE INFORMACI- JE. VIDEOSTRANI. 19.30 EURONEWS. 20.15 REZERVI- RANO, 21.15 SATELITSKI PROGRAM RADIO TRBOVLJE PETEK 3.6.1994 .-.v.’.v.v. v.v. v.* 6.00-8.00JUTRANJI PROGRAM. 8.00-14.00PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA, 14.450BVESTILAIN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM. 17.00 MLADINSKI VAL. 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO SOBOTA 4.6.1994 8.00-14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE. 19.00 SLOVO NEDELJA 5.6.1994 8.00 - 9.00 DOBRO JU TRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI. 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCE V, NEDELJSKO POPOLDNE. 19.00 SLOVO PONEDELJEK 6.6.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 SNOOPY, 18.00 ODDAJA O KULTURI . 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO TOREK 7.6.1994 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ . 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPOR T, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO SREDA 8.6.1994 6.00-8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MA, 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00-8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO NEDELJA 5:6.1994 9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA;CELOVEČERNI FILM. Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Liliji od 7. - 19. ure. Informacije dobile na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 3. junija do 9.junija je dežurni veterinar Marko Kastelic dr. vet. med. v Naša bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici od 23. do 29. maja 1994: 23.5. Slavi Ihancc, Zagorje, hči Neva; 25.5. Helena Jančič, Trbovlje, hči Nadja; Danica Resnik, Zagotje, hči Nika; 27.5. Dam Jana Ravnikar, Zagotje, hči Tinkara; Kari na Čeha vin, Zagotje, hči Nika; 28.5. Lidija Raškovič. Trbovlje, sin Dejan; 29.5. Vesna Zdovc, Trbovlje, sin Jernej; Marija Kralj. Zagotje. hči Sara; Irena Murne, Zagotje. hči Katja; Majda Koprivnik, Trbovlje, hči Nina; Karmen Hohkraut, Hrastnik, hči Lea: Romana Škrbič, Zagorje, hči Nives; Darja Vozel, Zagotje. sin Amadej; Mileva Gavrilovič, Hrastnik, hči Zorica. Iskreno čestitamo! .......... ........................................ - i,,n|T Era/riti: M:ir..lin: telimi; Kini ilein: 4. junij: Vinka, Cenim: Kviriii- Godovi 3. junij: Dragu, Karel; 5. junij: Svetu; Svetku; merinariKljti Ja« varstva okolja; - • ,, 6 iunir Rt*rt Filiti* o.junij, neri-, rmp, Norliert; 7. ju,uj: Anja, Ana; Robert. ;R j,mij: '/ma*.. Vitij Merlarli ........-J/ OVEN Nestrpno boste pričakovali obisk, vendar boste razočarani zaradi hladnega odziva gostov na vaše gostoljubje. Ne krivite sebe, naredili ste vse, kar je v vaši moči. Št.: 17. BIK Ljudi okoli sebe boste okužili s svojim optimizmom, kije v vas, odkar ste se zadnjič zaljubili. Ker so tudi iz druge strani obeti dobri, vas od zadovoljstva kar razganja. Št.: 21. DVOJČKA Zaradi manjše napakice, ki se vam je pripetila v sredo, boste imeli v naslednjem tednu nekaj neprijetnosti. Precej za-grenjeni in slabe volje boste. Izboljšanje v soboto. Št.: 11. RAK Ker ste že po naravi zelo dober opazovalec, vam naloga, ki so vam jo naložili, ne bodelalaprav nobenih preglavic. Le te pa se lahko pojavijo šele pri interpretaciji rezultatov. Št.: 9. LEV Zapletli ste se v klobčič, v katerega se vpletajo nove in nove nitke. Cela