Uredništvo io upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti tmrit dan od 11.—12. ure dopold.
Tutofon M. 113.
Naročnina listo:		
Celo leto		12	K
Pol leta		6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 116.
Maribor, dne 4. oktobra 1909.
Letnik I.
Boj slovenskih poslancev.
Ako se ozremo na tekoče zasedanje štajerskega deželnega zbora, opazimo na prvi hip dve dejstvi, ki stopata v ospredje: prvič, da poslanci S. K. Z. v polni meri izvršujejo svoje poslanstvo, drugič pa, da zastopnik slovenske Štajerske „intelligence“ dr. Kukovec uganja politiko, ki slovenskemu narodu neizmerno Škoduje.
Naši poslanci se v prvi vrsti borijo za pravice slovenskega jezika. Njihovi odločni nastopi v tem oziru jmponirajo celo našim narodnim nasprotnikom Nemcem. Seveda tega očitno ne priznavajo, vendar pa to lahko vsakdjo Čita med vrstami v nemških listih. Nemce je pa tudi strah pred odločnim nastopom naših poslancev. Dosedaj tega niso bili vajeni. Zato y svojih listih sami hvalijo prejšnje liberalne poslance a la dr. Ploj in dr. Jurtela, Češ, da so zaradi njihove popustljivosti kaj lahko ‘ž njimi izhajali. Ne vemo sicer, če te možakarje veseli taka pohvala, pribiti pa moramo staro resnico, da tisti Slovenci, katere hvalijo Nemci, v narodnem oziru ne pomenijo mnogo ali pa nič. Nasproti pa so s slovenskega narodnega stališča gotovo na pravi poti tisti, katere iNemci napadajo, fln da sedaj nemški listi dan za dnevom strupeno napadajo naše slovenske poslance, med njimi najbolj {dr. Korošica, je to najlepše izpričevalo, da kot .zastopniki' slovenskega naroda v Štajerskem deželnem zboru v polni meri vrše svojo 'dolžnost.
V boju za pravice slovenščine pa naši poslan-, ci nikakor ne pozabljajo na gospodarsko težnje slovenskega ljudstva. Dokaz temu je vrsta gospodarskih predlogov, katere so v deželnem zboru že stavili in jih še {bodo.
Ves slovenski narod občuduje odločen nastop naših poslancev in je ponosen na nje, občudujejo jih pa tudi Nemci in imajo strah pred njimi. Samo en fdel Slovencev — in ta del je hvala Bogu čisto neznaten, a bilo bi tisočkrat bolje za slovenski narod, ko bi takih Slovencev sploh ne bilo *— ne odobrava odločnega nastopa naših poslancev in to iz več vzrokov. Prvič imajo ti ljudje “v deželnem zboru svojega zastopnika, 'ki sliši na ime dr. Kukovec in ki oči-vidno simpatizira v, Nemci, drugič ima ta struja, ki se imenuje liberalizem, že od nekdaj zveze z Nemci, vSled katerih mora obsojati vse, kar Škodi Nemcem in koristi Slovencem, tretji vzrok pa je protiverski fanatizem, kateri jim brani, odobravati postopanje naiših poslancev, ki pripadajo slovenski katoliški stranki. Kdor pozna te vzroke, se jie bo čudil,
da glasila teh ljudi dan za dnevom nesramno napadajo paše poslance, ki se borijo proti Nemcem.
Prepričani smo, da se bodo ti napadi nadaljevali, toda naši poslanci se zlato ne menijo, pač pa bodo ne oziraje se na dr. Kukovca in njegovo ko-ruptno stranko še naprej bili boj za narodne in gospodarske pravice slovenskega ljudstva.
Deželni zbor.
V petkovi seji dež. zbora je utemeljeval posl. Wagner predlog za ustanovitev obveznega zavarovanja proti elementarnim škodam. Nato je govoril graški advokat dr. Kaan ko spremembi poslovnega reda,. Dr. Kukovec se je uprl odkaizajnju predloga polit, odseku, posl. socijalni demokrat Resel je poudarjal, da je proti vsaki spremembi, toda ida bodo glasovali za odkazanje. Dr. Korošec je v imenu Slovenskega kluba izjavil, da. bode ta glasoval proti, ker ne bo nikdar pripustil kratiti pravic manjšine. Pri glasovanju so glasovali le poslanci S. K. Z. proti, dr. Kukovec pa, ki je govoril izrečno proti, je potem glasoval za odkazianje.
Posl. Wagner je utemeljeval še svoj predlog o izseljevanju ljudij iz dežele v mesto, Hagenhofer predlog o železnici Gleisdorf—Hartberg; Hilari poziva s svojim predlogom deželni odbor, da ta vpliva na vlado, da Čim preje izdela zakon za starostno zavarovanje, .Ta dan je stavil posl. Roškar predlog za SO odstotno prispevanje države k stroškom za ljudsko šolstvo.
Jiutri v torek bo zopet iseja deželnega zbora. Izmed naših poslancev bodeta utemeljevala svoje predloge dr. .Verstovšek in Novak.
Dr. Kukovec grmi proti — glasuje pa „po pomoti“ — za Nemce.
Slovenski tržani so lajhko ponosni na svojega generate dr, Kukovca. V zadnji seji je v enem stavku izjavil, da bode proti oddelitviji Kaanovega predloga ß spremembi poslovnega reda, nato pa glasuje za odkazanje na politični odsek. Kmetje poslanci S. K. Z. so se rogali tej brihtni politični glavi, mislili so, 'da g'a je socialni demokrat premotil, da je-kar v petih minutah požrl svojo izjavo; toda to ni bilo. Narodni Dnevnik gai še bolj blamira; men-
da vendjar ni te notice dr. Kukovec sam pisal; pa mogoče je vse na svetu. „Pri ogromni množini brezpomembnih glasovanj se tak£ pomote neredko zgodijo tudi starim parlamentarcem“ tako piše Kukov-čev list in ga opravičuje s tem, dai se vsled ogromne množice glasovanj že pčasih ne spozna dr, Kukovec, kaj da bi napravil. To je lep zastopniki slovenskih trgov! Ko bi kak .kmet tako streljal, bi se pač ne Čudili, toda da se kaj takega pripeti visokemu politiku, ki se primerja celo s sitarim* parlamentarci, fto je ppč Čudno. Sicer pa Narodni Dnevnik tudi tukaj meče pesek v oči, ko pravi o ogromni množini glasovanj. Bilo je eno glasovanje <o eni zar devi, o kateri je dr. Kukovec sam govoril! Kakor že večkrat, tako se je osmešil tudi sedaj dr, Kukovec! Ce bi kaj , takega storil kak kmet, blatili bi ga v Narodnem Dnevniku nad 1|4 dai j, 'Možje narodne stranke in tržani, v zbornici imate moža prav žalostne postave.
