Splošne vesti. — Nove plače in uvrstitev uradništva. Kakor poročajo listi, je ministrski svet odklonil zahtevo uradništva za predujem na nove plače. Vlada misli na nov pravilnik o pobijanju draginje in na znižanje draginjskih doklad. Vsi protesti organizacij ne pomagajo nič. Upoštevala je cdino predloge uradniških organizacij za revizijo uvrstilne Uredbe po čl. 11. ur. zakona. Ugoditi meni tudi upokojencem in jim zvišati doklade. — Blatenje učiteljskega stanu v »Prerodu«. Zadnja štev. »Preroda« blati na večili mestih s pavšalnimi navajanji učiteljski stan. Edin odgovor tovarišice in tovariši je ta, da list takoj vrnemo in odpovemo naročnino! — Ljubljanske tovariše in one iz okoHce ponovno opozarjamo na predavanje g. univ. prof. N. Radojčiča. o kulturnem proučavanju našega naroda, ki se vrši 8. t. m. (na praznik) ob 10. uri dopoludne v risalnici državne realke. — »Zvonček«, dvojna številka (11. in 12.), je v tisku in izide v prihodnjih dneh. — Uprava. — Nadučitelj Anton Petriček. Kakor smo že poročali, je bil naš tovariš Anton Petriček letos dekoriran z redom sv. Save radi svojih izrednih zaslug za hmeljar- stvo. Naj tem povodom objavimo še kratko sličico o življenju tega zaslužnega moža tovarišem v spodbudo in vzgled. Tovariš Petriček je rodom Savinjčan, po njegovih žilah pa se pretaka čista češka kri. Službuje, če se ne lnotimo, letos 46. leto, in sicer je deloval prvi dve leti v Vojniku pri Celju, od koder se je preselil v Žalec, kjer deluje z mladeniško čilostjo še danes. Na življenja potu je prišel v stik z dvema izrednima rodoljuboma, ki sta močno vplivala na njegov značaj in na njegovo poznejše delovanje: v Vojniku s tovarišem Brezovnikom, ki mu je bil vzor neizprosno narodnega učitelja in vzor tovarištva, v Žalcu pa z očetom savinjskegahmeljarstva in slavnim narodnim prvoboriteljem Hausenbichlerjem, ki ga je kot svojega ljubljenca navduševal za kmetijstvo in ga uvedel v hmeljarstvo. Pri Celjskem učiteljskem društvu naliajamo Petrička že pred 45. leti kot tajnika. pozneje odbornika, eno leto tudi kot predsednika. Danes je društveni podpredsednik in še pri zadnjem zborovanju smo slišali iz njegovih ust lepo podavanje. Na žalski petrazrednici si je letos dodelil najvišji razred. vrh tega poučuje še na obrtni nadaljevalni šoli. katero vodi že mnogo let. — Hmeljarskemu društvu in zadrugi Hmeljarna v Žalcu kakor tudi Kmetijski podružnici za Žalec in okolico je duša in delavni tajnik ves čas, kar obstojajo. Njegove zasluge za razvoj kmetijstva v Savinjski dolini, posebno pa za povzdigo hmeljarstva so neprecenljive. Nešteta so poučna zborovanja o hmeljarstvu in drugih poljedelskih panogah. ki jih je priredil in jih prireja Petriček zdaj tu, zdaj tam. Pri njegovem pouku mu hodijo v prilog obilne izkušnje, ki si jih je pridobU povodom raznih poučnih potovanj po Češkem in v Nemčiji. Njegovo ime je popularno v zadnji savinjski vasi. V velikih počitnicah se za časa hmeljske sezone izpreminja njegova pisarna v pravi posredovalni urad. Obiralci. hmeljarji, hmeljski kupci in prekupci si podajajo kljuko, brzojavke prihajajo in odliajajo. Milijoni začno leteti v žepe limeljarjev, neumorni Petriček pa odhaja praznih rok. No, letos je prišlo malo zadoščenje z Najvišjim odlikovanjem. Sličica bi bila pomanjkljiva. če bi ne omenili Petričkove neizmerne ljubezni do narave. »Narava je lepa, bogata, radodarna, nikoli ne laže,« tako nekako ga slišimo večkrat modrovati. Pozimije najmanj že ob petih pri pisalni mizi, poleti nikoli ne zamudi jutranje zarje. Po stor jenem delu pa hajd v naravo, da se »spočije«. kakor sam pravi. Izprehod v Celje. 8 km tja in 8 km nazaj. ga približno toliko utrudi, kakor n. pr. ljubljansko gospodo, če šeta parkrat po Zvezdi gor in dol. Zunaj v božji naravi se mu lice vedrio smehlja. Zapreti mu pot v naravo. bi se reklo zapreti slavčka v kletko: kajti naš Petriček ima navzlic svoji dušni in telesni jakosti kaj nežno ubrane srčne strunc. Takšen je naš Petriček. Če bi ga -danes zmanjkaio, bi nastale velikc vrzeli, ki bi se jih ne dalo lahko zamašiti; zato pa naj tovariša Petrička Bog ohrani še mnogo let! — Solzo hvaležnosti na grob Antona Brezovnika naj potočim. V letih 1874. do 1878. smo imeli na Štajerskem svoje »Učiteljsko društvo za slovenski Štajer«. ki je imelo svoje glasilo »Slovenski učitelj«. Med najboljšimi pospeševatelji društva in lista je bil pokojni tovariš. Društvo je imelo sedež v oddaljenem Ljutomeru, a zborovalo je v