situacija postaja vse bolj zapletena. Težavne situacije se niti ne zavedate dobro, odprite oči. Št.: 15. DEVICA Spor s sodelavci se bo nadaljeval. Končno ste se spametovali in tokrat ne boste popustili. Prepričani ste v svoj prav. Le tako lahko pokažete svojo nepopustljivost. Št.: 7. TEHTNICA Močno vam je zaškripalo na finančnem področju in če ne boste hitro nekaj naredili, vam ne bo preostalo drugega, kot da si denar sposodite. To pa veste kam pelje. Št.: 12. ŠKORPION Zapirate se v svoj dom in si poskušate ustvariti čim bolj udobno bivanje. Vseeno vam nekaj manjka. Kaj, boste kmalu ugotovili. Presenečeni boste nad ugotovitvijo. Št.: 24. STRELEC Med partnerjem in vami prihaja do nesoglasij in različnih pogledov na vajino skupno življenje. Potegnite črto čez preteklost. Ne bojte se lastnih odločitev. Št.: 18. KOZOROG Vaš notranji mir bo porušila oseba, ki jo poznate že iz otroštva. Ugotovili boste, da je notranje bogata in umirjena, ter da bi se čudovito skladala na vseh področjih. Št.: 23. VODNAR Znova vas bo pretresel dogodek, za katerega ste mislili, da ste ga preboleli. Ob strani vam bo stala oseba, kateri posvečate veliko manj pozornosti, kot si jo zasluži. Št.: 13. RIBI Pravočasno končajte delo, ki sle ga začeli in ne odnehajte na sredi. Res ni videti najboljših rezultatov, vendar si s tem ne delajte skrbi, uspeh bo pri šel šele na koncu. Št.: 16. Saša Sposojeno iz BBS Snemanje Izlačani so se odločili posneti film za svojo lokalno TV. Na prvi snemalni dan stopi glavni igralec do režiserja in ga vpraša: "Kaj bomo snemali danes?" Režiser mu odvrne: "Ti se samo uleži v senco." Rečeno - storjeno. Naslednji dan pa igralec spet vpraša: "Ali bomo danes kaj snemali?" Režiser mu odgovori: "Ne, ne. Ti se samo uleži v senco." Tretjega dne igralec vpraša: "Ali bomo danes kaj snemali?" Režiser mu reče: " Ti se le uleži na sonce in se malo odpočij." Igralec pa: "Na sonce?! Kje pa je kaskader?” Radovednost Radovedni sinko sprašuje svojega očeta: "Očka, kako pravzaprav ujamejo norce?" Očka mu odvrne: "Čisto lahko, sinko: z dekoltejem, malo parfuma, pudra in šminke!" Vrtnice Pižmov Tone stopi v cvetličarno in reče: "Rad bi dvesto vrtnic!" Cvetličarka pa vzklikne: "Ti nesreča, ti. Le kaj ste ušpičili?" Stojnica Trboveljčan odpre sredi puščave stojnico, na kateri prodaja izključno in samo Coca-Colo. Čez nekaj časa se mimo stojnice priplazi na smrt žejen Arabec in mu v zadnjih izdihljajih reče v arabščini: "Hamrl du m'brl ha Coca-Cola." Trboveljčan premišljuje, se nagne čez pult in ga vpraša: "Steklenico česa bi želeli?" Iz zasavskega tednika, 9.6. 1954 Co so odborniki I.OMO Trbovlje po slavnostni seji prispeli skupno s predsedn ikom Miho Marinkom na Trg revolucije, so bili tamkaj že /brani številni Trboveljčani, Delavska godba, pevski zbori Svobod in ostali, čakajoč nazačetekslovesnosti. Vse navzoče je)/ naslednjem najprej pozdravil podpredseclrtfk "TDMO Trbovje tov. Slavko Boršt nar. med njimi številne goste iz raznih krajev Slovenije. Nato so pevski zbori Svobode II, Slavčki in Zarja zapeli več pesmi. Slavnostni govpr je pa imel predsednik občine Alojz Dular, kije v njem orisal zgodovino in razvoj občine Trbovlje. Slovesnost je zaključila Delavsk;^ godba na pihala pod vodstvom kapelnika Tone, Hudarina. Ves dan so se nato vršile razne športne in druge n/freditve, prav tako je bilo vse polno