Politični pregled.
Sklicanje državnega zbora.
V	soboto se je vršil. ministrski svet, ki je sklenil sklicati [državni zbor na 20. oktobra. V ministrskem svetu se je razpravljal finančni nfaj5rt, glavni predmet posvetovanja je pa bil seveda političen položaj*
Kritičen položaj.
Včeraj je imela Kmečka zveza za ljubljansko okolico svoj občni zbor, na katerem je poročal dr. Šušteršič o političnem položaju, katerega je. označil kot skrajno kritičnega. Ce bo ‘državni zbor, ki je sklican na 20. oktobra, delomožen, je odvisno od sklepov Slovanske Jednote.
Strah pred Cehi.
V	dunajskem mestnem svetu je bil pred kratkem trložen predlog, naj se proglasi nemščino kot edini poslovni in uradni jezik občine dunajske. Dr. Lueger je takrat izjavil, da je |o nekaj povsem umljivega in da dokler bo on župan, ne bo dbpuŠČal, da "bi se v dunajskem mestnem svetu govorilo češki. Ta izjava je baje zelo ozlovoljila nemške kroge, ki pravijo, da more dr. Lueger pač smatrati kakor sa-moobsebi umevno, da ostane nemščina uradni jezik dunajske občine, dokler bo on župan, ne more pa dati takega zagotovila za svoje naslednike.
Bledi mesec.
(Hrratski spisal A. Čenoa.)
—	Fertig! (Gotovo!) zavpije železniški sprevodnik (na zagrebški postaji. Vlak zabrlizga in se jame premikati; pomika se, pomika hitreje in hitreje, pa Žič! oddrdra proti Štajerski.
—	Za vraga, vikne zdaj eden izmed treh mladeničev, ki so stali na postaji, ter vrže Jezno tlečo kubo ob tla. Bil je to rjavkast (človek vitke postave, Čil — prava hrvatska kri.
—	(A kaj ti je vendar, 'Josip?, ga je vprašal prijatelj, žive narave, s kozjo bradico ter je skakal na tankih nožicah liki komedijanska punčka ob železni žici.
—	Josip!, izpregovori tretji mladenič drugemu, opiraje se na palico in mirno kadeč. Josip, tvoje mfjfeli so vedno v višji politiki; a vendar si slep kakor tvoja zakajena pipa. Ali nisi videl y gretjem kupeju one plavolaske, za katero so se oziilrale oči Jurija? Pa za hudirja, tako se mu je sladko smejala, dokler je ni odnesla pasja, para v štajersko deželo.
—	Za vraga!, nagubanči Jurij čelo,, oziraje se za belkastim parom vlaka, iki se je vedno bolj izgubljal proti Štajerski.
—	„Pri zlatem konjičku" je fJ uri j s svojima drugoma hitro utopil v zlati kapljici oukoveški sladki spomin na zlatolaso vilo.
Xn tudi za Jurija je prišel Čas, da ga popelje vlak iz Zagreba. Kam? Na Dunaj gre študirat dok-torstvo.
. ^ •
Sestra mu je dala na pot sladek kolač in srčen poljub; a mati pečenega purana in — iskren blagoslov ter lepe nauke in kar je najvažnejše, odebelel Imošnjiček onih rudečkastih podob, ki jih gospod finančni minister, pa, tudi mladi gospddje doktorji silno potrebujejo.
In Jurij je šel v tujino.
Mladi doktorji so velika gospoda; a denar pa spada,' ako ne- po zoologiji, Vendar pa v polnem obsegu po naravi v razred krilatih ptičev. LogiČjna posledica teh dveh okolnosti je pogosto — prazna denarnica doktorjeva.
In 3z tega sledi zopeit, da se mora mlada gospoda radi različnih potrebščin spuščati v diploma-trško oböfevajnje z ono vrsto ljudi, ki jih (drugi na-zivljejo upnike, a mladi doktorji manihejce.
In 4udi 'Jurij je imel vobče upnike, a naposled . nekoga, ki ni bil samo krivoverec, temveč uprav pagan.
Ta pagan je bil s polnim nafclovom Vendelin Veneliček, „tailleur des habits pour messieurs“, all bolje h- krojač.
Gospod Veneliček je bil visokega in Širokega nosu; nad očmi go se mu vile kostanjeve obrvi; bil je vedno veselega lica, brez brk, a bradat a la gorila; bil (je telesni krojač medicinske fakultete, toda upnik par excellence.
Gospod Veneliček, ta oderuh, zasledovalec in brezbrkasti možic je pil mlado doktorijo, po Alser-vorstadtu liki pajek uboge mušice.
Posebno nesrečna muha je bil naš Jurij, če-gar lepo ime je tudi bleščalo v neki Črni knjigi gospoda Vendelin a.
Gospod Veneliček je bil poleg tega dober Slovan kakor Jurij, aili krojbčlki računi se ne kompenzirajo s slovansko vzajemnostjo.
Drugi upniki so vsaj obiskali Jurija v času posetov; ali komaj je žarelo solnce na |pknu Jurija, je bil Veneliček že pri njegovih vratih ter (je povpraševal z žvrgolečim glasom zaspanega doktorja, ali je (že prišlo debelo pismo iz Zagreba; in to se je ponavljalo vsak dan.
Nekoč se naš Jurij razjezi in se (hoče umakniti krojačevi nadležnosti.
Vsako jutro ja {urno vstal *ter hajd v Prater! Tjekaj ne seže mreža Vendelina VeneliČkovega, si je mislil Jurij.
Nekega dne — bilo je popoldne — s,e je (sprehajal naš nadebudni Jurij po Pratru, 'kar se prikaže pred n,ji(m — ona lepa plavolaska, v katero se je bil zaljubil na zagrebški postaji.
—	Ah!, vzklikne Jurij radostno, niti ne opazivši stare žene poleg plavolaske. Deva se je milo nasmejala, ali stara jo zapelje v omnibus,, ker je jelo deževati.
In tudi Jurij je hotel v omnibus — ali uprav, ko je hotel stopiti nanj, se prikaže iz okna omnibusa širok nos — Vendelin Veneliček — in naš Jurij je bežal.
Lahko se je Šetati po Pratru, kadar je lepo vreme, ali nikakor ne, kadar je deževno. Veneliček je tičal doma; ves dan je deževalo; kam hoče^?
—	Kam, kakor k Milanu; ta prijatelj stanuje
blizu!
Zatoso vprizorili akcijo, ki jej je to amen, da določi nemščino kakor edini uradni jezik nižjeav-strijskih občin.