Mariboru. Celju. Ptuju in naposled leta 1877. je imelo zadnji občni zbor doma v Ljutorneru. Prvi trije občni zbori so bili obilno obiskovani, na zadnjem občnem zboru so bili pa sami domačini; od zunanjih tovarišev je bil došel edino le blagi tovariš Anton Brezovnik, ki je prišel od daleč, in sicer peš od Ormoža do Ljutomera. Tako je bil zvest, tako navdušen za učiteljski stan. za slovensko učiteljsko društvo. I. L. — Stritar na mrtvaškem odru. Kakor smo že poročali, je napravil g. akad. slikar Fran Sterle sliko pesnika Stritarja na mrtvaškem odru. Slika je lepo uspela in je razstavljena v izložbenem oknu tvrdke Gričar &. Mejač v Ljubljani. v Šelenburgovi ulici. Tu je tudi izložena mrtvaška maska pesnikova, ki jo je posnel g. akad. kipar Kos in ki je prav dobro uspela. — Desetletnico mature praznujejo maturantinje in maturantje ljubljanskega učiteljišča iz leta 1913. v smislu dogovora dne 29. decembra t. 1. Sestanetno se ob 4. uri popoludne v kmečki sobi liotela »Tivoli« v Ljubljani. Gostje, zlasti tovarišice in tovariši iz prejšnjčga in naslednjega letnika bodo dobrodošli. — Likozarjeva. Erjavec, Kovač. — V zadevi upokojencev iz 1. 1919., to je onih. ki so bili ined 23. julijem in 1. decembrom popolnoma protizakonito s kronsko temeljno pokojnino upokojeni. se je obrnilo LJJU poverj. Ljubljana na narodnega poslanca prof. Jos. Reisneja v Beogradu. da stavi v narodni skupščini interpelacijo na g. finančnega ministra, da se že končno reši ta zadeva, ki se že vleče nad 4 leta. Upajmo, da ne bo ta zadnji korak. ki smo ga mogli še podvzeti, brezuspešen. Toliko v vednost vsem prizadetim. —kg Pozor, učitelji-zadrugarji. Z ozirom na poziv v zadevi pospeševanja zadružništva (gl. »Tovariš« 48.), si dovoljujemo tovariše opozoriti na svojo knjigo »J u g o s 1 o v a n s k i posojilničar i n z a d r u g a r«, ki jej za učitelje ceno znižam od 20 Din na 15 Din. — Ivan Lapajne, ravnatelj v pok. v Krškem. — Zaščita zanemarjene dece. I.judska visoka šola v Ljubljani. V ncdeljo. dne 2. decembra se je vršila v zbornični dvorani na univerzi peta prireditev Ljudske visokc šole. Predavala je gdč. A. S t e b i j e v a o aktualni temi: Z a š č i t a zanemarjene mladine. Predavateljica je orisala temne strani našega socialnega reda in dokazala, da je iskati največje zlo naše dobe v izčrpanosti etičnih sil in v pomanjkanju socialnega čuta za dolžnosti. ki bi jili moral vsakdo vršiti po svojih močeh v interesu celokupne družbe. — Zlasti beda ter ž njo združeno pomanjkanje stanovanj z vsemi nevarnostmi in kvarnimi posledicami za etični razvoj in telesno rast, to je dvoje usodepolnih činiteljev. ob katerih raste bedni naraščaj našega naroda — naša sodobna zanemarjena mladina. K temu je še prišteti pomanjkljivost naše mladinske zakonodaje in sodnijskega postopanja proti zanemarjeni mladini, ki se pregreši, večkrat nezavestno, proti obstoječemu pravnemu redu. Mesto skrbne vzgoje, ki naj navaja nilade ljudi k dobremu, se uvaja pri nas kazen. katera nikakor ne odgovarja zahtevkam po pravem izboljšanju mladih zločincev. Kot vzor, ki bi se v tem oziru dal uresničiti v gotovem obsegu tudi pri nas. je gdč. Š t e b i j e v a orisala Ameriški sistem mladinskih sodišč, mladinskega skrbstva in prizadevanja za vzgojo zanemarjene in izprijene mladine. Obširno in nazorno je poročala o otroških naselbinah in pravih poboljševalnicah v Ameriki. Konečno -je predavateljica povdarjala nujno potrebo primerne ureditve in izpopolnitve naših mladinskih ustanov (poboljševalnic, rnladinskih domov ter splošnih vzgajališč). Po prisrčno podanem izčrpnem predavanju se je razvila zanimiva debata. V tej se je naglašala dalekosežnost pogubnih posledic alkoholizma, revščina naše dobe na pravih življenskih silah in osvetlila pogubnost brezobzirnega strankarstva za naše javno življenje, ker se javnost niti v najtiujnejših življenskih zadevah ne more zediniti. Strani oseb. ki se udejstvujejo že dolgo na karitativnem polju. se je poudarjala potreba skupnega dela na poprišču vzgoje in varstva zanemarjene mladine, če jo liočemo rešiti narodu pred nadaljnjhn propadanjem. Udeleženci so odobravali nadstrankarsko stališče Ljudske visoke šole. ki s svojim delom utira pot k složnemu sodelovanju vseh slojev pri reševanju vprašanj, ki so se dosedaj bodisi prezirala, bodisi presojala le z vidikov ozkosrčne strankarske politike in kojih rešitev tvori predpogoj sanacije sedanjili obupnih socialnih razmer in zdraveinu razvoju naroda.