ljudi, ki so si ogledali gospodarsko razstavo - spet drugi so pa hiteli, da pristostvujejo letalskemu mitingu, ki gaje popoldne priredil agilni Aero klub Trbovlje, kjer je bil posebno zanimiv posrečeni odskok treh trboveljskih padalcev, ki so brez nezgode pristali pod Ostenkom in Limberkom. (Vse to se je dogajalo leta 1954, 1. junija, torej pred štiridesetimi leti). Irena I. Lebar’ Balet Hrastničan se vrne z baletne predstave domov. Domači ga vprašajo, kako je bilo. Hrastničan jim razloži: "To je zelo zanimiv šport. Najprej je en moški lovil žensko po odru, nato jo je vzdignil, povohal p**ko in jo vrgel." iz starih Zasavcev JET/V>A Škoda, da je le na sliki. iptuisojov :uikj3kuv jpujiaf :snqa}{ tem 9 na • £ SMN ‘Z. .11 'č ;9 lls ‘9 IS • I :ui3|qo.id !SSAoqi?S hoijabjaj :p i:>pn:3f) poAoprts k>juk3q ttpjJS :I tniUB^fl ' VfVTVIM ‘SHd ‘DOTOŽin ‘330 ‘ VNOINIS' ‘SŽI ‘ZOA 'NVI ‘ VOIdO‘V XIO‘Z3‘TI3N‘ONŽl VS‘SžlIMO‘aflžlNV V‘3S TD ‘VT131A1 ‘D3TI1STD ‘V9VT1Y1 :ap«|iu «z tnp'KZHM K.______________________________________________________^ JeT’RwICE (W Va ruhinja. Zasavcem se obeta še ena vrhunska funkcija. Marinka Fritz - Kunc bo skoraj zanesljivo postala varuhinja človekovih pravic na Slovenskem. Po vsem cirkusu, ki ga je naredila iz "ponarejene - škodljive - nagravžno napisane - škodljive - a povsem sprejemljive" kandidature, ima pred resnimi tekmeci nekaj svetlobnih let prednosti. SDuU; “Lepo, da so zagorski bazen dobili v najem tamkajšnji nogometaši. Le s toliko vode lahko sperejo vse grehe te sezone." Navijač CÌZedaAclpa/ čestita/ iw p^eJ/iaAjdfa/ tokratne čestitke in pozdrave namenjamo vodilnim hrastniške občine in mestne energetike. S prenovo toplarne so se znebili 400 ton sproščenega žvepla. Hkrati pa so si naredili še medvedjo uslugo, saj izgubljajo tudi 1200 ton pepela. Zato ga bodo morali za potrebe odlagališča v Prapretnem in za zasipavanje razpok na Blatah uvoziti iz Trbovelj in Ljubljane. Lokalna samouprava Litijski župan Mirko Kaplja: "Vidiš, tako je to. Stvari ostajajo, kot so bile. Ljudje hočejo, da jaz še naprej ostanem prvi mož Litije, ti pa najlepša med vrstnicami." Bralstvu V prejšnji številki smo vam povedali nekaj malega o uspešnem začetku pogajanj z Rdečim Revirjem. Tudi stekla so se tako, da ga po poldrug mesec trajajočem molku spet gostimo na naši strani. Upoštevajoč, da seje ves ta čas brezposelno klatil po naših krajih, vsaj mi kakšne silne aktualnosti nismo pričakovali. Kljub temu, dobrodošel! Redakcija jetrnic I I Mota. MinistraMitjo Gasparija - Vsefinančnega menda že nekaj dni tlači mora. Resda nismo preverjali; je pa litijska poslanka Metka Karner - Lukač prevzela predsednikovanje v parlamentarnem odboru, ki pazi na javne finance. I Hodil po zemlji sem naši Sprehajal sem se te dni po preljubem zasavskem in ■ litijskem. Lepi kraji, prijazni ljudje in psi na dovolj kratkih ■ verigah. Človeku kar duša ven iz telesa rine zaradi toliko ■ dobrega. In morda bi ji celo uspelo, če ne bi bilo nekaj senc ■ slabega. Tem krasnim krajem so namreč podelili imena, ki ■ govore o nikakršni domišljiji krstnikov. Zapovrh v _ poimenovalcih teh lepih krajev še tistega malo redoljubnosti _ ni bilo, da bi ob levem rekli še desno, vampom pridali pir, * Orfeju pa Evridiko. Pa začnimo z domišljijo. Če bi odšteli vse drevje, izgine ' pol Zasavja in Litije. Težko je najti drevo, v