Strah ima velike oči! JNašd Nemci, ki sicer tako ponosno zatrjujejo, da se ne boje drugega nego jBoga, se boje že celo, da bi dr. Luegerjavim naslednikom postal kak — Ceh. Preklicano na slabih nogah mpra stati to dunajsko nemštvo, če so v takem strahu pred Cehi!
Gospodje pa pozabljajo popolnoma, da jim vsi njih sklepi ne pomagajo nič, feer akö bi dobili res Cehi večiiib v občinskem zastopu, bi oni sklep eno* stavno premenili in proglasili (češčino uradnim in razpravnim jezikom.	m. m	“
Razpuščen shod italijanskih dijakov.
Zadnji četrtak je bil v 'Zadru shod laških dalmatinskih dijašloh društev. Dijak: Mani je pozdravil kolege, *ki so kot mučeniki prelili Bvojo kri na nemških*. tleh^^_ Jsžko vseučilišče na Dunaju.“ Regnl-colo Mandl je predlagal resolucijo, v kateri po protestira proti postopanju vlade v zadevi laškega vseučilišča,. Konečno je shod oklenil, da se izreče go-riškemu županu Bombigu občudovanje za mesto Gorico, ki se tako junaško bori proti slovenskim učnim zavodom. Govoriti je hotel Še nek regnicolo iž Neaplja, pa tega je . prekinil vladni zastopnik in razpustil shod. -Dijaki so proti temu protestirali. Nea-politanca, po imenu Cantu, so Izgnali iz Avstrije.
Boji v Macedoniji.
V	Neghowani v monastirskem okraju je nek 'Albanec umoril grškega popa Athanasa. Umor še je izvršil iz narodnostnega sovraštva, ki (vodi v Macedoniji do prave podivjanosti. Radi tega umora vlada nepopisna ogorčenost; krvavi spopadi med Grki in Albanci so neizogibni. Tri velike albanske Čete so udrle v grško iTesalijo, kjer rušijo vasi iz maščevanja, ker so udrle grške čete v albansko TesaJijo.
V	tripol.it attiski provindiji Fes|»an !se je vršil boj med roparji in vojaki, v katerem je bilo večje Število roparjev ubitih, (tridteset pa vjetih. Število roparjev je znašalo tristo.
Zarota v Crnigori.
Preiskava o nedavno odkriti zaroti v Cetinjah je dognala, da je bila zarota naperjena proti sedanji vladi. Zarotniki so hoteli osvoboditi leta 1905 radi bombne afere obsojene osebe, lnoteli jso prisiliti kneza Nikolaja, da se odpove prestolu ter proglasiti princa Danila za kneza. (Zarotniki so hoteli umoriti sedanje ministre ter pozvati k vladi prejšnje ministre, jM zaroto je bilo vpletenih 20 oseb, večina jih je pobegnila v Albanijo. Prebivalstvo z zarotniki ni simpatiziralo. 'Zarota je brez uspeha.
Dogodki ua Španskem.,
Iz Madrida poročajo, da postaja teroristična propaganda zveze anarhistov vedno bolj nevarna in iz vseh krajev prihajajo poročila o grozodejstvih, M jih izvršujejo člani te zveze. V Barceloni je nek anarhist prišel pri belem dnevu v stanovanje nekega višjega policijskega uradnika, katerega so se anarhisti zelo bali in ga zato tudi sovražili, in ga pred očmi njegove soproge ustrelili. V splošni zmedenosti se §e anarhistu posrečilo zbežati.
Poroča se tudi o drugih grozodejstvih, ki Jih pripisujejo na rovaš anarhistov. Vlada namerava v-pričo te anarhistične nevarnosti uveljaviti najstrožja izredna določila pri anarhizmu, katera je že svoj Čas napovedala.
Milkin je bil čudak.' Z nikomur Spi niti govoril; hodil je stvojo pot, ne oziraje se ne na desno in ne na levo; no, Milan je bil pravi sin jupaške krajine.
Jurij je povedal Milanu svoje nadloge ter ga prosil, naj mu da pribežališče pred upnikom Ven-delin VeneliČekom.
—	I, pa ostani tu! Evo knjige in smodke; jaz grem na vseučilišče. Rog!, reče Milan ter potegne klobuk na oči in odide.
Jurij si je zapalil smodko, (legel na divan ter jel motriti sobo. Na levi strani, so bila vrata, odkoder m je Čul šum ženskih kril in nič več. Jurij je vzel z mize zvezek izvirnih' hrvatskih novel. /Tu je pričel čitati.
—	Neumnost!, je vzkliknil in vrgel knjigo proč. Smodka mu je slabo gorela.
—	Neumnost!, je dejal in vrgel smodko proč.
Na stropu je bila naslikana svetleča zvezda,
Jurij je- ufdrär vanjo pogled in Štel njene žarke.
■ r’ Pri tretjem (Žarku se je spomnil plavolaske, 'Vendelina in omnibusa, in zopet izustil „neumnost!“ ter Šel dalje.
—	Vidiš!, je začel razmotrivati, da nisi len, kakor si, M lahko posetil svojo rojakinjo Milico. Se nikdar je nisi videl. Mlada je. Na punaju stanuje pri teti. Stari ti piše, da jo obišči. Alf (vraga, kje stanuje? Stari moj mi, je dal naslov, p jaz sem ga izgubil. Neumnost!
Med tem je jela za pmaro v drugi sobi biti ura in hitro nato je zasvirala pesem:
—	Bledi mesec, tebi (tožim —
Jurij napne ušesa, da bi slišal uro sviralko. Godba prestane.
Jurij je zopet Štel pramene zvezde in zraven jel žvižgati:
—	Bledi mesec —
(Konec prihodnjič.!
STRAŽA.
—:-- •*■•■■■	-
Iz Melde'prihaja poročilo, da je pri rekogno-solranju, katero so vršile četo iz; Seluana pod vodstvom generala Orozco proti Souk el Jenis, so padli na španski 'strani general Diaz Vicario, dva stotnika, en poročnik in 14 mož; okoli 180 mož je ranjenih. i	r?. ’) ■'
Studenško šolsko vprašanje.
Protipostavno postopanje župana Sčhmuckenschlaga.
Poslanec dr, Verstovšek je danes interveniral, pri okrajnem glavarstvu radi studenškega Šolskega vprašanja. Odločno je protestiral proti postopanju tamošnjega župana Sehmuckenschlaga, kateri sklicuje, stranke in jemlje njihove izpovedbe popolnoma proti ’ postavi na zapisnik. G. poslancu se je zatrdilo pri glavarstvu, da je to zasliševanje strank in pa ta za-pisnik popolnoma brez vsakega pomena ža rešitev šolskega i^r^anja. Stranke 'nikakor niso primorane, ustreči pozivu župana in se Jim nikakor ni treba odzvati njegovemu povabilu glede Šolskega vprašanja. Opozarjamo še* pnkrat vse stranke, da vštrajajo pri svojih prvotnih podpisih in se niti n6 odzovejo župai, novemu povabilu, ker ta nima pravice, «sklicevat; strahk v tej zadevi.
Kadar bode odrejena prava komisija od strani višješolske obl&sti, se bodo stranke pravočasno tudi obvestile.
Raznoterosti
Cesarjev god se je obhajal z običajnimi slo-vesnostmi. Od pol osme ure1* naprej so imele srednje in ljudske Šole zahvalno službo božjo deloma \; stolnici, deloma v Alojzijevi cerkvi, vojaštvo pa v Marijini baziliki. Ob devetih je mil. knezoškbf služil slovesno pontilikalno mašo v stolnici, katere so se udeležili civilna In vojaška oblastva, mestni zastop ter veliko Število vernega ljudstva, Ceeiljanski zbor je proizvajal pod vodstvom g. stolnega kapelnika pri vhodu potifikanta Rudolf Wagnerjevo skladbo Ecce saccerdos magnus, potem Vinc. Gollerjevo slovesno mašo in honorem B. M. V. da Loretto, h koncu pa Wit to v Te Deum v C-rnoll, vse s spremljavo orgelij in pozaven. .Vloge so bile: Gruberjev Domine, salvum Sac imperatorem nostrum z motivi cesarske pesmi, in Haller jev Alme Deus, Cerkvena (slovesnost se je zaključila s cesarsko pesmijo. Na Škofijski palači na cerkvenih hišah in zavoldih, na uradih in Šolah ter nekaterih zasebnih hišah so izobešene zastave.
Odlikovanje. Deželni odborniki Robič je dobil v graški razstavi vin posebno držajvjno kolajno, njegov, sin Feliks Robič pa priznanje za umno kletarstvo,
Dr.. Benkovič otvori odvetniško pisarno jv Celju začetkom decembra. Pisarno v Brežicah je prodal dr, Stikerju, bivšemu koncipijentu v Celju. Dr. Kukovec otvori svojo pisarno v kolodvorski ulici v/ Celju,
Zadnja rešilna bilka >— zopet zavijanja in laži ..„Narodnega Dnevnika“, Kadar dr. Kukovec strela kozolce in osramoti celo slovensko delegacijo, potem bljuje „Narodni Dnevnik“ žveplo na poslance S. K. Z., samo da bi skrival nagoto Kukovjčevega poslanstva. Poročila o deželnem zboru so v „Narodnem Dnevniku“ Iažnjiva, kakor smo to že večkrat dokazali. Izvirajo pa naravnost od moža, M je mojster v .takih poročilih. Sedaj, zopet piše:, „kakor smo poučeni, sploh niso prišli klerikalci na idejo,, o tej priliki usta odpreti.“ Gre se za izjavo dr. Korošica nasproti dr. Kaanovem predlogu za spremembo poslovnega reda. „Narodni Dnevnik“ je zopet enkrat lagal ali vede za-\ ija.l lesnieo, samo da bi lažje zakril biajmažo dr. Kukovca. Da je res lažnjivo to poročilo in samo natolcevanje, javimo zopet javnosti v dokaz svojih trditev, da je Slovenski klub že pred sejo v zbornici v klubovi seji sklenil, da odda dr, Korošec primerno izjavo, To dokaže zapisnik klubove seje, in „Narodni Dnevnik“ si upa trditi, da se je dr. Korošec oglasil le K besedi, primoran radi dr. Kukovčevega protesta. Fej takih' značajev! To je pravoj resnicoljubje po liberalnem receptu!
Se enkrat In zadnjič — dr. Benkoviča predlog za .podporo po toči poškodovanim, „Narodni Dnevnik“ to zadevo' zavijh na gnjušen način; na eni strani zavija oči, Češ, te-in te občine .so prizadete vsled odklonitve tega predloga v đeželnen^ zboru, na drugi Strani pa mora priznati, da je dr. Benkovič popolnoma korektno ravnal in da so nemške stranke ravnale proti vsem parlamentarnim običajem. „Narodni Dnevnik“ seveda .previdno molči o tem, da odklonitev predloga ne more imeti nobenih praktičnih posledic. V deželnem proračunu je postavka (menda 25.000 K) za. take škode ; to sva to im a d e Ž e 1 n i odbor po svoji previ d nos ti razdeliti, deželni zbor ima le skupne svote dovoliti. Naj tedaj deželni zbor stokrat odkloni take predloge, kot je dr. Benkovičev, deželni odbor to skupno svoto, ki jo dovoli deželni zbor v proračunu, razdeli po svoje na podlagi podatkov o škodi, katere dobi od politične oblasti. Tako izgjledajo v pravi luči posledice sklepa deželnega zbora. „Narodni Dnevnik“ nima drugega namena, kot naše volilce begati, (Zato je naša dolžnost, da proti liberalnim lažem krepko /v bran stopimo.	,	.
„Dr. ‘Kukovec izborno izpolnjuje svojoi nalogo v deželnem zboru.“ Tako se hvali general Narodne stranke y„ svojem žurnalu „Narodnem Dnevniku.“ Mi prav radi podpišemo te besede. Saj je splošno znano, kako (Škodljiv: je program Narodne stranke za slovensko ljudstvo in njegovo drago svetinjo ‘sv. vero. In na podlagi tega programa idr. Kukovec res izborno izpolnjuje svojo nalogo. /	.
„Narodni Dnevnik“ je speklo naše očitanje, da takt» nesramno poroča o odločnem nastopu naših vr-lih poslancev v deželnem zboru. Zato se hoče v zadnji petkovi številki pred svojimi backi opravičiti s tem, da JiiŠe: „Ali naj mi hvalimo to neizmerno modro postopanje, da se gre najprej neriiško večino razdražit z raznimi demonstracijami, ki bi se prav lahko napravile v taktnejši obliki, potem pa se dr. Korogqd opravičuje, da se jo* slovensko govorilo.“ Ta obrahibg, zopet ni drugega, nego nesramno zavijanje resinice, in: najboljši odgovor na toje, da prinesemo dobesedno,, kar je poslanec “dr. Korošec govoril V tem oziru. Rekel je: „Zadnji čas so nam je zamerilo, da smo slovenski govorili, in se je to nazivalo celo provokacijo. Y Izjavljam odkrito kot mož, da nikdar nismo nameravali provocirati. Poslužujemo se le svoje pravice. Kakor ste vi narodni, tako tudi : mt Kakor vi spoštujete svoj jezik, V tako tudi mi. (Kaj bi vi rekli, če bi se vaši tovariši ua Kranjskem sramovali nemškega jezika. Imenovali bi jih izdajice. Ne zahtevajte istega od nas, kar pri svojih obsojate!“ Tako je govoril dr. Korošec in kdor trdi, da so to ibesede opravičenje nasproti Nemcem, ker so naši poslanci govorili v deželnem zboru slovenski, ta se je gotovo skregal ,s pametjo, kakor so to že davno storili celjski liberalci,
Plojeva „Sloga“ se je v svojih poročilih o deželnem zboru pridružila ostudnemu pisanju celjskih liberalnih listov. Piše med drugim tudi, da so poslanci S. K. Z, osebno napadali nemške kmečke poslance.,Kdor je.pazno zasledoval dogodke v deželnem zboru, ta ve, da naši poslanci niso neizzvani nikogar napadali. Da pa zavračajo krivične napade, nemških poslančev, to je le hvalevredno. Hofratu Ploju odločen nastop naših' poslancev gotovo ni povšeči* Šaj on ni smel nikdar tako nastopati proti Nemcem, ker je imel vedno vezane roke.