katerega čast ne I bi poimenovali vsaj kakšen zaselek. Dobro je, daje bil včasu I teh krstov svet še majhen. Če bi že takrat do nas prijadralo I vedenje o tem, da nekje rastejo tudi palisandri, ebenovci, | sekvoje in baobabi, bi verjetno sploh ne bilo prostora za | kakšno nedrevesno ime. Pa se jih lotimo: Borje, Brezje, Bukovica, Gabrsko, ■ Hrastnik, Jablana, Javorje, Jelovica, Jelšje, Jesenovo, ■ Kostanjevica, Lipovica, Orehovica, Slivna, Smrekarica... ■ Naša lesna industrija lahko izbira kot na bolšjem sejmu; še _ Grča se najde, če se išče, tam v hrastniškem koncu. Dovolj o lesenosti uma poimenovalcev naših krajev. _ Druga stvar, ki jih je navdihovala v ne veliko manjši meri, ! so živali. Če se v Ljubljani hvalijo s svojim živalskim vrtom, ' kjer so na par hektarih zamrežili kosmata bitja s severa in I juga, vzhoda in zahoda, mi, po imenih sodeč, živimo v I velikem živalskem vrtu, ali vsaj na bogatem kmečkem I dvorišču, kjer se kokodajsanje meša z laježem in še čim. Tudi tu vam bom postregel le z delom bogastva: Goveji I potok, Jelenje, Ježevec, Konjšica, Kozlova gora. Kurja | vas, Mačkovina, Medvednica, Orlek, Pasjek, Žabjek... | In da ves živalski svet ne bi domoval pod milim nebom, ■ prepuščen temu, kar se vremenu ljubi, so krščevalci poskrbeli ■ še za Jazbine, Tičnico, Volčjo jamo... V posmeh lastni ubornosti duha pa so neko vas krstili za b Izvirnik. b O neredu v taistih krstniških glavah pa prihodnjič. _ Rdeči Revir Ummmmmmmmmmmmmmmmmm* PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE STE POMISLILI, DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALNICO? Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom m i Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti: Sami se boste odločili o rsebiui vašega paketa: kasko zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše: 10-odstotni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu: popust za takojšnje plačilo: možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja: pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega: v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila: zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka: turistično zavarovanje za potovanja v prostem Času. Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu: dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav: enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja. Ig; zavarovalnica triglav d.d. Končno popolno in sodobno zavarovanje ! Marketing Celje - skladišče D-Per | LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje LB Banka Z 6/1994 g Ali se tudi vi sprašujete KAM S CERTIFIKATOM? Pričakujete visoko donosnost, vseeno pa ne želite tvegati? Ne želite se ukvarjati z vprašanjem, katero podjetje je za to najprimernejše in ste pripravljeni to odločanje prepustiti strokovnjakom ? LB Banka Zasavje d. d. je za vas soustanovila družbo za upravljanje LB MAKSIMA Certifikate boste lahko vložili v pooblaščene investicijske družbe, ki jih namerava po pridobitvi dovoljenja ustanoviti in upravljati naša družba za upravljanje. Zaupajte tradiciji poslovanja, strokovnosti, izkušnjam in mladostni zagnanosti in se oglasite v ekspoziturah LB Banke Zasavje d.d. Tudi pri certifikatih z vami banka, ki dela z ljudmi za ljudi LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje O' m L 5000001643,22 COBISS o