Dr. Benkovič in dr. Verstovšek sta dobila dopisnici, oddani nai Dunaju, ga' katerih se jima grozi radi rabe slovenskega jezika v deželnem zboru.
Darovi C. gospod kjaplan A, Zamuda na Vranskem je nabra-l na Odhodnici vranskih rekrujtov 10 kron za oškodovane po toči, na odhodihci gospoda abiturijenta Lukmjana pa 15 K za S. K. (S. Z. Srčna hvala!
Veliki mladeniški tečaj se vrši v Ljubljani meseca novembra (in bo trajal dva tedna. Poleg pouka V telovadnici in drugih imenitnih predavanj bodo posebne važnosti predavanja o zgodovini razvoja katoliškega gibanja med Slovenci in temeljnih idejah krščanske in demokratične struje. Ta predavanja imajo namen, naš naraščaj scymainiti z onimi velikimi načeli, ki so vžgala v Slovencih plamen nav-dušfeffijgj za versko in socialno' povzdigo ljudstva. Tako hočemo ohraniti v naši mladini, ki le zgodovine ni sama preživela, živ ogenj in neugasljivo navdušenost za fdeale katoličanstva in za neizprosno odločnost v boju .zoper sovražnike Kristusovega imena, naj so odkriti ali pa prikriti, kakor razni pisatelji v „(Naših Zapisnikih"), „'Omladini“ Sin drugod, kjer nekateri z nekim nadstrankarstvom in objektivnostjo skušajo ustvariti med mladino razpoloženje za krščanstvu nasprotne ideje. Naša mladina bo tudi nasproti takim stala na straži.
Železnica Rogatec(Mestinje)-Bir,ežice-Riudolfovo. Poročilo o zaupnem sestanku interesentov imenovane železnice, ki se je vršil v Soboto dne 2. t. m., smo morali ra|di pomanjkanja prosltora • odložiti za prihodnjo Številko.
Oklie novega železniškega odbora neče priobčiti „Narodni Dnevnik“,; najbrže se boji, da spet ti preklicani klerikalci hočejo kaj storiti,, p e da bi ga Še preje vprašali. V tolažbo mu povemo, da so bili na sestanku dne 2. t. m. tildi njegovi pristaši zastopar ni, da so v odboru vse stranke \(izvzemši breških nemškutarjev) primerno zastopane in da nikomur na um ne pride, tako zadevo v politične boje vlačiti.
Nekaj Statistike iz veleizdaj niške tožbe v (Zagrebu. Iz stenografičnega zapisnika, ki pbsega 5094 strani, je povzeti sledeče Številke;) Zagovorniki so bili obsojeni na 2580 K globe, zajljnanilp. jse j:im je 758 vprašanj, obtožencem pa 864. Zagovornikom se je odvzela-beseda 90krat, * obtožohee'm’ 'pa 124krat. Ničnostnih pritožb so priglasili zagovorniki in obtoženci 2255. Obtoženci so bili disciplinirani 17krat s samotnim, 54krat s temnim zaporont. 32 obtožencev se je za 116 dni pdvedlo iz razpravne dvorane. Zaslišano je bilo 291 prič državnega pravdnika, od teh je bilo 218 -frankovcev in 55 Srbov, Od teh prič je bilo 96 Že predkaznovanih in sicer 6kr,at radi goljufije, 12i5krat tradi tatvine (lepe priče je Ačcurti skupaj zvlekel), Škrat radi težke telesne pošjkodbe, 60krat radi drugih prestopkov. Zagovorniki so predlagali 824 prič, a zaslišalo se jih je samo 42; stavili so (1932 predlogov, sprejetih je bilo 77. Povodom Nastlčevega zasipavanja je predsednik odklonil 72 vprašanj, odvzel (Škrat besedo, Vložilo se je 195 ničnostnih pritožb, stavljeno 120 predlogov, od katerih je bil sprejet en sam. Zagovornik dr. Budlsavjjevič je (bil obsojen na 8, soproga dr. Hinkoviča pa' na
"Štirinajst dni zapora. — Pričpina, se je izplavalo *70.000 K.	"

Dijaška predstava. Včeraj, v nedeljo djne 3. ■Oktobra so je vršila v „Narodnem Domu“ dijaška predstava v prid dijaški kuhinji. Igrali sta se dve enodejanki wSame zapreke“ in „Dve Tašči“* Reči moramo,^ da se je predstava izborno /obnesla. Pri prvi igri šiccr ni šlo tako gladko, kakbr bi moralo, kar , pa igralci sami niso v toliko, krivi, kakor pa tiste za-’ jpreke, ki so se jim stavile od nekaterih strani na pot. MOVQrilo se je celo, da sploh ne bodo, smeli igrati. Druga igra je pa dosegla popolen uspeh. Igralci so se zelo.potrudili in priznati moramo, da se ni Že več
'Al	-L	____r_aJ_d v
delovanja črez vse slovenske dežele. Predobro poznamo važnost tega koraka, da ga ne bi najtopljeje pozdravili. Naše težnje ne smejo več biti težnje koroških, ampak zahteve združenih Slovencev! Vseslovenska ljudska stranka na plan!
Politično društvo priredi shod v Orni dne 10, oktobra v gostilni Neže Mlinar po domače Drolelnik ob 11. uri dopoldne in popoldne jv Možici ob .3. uri.
Šolske vesti. Razpisano je na Šestrazrednici v Prevaljah učno mesto iv stalno, oziroma začasno nameščen je. in na utrakvistični dvorazrednlci v St. Lipšjh v Podjunu učno mesto za učitelja v stalno, oziroma začasno nameščenje. Zakaj okrajni Šolski svet jf. Velikomu ne zahteva pd prosilcev slovenščine, zlasti v St. LipŠu, n am je sploh nerazumljivo.
;■ v , , Iz sodne ‘službe. Deželnim sodnim svetnikom je imenovan okrajni sodnik gospod Karol Hlpers-
larihor. V pedeTjerilnč 10. t m. je v Narod-hem domu predstava (.Gospod svetnik,“ .	^
ž "" Sv. Jakob v Slov, goricah: Včeraj se je ob
go občinstva, ki je napolnilo prostorno Peklarjevo uto, Jer z zanimanjem sledilo posameznim točkam. Govoril je ob tej priliki tajnik Ž, S, M. ; iz Mari-
Frankolovo. V petek dne 1. oktobra 'zvečer je ukradel Jakob Rajner Jerneju SuŽerju, mlinarju pri Valentinu GorenŠak, zlato verižico, vredno 3.20 kron, uro za 20 K, dva para črevljev, en klobuk in več Žepnih robcev. Rajnerja so Še?e isti dan po pdgonu pripeljali v našo občino.
Hčer umoril. Posestnik Klemen p. d. Mihelah se je zadnji petek sprl s svojo žefio. 201etna hči je hotela očeta pomiriti, ta ji je pa porinil nož v vrat tako, da jo izkrvavela. Morilca so že tisto noč za-prli.
Jubilej v Celju. Povodom TOOletnice r. o. sv. Frančiška in 3001otnice kapucinskega samostana na Bregu pri Celju se je slovesna obhajala tridnevnica, pri kateri so pridigovali razun domiačih oo. kapucinov dekan laški dr. Kruljc, inf. opat celjski Fr. O-gradi ter P, Metod iz Krškega. Slovesnost je povzdignila pričujočnost Nj. PrevzviŠenosti, kneza in Škola Mihaela, M je v nedeljo obhajal slovesno sveto mašo ter v vznesenih besedah oznanjeval besedo božjo, Samostan je bil pri /tej priliki s cvetjem okrašen. Njega Prevzvišenost so pozdravili pri dohodu na kolodvoru zastopnik okrajnega glavarstva, opat celjski ter kapucinski gvardijan; pred samostanom so pa i-meli pozdravne nagovore p. provincijal, župan celjske okolice, Glinšek, Celjan Kmecl, gdč. Golavšek ter učenka Dolar., Iz bližnjih gričev, so oznanjevali topiči' izvanredno slovesnost, katere so se duhovniki in verno ljudstvo z veseljem udeleževali,
Prememba posesti v Celju. Vilo Traun na Lavi pri Celju je kupil profesor Cilenšek) za S0.000 K. Kompletkovo hišo v Celju pa ključavničar Rebek za 24.000 K,;	■ ; l	I -
Novo trgovino z galanterijskim blagom sta, o-tvorila dva Ljubljančana v novi posojilniški vogelni hiši v Celju,: Hiša bo kmalu gotova,
Celje. iV neki celjski gostilni sta se sprla peka' nemška delavca, vrtnar in kleparski pomočnik. Prepir 'se je nadaljeval na cesti. Kleparski pomočnik je pričel tepsti vrtnarja, ta pa je potegnil nož in zadal ž njim kleparju več 'ran,, med njimi eno, ki sega od tilnika do podbradka. — Isti dan sta se v- neki žganjarni sprla dva delavca. Eden je prijel razbit kozarec in težko ranil tovariša na vratu. 'Oba ranjenca so prepeljali v bolnišnico.
Brežice. Posestnik Ivan Rezman iz Gaberja je prodal na sejmu par volov za 424 K ter spravil denar v listnico. Ko se je napotil proti domu, sta ga zasledovala dva fanta, ki sta opazila, da jima denar. Ko je Šel Rezman skozi nek gozd, sta ga fanta napadla, zgrabila za vrat, vrgla na tla, in med tem, ko ga je eden izmed napadalcev z eno poko držal na tleh, z drugo pa mu zakrival oči, se je drugi fant polastil listnice, Oba roparja so zasledili in zaprli ; Vendar pa niso pri njih več našli oropanega denarja.
[, agitirajte za „Stražo“. Skrbite, da dobite kar največ naročnikov. „Straža“ stane do konca leta 3 K. Zahtevajte odločno po vseh gostilnah „Stražo“. Posnemajte v tem oziru naše nasprotnike! Vsi na delo za razširjenje „Straže“. Če eden ne zmore cele naročnine, naj stopita dva ali trije sknpaj.
Koroško.
Vseslovenska ljudska stranka. „Mir“ ,piše: Politična javnost pozna Slovence le v toliko, kolikor pozna Slovensko Ljudsko Stranko pa Kranjskem. Narodnost,, krščansko, demokratizem so temelji njenega programa. jTia program jo že od pesdaj tudi naš program. Zato je ravnal gospod dr. Breje popolnoma dosledno in popolnoma v smislu našega programa, (ko je na zasedanju vodstva S. L. S. zopet izrazil željo, naj S. L. S. razširi meje svojega
je imenovan kancelijskem asistentom pri c. kr, deželnem sodišču v Inomostu. Promoveatur, jut amove-aiur* Ga treba povišati, Sfe se ga lahke odstrani ker. j§ ►- Slovenec.	■
Celovee. Kako se zatira slovensko čitanje na naših šolah. Trije odloki naših šolskih oblasti. Odlok deželnega Šolskega, sveta z dne 8. 11. 1. 1889, Štev. 242, se glasi: „Die Schulleiter werden aufgefordert zu berichten bis 14, 11., ob lan der betreffenden Schule vom Cyril- und Method-Vereine eine Verteilung von ‘ß ehr if ten čin Schülerstajttgefunden hat.“ — Odlok okrajnega šolskega sveta t dne 21.
2.	1890, Štev. 304: „DTe Schulleitung »vird aufgefor-dert, „(Tisočletnico Metodovo“ aus der Schulbiblio-thek auszuscheiden, evenfcuoll nicht aufzupehmen.“ — Odlok okrajnega šolskega sveta z dno 4. 4.1890, Štev. 700. „Die Schriften „Tisočletnica Metodova“ u. „Valentin Vodnik“ sind aüs den jjSchulbibliotheken auszuscheiden und Verbreiter derselben dem k, k.
B.	Sch. R. namhaft zu piaehen.“ — Torej nedolžne, domoljubne, vzgojevalne knjige morajo izginiti iz šolskih knjižnic, ker šo sloivdnsked 1 Da ne bi morfda kak slovenski učitelj pustil’take „slovenske kuge“ v ponemčevalnlco, je treba kar itreh odlokov šolskih oblasti. Šolske oblasti seveda raje vidijo, če prepevajo slovehski Šolarji:	„Deutschland, (Deutschland
über alles.“
Celovec. V torek dne 27. m. m. vršil se je ustanovni shod slovenskega akademičnega učiteljskega društva Gorotan, ikaklor ste že zadnjič, poročali. Zbralo se je lepo število udeležencev, in razprava je tekla gladko In veselo (v poppljno zadovoljnost vseh' Udeležencev. Zavidali in obrekovali nam bodo to društvo Jsam 'Bog ve hajko, vendar pa| se malo treba brigati za to, saj jih poznamo. To društvo je za Koroško velevažnega pomena; marsikateremu učitelju, ki stoji Zdaj še plašno od zadaj, se bodo odprle oči, videl bo blišč ati naše častno stališče, videl bo zveste sinove svojega naroda, katerega vkljub vsemu zaničevanju’ in 'trpljenju nismo pozabili In ne zapustili. Veliko jih je, da se nikdar niso Čutili prečnih v nemčurskih društvih, vedno si opazoval na njih obrazih neko žalost in otožnost, nikdar, pravega in očitnega, veselja, Seveda! Zvezane roke in noge, zvezan jezik in zvezana pamet ne (more roditi odkritosrčnega veselja. IMi pa smo odrešeni in srečni! Odrešili so nas Nemci in nemškutarji sami, ker so ^nas psfovali in obrekovali, vlačili nas po časopisih in nas Izključevali iz svojih društev. Dobro! Postali smo pravi učitelji naroda, iz katerega izhajamo in tv katerem imamo naše korenine. Nemčurski učitelji zavzemajo pa ravno nasprotno stališče. Oni po svojemu narodu tuijci, ker silijo vedno v tuj tabor, ker zaničujejo svoj materni jezik in izdajajo svojo domovina Ker je ljudstvo narodno, torej taki ljudje pri njem jne morejo imeti pikakšnega zaupanja. Oni stojijo na peščenih tleh in imajo nad seboj ono listnato hišico (Kartenhaus), katero so zidali sami in (katero vsaka sapica lahko podere.
Kranjsko.
Vinska trgatev bo letos po Dolenjskem vsled ugodnega vremena zelo dobro izpadla, in bo tudi kakovost- vina prav dobra. ,
Polšja lov. Sedaj je nastopila po celi deželi zlasti pa po Dolenjskem in po Gorjancih tista doba, ko se prične lov na polhe. Ljudje po v svoji nestrpnosti komaj dočakali tega časa, da se prične jesen in ž njo tudi ona toli romantična polšja lov. Letos zlasti je pričakovati obilnega lova, ker sta bukvica in pa tudi kbstanj obilno rodila. Polhi se bodo v kratkem času silno odebelili in se bo lov prav dobro izplačal. In zopet bo prišel tisti čas ko bodo polharji v tajinstveni noči sedeli okoli ognjev in si pripovedovali razne pripovedke in bajke, katerih je Belokrajna tako polna.
Primorsko.
Goriške (volitve. Liberalni listi hočejo slepiti svet, da Jerič ni izvoljen, češ, da je volilna komisija pozabila šteti tudi razpršene glasove. To je jako slaba tolažba liberalcev, ki ne bo imela nobenega dejanskega uspeha. S tem si hočejo (liberalci delati korajžo. Jerič je izvoljen. Med veljavne glasove so všteti lucft razpršeni glasovi.
Agrarna stranka |e ponudila S. L. S. kompromis za ožje volitve tako, da bi pbe stranki skupno volili dr. Frankota in Fona, Manfreda in Križniča bi pa pustili ob strani. Vodstvo S. L. S, je ta kompromis takoj odbilo. 'Agrarna stranka je s tem jasno pokazala, da ni nobena kmečka stranka, ker raje (vidi,, da bi se kmečki kandidat potisnil	na
stran, samo da bi zmagal liberalni advokat	dr.
Franko,
Socialdemokratje so imeli volilno posvetovanje, na katerem so soglasno sklenili, da se odbije vsak kompromis in naj bi bil ga njo Še tako ugor den. Soglasno je bila sklenjena najstrožja abstinenca socialdemokratične stranke, ki je obvezna za vsakega; sodruga. Na voliščih bo imela stranka svoje komisarje, ki bodo pazili, da se sklep res izvrši; Če bi pa kateri socialdemokrat le prišel volit, bo iz stranke izključen, ilPa sklep je liberalce silno poparil. Upali šol da jim bodo socialdemokratko pomagali pri pžjih volitvah kljub tem», ' da so jih prej tako strupeno napadali. Iri sedaj jim je pa Šel Še ta zadnji up po vodi.
Osebne vesti. Višja poštna kontrolorja sta postaja dosedanja kontrolorja gospjoda Gregor Bartol in Jožef Stok.
Nov list vštirih jezikih, V Voloskem so začeli izdajati po dvakrat na mesec list ..Der Süden“, pišah v nemškem, frUncoškeiu, angleškem in italijanskem jeziku. List je namenjen seznanjati svet s krasotami naših pokrajin, posebno Dalmacije In pa Bosne, List izhaja V šini obliki s prav lepimi ilustracijami. Stane 12 K na leto.
Razgled po svetu.
Karl May, znani pisatelj nemških bujno-fan-tastičnih romanov, se sedaj pravda s svojo ločeno soprogo, s katero je živel prej 22 let v složnem zakonu. Na’ (Svojem potovanju v Bolcan je pa postal nezvest svpji soprogi,, ter se jel družiti z njeno spremljevalko. Da bi to svoje dejanje ložje pfrikril, je razložil ženi, da so ji „duhovi“ odločili, da' mora več tednov ostati in prebiti na gori Mendel pri Bol-canu. Tako so baje odločili in zapovedali njenih starišev „duhovi“ v tajni seji pri njeni append jemalki. Mayeva žena je pa gotovo ppav udana takim vražam, kajti niti besedice ni zinila v odppr. 'May je pa sam odpotoval jz spremljevalko nazaj % ©razdane. Po ločitvi zakona je May plačeval ženi nekaj časa letno rento v znesku 3000 mark. VobČe )so pa imeli duhovi Čudno ulogo pri Mayu in njegovi soprogi. May sicer seda trdi, da ni bil prijatelj spiritizma’, ali soproga njegova hoče p|a to dokazati pred saŠkim sodiščem v Weimarju, kjer jo toži njen soprog radi taljenja časti. Soproga Mayeva pa trdi, da sta oba v prejšnjih časih dostikrat prisostvovala spiritistlškim vajam in jo je ipn do tega pripravil, da je pričela verovati v spiritizem* Izid lega procesa bo velezanimlv. Bralci onih Mayevih preveč fantastičnih, akoravno zanimivih romanov, bodo pa preveč razočarani, ko bodo imeli pred očmi fega svetovnega junaka v tako čedni pravi podobi. Da bi jim to le koristno bilo !
Tovarniški delavec — milijardar,. Sedanji amerika/nski milijardar Andrew. (Carnegie je prišel z dvanajstim letom v neko tovarno za bombaževino. Zaslužil je komaj toliko, da sie je borno preživljal. Ko je bil star 14 let, je prišel k brzojavnemu uradu v Pittsburgh, kjer je raznašal brzojave. Crez par let je postal telegrafist z mesečno plačo 25j (dol. Zaslužil je pa precej tudi kot poročevalec raznih časopisov. Kmalu je postal uradnik pensilvanske železniške. družbe, črez nekaj let je bil pa že nadzornik te družbe. Kot tak se je seznanil s prvim izdelovalcem spalnih železniških voz, ■ Wobdruffom, po čegar smrti je Carnegie sam začel izdelovati navedene vozove, seveda s pomočjo najetega večjega posojila. Kmalu jo ustanovil družbo, ki je prva začela, v Ameriki graditi železne mostove. Odslej so mu je premoženje večalo, da niti sam ni vedel, kako.
Lord z lajno. V Ldjhöotnfti je umrl 'lajnar, ki je trdil, da ima .zakonito pravo na ime, naslov in posestva grofa Pouletta. Leta 1849 je namreč stavil poročnik Poulett ko se je vračal s kolonije s svojimi tovariši, da vzame prvo ženo, katero sreča V svoji domovini. In tako je postala njegotva žena hčerka čolnarjeva, ki (je bila slučajno v pristanišču. Za nekaj mesecev ee je rodil poročniku sin, ki ga pa ta ni hotel priZjUati, ker, je otrok prišel imalo prezgodaj na svet. Pozneje je. svojoma sinu ponudil visoko (odškodnino, Če .bi odstopil od svojih pravic, kar pa ta ni Hotel storiti. Podaj se je raje na londonske ulice z lajno, na kateri je imel napis: Sem grof Hinton. Na ta način si moram služiti kruh, ker me oče neče podpirati. Ko je oče leta 1899 umrl, je lajnar hotel postati njegov naslednik: toda zbor lordov je prošnjo zavrnil jn grof Hinton se je vrnil k svoji lajni, katere do svoje smrti ni več zapustil.
Oropanje, (blaganje. V petek ponoči so roparji vdrli v pisarno neke inozemske tovarne v Neapo-Iju ter tam pokradli 130.000 lir, od katerih je 100.000 z zavarovanjem pokritih. Rop se je moral izvršiti gotovo od ‘domačih uslužbencev, katerim je bilo znano, da se denarna svota, ki je pozno v noč došla, ni mogla takoj deponirati pri trgovinski banki. Blagajnik in dve pisarniški slugi so sumljivi soudeležbe in so jih prijeli.
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Hiša
Uk Cel]a, leta 1904 zidana, ki nese letno do 2000 E, v kateri je bila leta 1905 npeljana mešana trgovina, pripravna za gostilno s kletmi, dvoriščem, zelenjadnim vrtom in vsem potrebnim oskrbljena, se pod lahkimi plačilnimi pogoji takoj proda. Več v uprav. Straže ali naravnost Dolenc, Celje, Poljska ulica 8.
Pozor Slovenci!
Izdelujem obleke vBake vrste iz garantirano pristnega domačega in tujega sukna po najnižji ceni. Postrežba točna in solidna. Franjo Pajk, krojač, Dol pri Planini.
naznanjam, da sem otroril vinotoč črez ulico in da točim vino domačega pridelka po najniiji ceni. Za obilen obisk se priporoča Pajk Jožef, veleposestnik, Dol pri». Planini.	168
Javno priznanje.
Povodom smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda Josipa Miloš a, ravnatelja režke ljndske banke, ki je pro-minnl pri izvrševanja svojega poklica zadet od razbojniške roke, izplačala mi je „Croatia", zavarovalna dražba v Zagreba, zavarovalno glavnico 5000 K v korist moje nedo-letce hčerke tako naglo v moje popolno zadovoljstvo, da se smatram dolžno zahvaliti se jej tem potom ter jo priporočiti vsakomur kot soliden in kulanten zavarovalni zavod.
Na Keki, dne 2. septembra 1909.
Jelka vd. Miloš.
vas ne bode grevalo, ako se enkrat prepričate o velikanski zalogi in čudovito nizkih cenah|v veletrgovski hiši
R. Stermecki, Celje,
Vzorci proti vrnitvi in po-šiljatve čez K 20;— franko. Posebno ugodno se kupi „Haras“ volna v vseh barvah kg. K 6*— in „Imperial“ Čista volna kg. K 7*80.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
O Meloiatetj cerkvenega orodja in posode Q
Karol Tratnik,
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v jtfi, ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim. 38 Svoji k svojim!
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstva za slikanje raznih cerkvenih slikarij, božjih grobov, altamih in bandernih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; popravlja nmetniško stare umetne slike. Sprejema vsa večja dela: slikanje cerkvä v različnih slogih, cele notranje poprave cerkva (v tem slnčajn poskrbi in posreduje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po dogovoru in brez vse konkurence.	t
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
Restavracija XXXX2*
arodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
C3”
i' e
1911 HI! lil! HII IM!
V odvetniško pisarno v Celju se v kratkem
sprejme
koncipijent
(prednost ima substitut), solicitator, stenograf in ev.
strojepisec.
Naslov v upravništvn.
II g ail Bis MB 11IB
Cerkveni slikar "MS
Peter Markovič
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
X X X X X X X X X

Cerkvtnl in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
MARIBOR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
ra
-ss$
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Stropi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
IVa debelo.	Ufa drobno»
Svoji k svojimi
Urar, očalar in zlatar
SBureš
Maribor
Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
frramr»frmp 8 slovenskimi ploščami, čistim in CU CIlllUlUIlC jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila bo točno in hitro izvršujejo.
I I
Dominica, v
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4°/o, proti 3 mesečni odpovedi po 4l/2. Obresti se prlpisojejo h kapitala 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so
(šek konto ica sama.
B LU v a lij c jvaj picnmnu.	^
poštno hranilne položnice na razpolago i 97.078). Rentni davek plača posojilnic
posojila se dajejo
le članom in sicer : na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4s/4%, na vknjižbo sploh po 5°/o, na vknjižbo in poroštvo po 5 V*°/o na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papiijev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.-oopoldne ftt ođ 2.-5. dopoldne. ,
-12.
6
Posojilnica Ima tudi na razpolago domače hranilne nabiral »tihe.
...j"1 mm
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič.
Tisk tiskarne iv. Cirila v Maribora.